Poštnina plačana v gotovini. Prihodnji|tedenJizide list tudifdvakrat I .ysm Spediz. in abb. post. II. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. t>2-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posrtmezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Leto III. - Stev. 23 Trst - Gorica 4. junija 1949 iihaja vsak petek Pozdrav goriških in beneških Slovencev predsedniku republike Einaudiju V ponedeljek 6. junija 1949 obišče Gorico predsednik republike gospod LUIGI E IN AUDI. da pripne zlato kolajno na goriški občinski prapor. Visokega gosta, zvestega in modrega sina junaškega Piemonta. Slovenci v Italiji toplo pozdravljamo in mu želimo, da bi se počutil srečnega in zadovoljnega ob priliki svojega kratkega bivanja med nami. Kakor njemu, tako želimo Slovenci v Italiji vso srečo tudi republiki, ki jo on predstavlja in vsem njenim državljanom. Letošnji obisk predsednika republike v Gorici se vrši v drugačnih prilikah od onih, ko je leta 1921 kraljeva dvojica Savojske dinastije obiskala Gorico. Takrat so Slovenci v Italiji morali izraziti italijanskemu vladarju svojo zaskrbljenost zaradi zoperstavljanja Slovencev od strani oblastev, preziranja njihove narodnosti, uničevanja njihove kulture ter vsega narodnega življenja, tudi jezika, ki se je takrat že začelo, in kateremu je nastopajoči fašizem grozil z vedno hujšimi udarci. V svoji zaskrbljenosti se Slovenci niso motili. Od tedanjega vladarja pa so dobili v odgovor suhe tri besede: «Bit če bolje!« Prazna obljuba! Slovenci v Italiji smo pod Sa- vojci in fašizmom doživeli najhujše gorje, ki ga ni treba obujati niti v spominu. Danes je Italija postala republika! Vodi jo učen mož, človek, ki je izšel iz naroda, ki je med narodom živel in za narod deloval: LUIGI EINAUDI. Italija ima danes svojo republikansko ustavo, ki zagotavlja vse pravice jezikovnimi manjšinam v njenih mejah. Gospod predsednik Einaudi, mi Slovenci v Italiji prosimo Vas, kot. najvišjega čuvarja ustave, da ukažete, naj. se te naše pravice tudi dejansko spoštujejo; da se v prvi vrsti odprejo slovenske šole vsem Slovencem v Italiji, tudi v beneški Sloveniji, kanalski dolini in Reziji. Kakor francoski in nemški manjšini, tako naj se dejansko uvede že po ustavi sankcionirana avtonomija tudi v korist slovenske manjšine, ki šteje najmanj šestdeset tisoč duš in ki noče biti ponižana, omalovaževana in manj vredna od francoske in nemške manjšine, katerima ste zagotovili največje narodnostne svoboščine. V tem znamenju kličemo predstavniku republike: POZDRAV- LJENI ! Slovenska dem. zveza v Gorici Gorica, dne 4.-6. junija 1949. Onim na drugi strani! Na mnogih političnih sestankih opazujemo naslednjo sliko: okrog govorniškega odra vidimo zgrnje-no kopico poslušalcev, nato bolj ali manj prazen prostor, ob robu trga in v stranskih ulicah, še vedno-v območju našega*zvočnika, pa stoje številnejše gruče navideznih slučajnih poslušalcev. V primeru, da se nahaja med poslušalci na delu tudi kakšna opozicijska »škvadra«, potem je prostor, ki loči obe skupini nekoliko širši in po njem se sprehajajo stražniki, angeli varuhi volivne demokracije. Omeniti pa moramo, da se na naših dosedanjih sestankih te »škvadre« doslej niso uspešno uveljavile. Slovenci smo mogli zaradi tega mirno poslušati naše govornike, kar je treba pripisati natn t; zaslugo, poslušalcem pa v čast! Klub temu pa drži ugotovitev, da se na mnogih naših zborovanjih, ! posebno v manjših krajih in v predmestjih opaža delitev poslušalcev v dve zgoraj navedeni skupini. Kaj predstavljata ti dve skupini? Okoli naših govorniških odrov se zgrinjajo tisti možje in žene, ki odkrito in javno izpovedujejo svoje demokratično mišljenje. To so ljudje, ki jih ni strah javno pokazati, da so že prestopili prepad, ki loči naš narod v dva nepomirljivo sprta tabora. Z navdušenjem dajejo izraza svojim čustvom! Na drugi strani zborovalne praznine se pa nahajajo mnogi, ki jih predsodki, strah ali na tisoče drugih pomislekov zadržujejo, da ne bi pred očmi raznih krajevnih nasilnežev javno prestopili ta s soncem obsjani prazni prostor. Pozornost, s katero slede ti »od-sotneži« našim besedam, jijihove oči in komaj zadržani korak, nam pa jasno kažejo, kaj misli njihovo srce! Le redko so med njimi posejani posamezniki zlobnih obrazov, podrepniki struj, ki so si postavili za program breznarodnost in nasilje. Grožnje teh moralnih pokvarjencev so vzrok, da si mnogi ncši Slovenci še vedno ne upajo napraviti usodnega koraka proti nam, da še vedno samo z molkom spremljajo naše besede, čeprav z vsem svojim srcem odobravajo naše misli in naša načela. Razumemo našega preprostega človeka, ki je bil težko preizkušen za časa fašistične diktature, v letih grozne osvobodilne borbe in v krvavem. maju 1945. Zato od njega ne zahtevamo ploskanja in vidnega odobravanja. Med njim in med nami je nevaren prepad ugrabitev, ječ in ubojev. Zato nam je popolnoma dovolj, ko vidimo, da nam z obrazom pove, da je naš, da je Slo- venec, da se z vsem svojim bistvom zaveda svoje slovenske pripadnosti in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Ta človek bo nujno prej ali slej naš! Potrpežljivo čakamo, da napoči njegova ura in bratsko ga -bomo sprejeli v -st>ojo sredo. V naši hiši je prostora še za mnogo izgubljenih sinov! Kdor i-ma slovensko srce in čisto vest, bo v naši narodni sredi vedno dobrodošel! To velja za veliko večino poštenih obrazov, ki 'navidezno malomarno naslonjeni na zidove, v primerni razdalji od nas, spremljajo naše politično delovanje. Vedno več nas bo na tej strani praznine, na lej strani s trupli nedolžnih žrtev napolnjenega prepada. Na drugi strani bodo ostali samo krvniki, krivci, ki jih nihče ne more sprejeti v svojo hišo. Verujemo, da bo ta dan kmalu napočil! Toda še predno pride do tega, še preden bo prestop praznine zvezan z odobravanjem in ne več z grožnjami, še preden bo iz sleherne naše vasi izginila še zadnja sled strahu pred nasiljem, imate tudi Vi, ki ste navidezni in slučajni o-pazovalci našega dela, naših zborovanj in naših sestankov, sveto dolžnost do sebe, do svojih družin in do svojega naroda, da o priliki volitev glasujete kot Vam srce in narodna zavest narekujeta! V volivni celici ne bo agentov Ozne in ne Vidalijevih špijonov. Tam ne bo potreben javen in očiten korak k nam pred očmi vse soseske. Sami boste, nihče Vas ne bo videl! Tedaj poslušajte nagon svojega srca in volite slovensko! Zavedajte se tedaj svoje narodne dolžnosti in volite edino res slovensko listo, na kateri ni kandidatov drugih narodnosti. Tedaj sledite povelju svojega razuma in volite svoje ljudi, ljudi, ki so vedno bili in bodo ostali predvsem Slovenci; ljudi, ki ne nosijo na svojih ramenih težkega bremena odgovornosti za politične polomije zadnjih usodnih let. Te ljudi boste našli samo na naši Slovenski narodni listi! Naj Vas ne moti, da se trenutno nahajate navidezno na drugi strani! Strah ali vprašanje kruha sta pogostoma močna razloga v borbi proti nam. Toda v trenutku, ko ni nobene nevarnosti ne za eno in ne za drugo, tedaj bodite možje! V VOLIVNI CELICI PRIPADA VAS GLAS SAMO LIPOVI VEJICI! ZELJE VAS1H SLOVENSKIH PRADEDOV, KI SO TO ZEMLJO BOGATILI S SVOJIMI ŽULJI IN JO PLEMENITILI S SVOJO SRČNO KRVJO, BODO VODILE VASO ROKO, KO BOSTE PREKRIŽALI NAS ZNAK ! Volivni znak Slovenske narodne liste je „Lipoua uejica s helebardo"! To jejnaš znaki Tega bomo vsi volili J KAKO BO VOLIL PRAVI SLOVENEC? Ves slovenski narod, ki trpi po zaslugi fašistov in komunistov, gleda nate, kako boš volil. Zato voli slovensko! Med Slovenci na Svobodnem tržaškem ozemiiu, ki so obrnili hrbet komunizmu in njegovim sleparskim krinkam, je marsikdo, ki še sprašuje, za katero listo naj bi pri bližnjih volitvah glasoval. Nekateri so prepričani, da sploh ni vložena nobena slovenska lista, razen titovske in kominformistične, v kolikor moremo ti spaki smatrati za slovenski listi zaradi tistih nekaj sposojenih slovenskih imen, ki jih beremo na njih. Drugi vedo, da nastopa pri volitvah tudi lista s samo slovenskimi kandidati, pa imajo glede nje različne neutemeljene pomisleke in bojazni. Eni se boje, da bi se pod naslovom samo slovenske liste skrivala kaka titovska ali ko-minformištična podružnica, ' nekateri pa nasedajo propagandi, da je ta lista le slovenska veja laške (bolj. ali manj) Krščanske demokracije. Potem imamo take, ki mislijo, da so kot Tržačani dolžni dati svoj glas samo kateri izmed treh italijanskih skupin, ki se že v imenu samem zavzemajo za neodvisnost Trsta in za samostojno tržaško državo. V dveh ali treh podeželskih občinah moti prave Slovence spet dejstvo, (la ni bila vložena ista slovenska lista kakor v Trstu, marveč da nastopajo tam nepolitične liste■ krajevnega značaja. Vsem tem, ki so v negotovosti, je treba povedati naslednje: 1. Niti lista titovske Slovansko- : italijanske Ljudske fronte, niti li-i sta kominformistične Komunistič-‘ ne partije Svobodnega tržaškega : ozemlja in njen podeželski prive-I sek Slovansko-italijanska antifri-; šistična Unija (UAIS) ni slovenska lista. Na obeh nastopajo povečini Italijani; Jmena slovenskih komu-nistov na njih so samo vaba za j lahkoverne Slovence. i 2. Edina slovenska lista pri teh j volitvah je SLOVENSKA NARODNA LISTA. Njen znak je LIPOVA i VEJICA S TRŽAŠKO HELEBAA-j DO. \ .1. SLOVENSKA NARODNA LI-i STA je skupna lista obeh slovenskih protikomunističnih demokratičnih političnih skupin na . Svobodnem tržaškem ozemlju: SLO- VANSKE' DEMOKRATSKE ZVEZE in SLOVENSKE KRSCANSKO -SOCIALNE ZVEZE. 4. Kandidati na SLOVENSKI NARODNI LISTI so IZKLJUČNO SLOVENCI. 5. Program Slovenske narodne liste je: obramba slovenstva, obramba krščanstva, obramba demokracije, ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in zagotovitev vseh pravic za slovensko ljudstvo na tem področju. 6. Zaradi tega bo vsak pravi Slovenec, naj pripada katoliški ali napredni smeri, pri volitvah 12. in 19. junija volil samo Slovensko narodno listo. Zanj ne prihaja v poštev ne titovska, ne kominformi-stična, ne nobena druga lista. 7. Slovenska narodna lista je vložena v Trstu, v Nabrežini in Zgoniku. ■ 8. Vsi pravi Slovenci v teh občinah bodo torej volili Slovensko narodno listo, pa nobeno drugo. 9. V občinah Repentabor in Dolina Slovenska narodna lista ne nastopa pri volitvah. Vsi pravi Slovenci, bodo v Repentabru volili Gospodarsko neodvisno zvezo, v Dolini pa Neodvisno listo, ki sla nepolitični. 10. V občini Milje ni vložena nobena slovenska lista in tudi ne nobena lista italijanskih skupin, ku se bore za neodvisnost Tržaškega ozemlja, kateri bi tudi Slovenci lahko oddali svoj glas. Zaradi tega pravi Slovenci v miljski občini ne pojdejo na volišče! 11. Od italijanskih list ne prihaja za Slovence v poštev nobena, tudi ne lista Krščanske demokracije, ker imamo Slovenci svojo krščansko in slovensko listo, namreč Slovensko narodno listo! 12. Sedanje volitve bodo PLEBISCIT ZA SAMOSTOJNI TRST ali proti njemu. Pri njih se bo odločala bodoča usoda Slovencev na tem področju. 13. Zaradi tega je UDELEŽBA PRI VOLITVAH za vsakega pravega in zavednega Slovenca neizprosna NARODNA DOLŽNOST ! 14. Spričo vsega tega mora vsakega pravega, svobodnega, narodno zavednega in demokratičnega Slovenca pri volitvah in pri volivni odločitvi voditi ena sama zapoved: VOLI — IN VOLI SLOVENSKO!!! Temelji tržaškega slovenstva Od srede do srede V teh dneh, ko stopamo tržaški Slovenci zopet k uveljavljanju svojih političnih pravic, je nujno potrebno, da obrn,emo svoje poglede v preteklost, se ozremo po vzo- r in dogajanjih, ki so skovala to-kar smo danes — samostojno misleč in suveren narod. To je potrebno že zato, da v teh zgodovinskih dneh pravilno usmerimo svoj korak v bodočnost, ker bo od tega koraka odvisen ves naš nadaljni politični in narodni obstoj. Sveže slovenske sile so v preteklosti s svojimi številnimi, moralno in fizično klenimi družinami plodile Rojan, Sv. Ivan, Skedenj, Sv. Jakob in sploh ves neposredni okoliš tržaškega središča. Vsa ta zemlja je bila last slovenskega kmeta, vrtnarja, cvetličarja, vinogradnika in živinorejca. Razvijajoče se mesto je Slovencem krčilo zemljo, zato so njihovi sinovi, pridni in solidno vzgojeni, pričeli iskati zaposlitve v meščanskih poklicih in prodrli tudi med izobraženstvo. V teh časih se je pričela buditi slovenska narodna zavest in z njo je vzporedno poganjala politična zrelost, ki se je manifestirala v ustanovitvi političnega društva »Edinost« z istoimenskim dnevnikom. Rastla so društva, zadruge in slovenske šole. Tudi v trgovini in denarništvu smo se Slovenci pridno in uspešno uveljavljali. Doba slovenskih okoliških sadjarjev, živinorejcev, zelenjadarjev, mlekaric in gospodinjskih pomočnic, se je s slovenskim kulturnim in socialnim razmahom pričela preoblikovati. Slovenski človek je pričenjal polagoma, zato pa vztrajno stopicati po socialni lestvici navzgor. Tega njegovega vzpona pa niso vzpodbujale tuje ideologije, tesni škornji raznih svetovnih nazorov, pač pa ena sama misel narodnega obstanka, ki je v bratski ljubezni in medsebojnem razumevanju družila politično vodstvo z domačo hišo, šolo in cerkvijo. Tu so bili na skupnem delu narodni voditelji: izobraženci, delavci in kmetje; plačanih strankarskih agentov tista doba ni poznala. Besede: liberalec, klerikalec, socialist so bile zgolj teoretične oznake; brez praktične vrednosti. Gotovo je, da so imeli razni tržaški Slovenci tudi še svoje notranje poglede na svet, vendar so vsi ti pogledi ostajali v ožjem življenjskem krogu, kjer si je pač vsakdo po svojem okusu prikrojeval in tolmačil svetovnonazorske misli, ki so ga privlačevale. Na zunaj pa je bil ves narod granitni blok, ki je na ta način kljuboval vsemi viharjem in gradil svojo narodno bit. Ogromne narodne pridobitve, ki si jih je slovensko ljudstvo ustvarilo s svojimi lastnimi žulji, so bile v ponos ne samo Tržačanom, pač pa vsemu slovenskemu narodu. To je pač neizpodbitni dokaz, da so bila ta pota in ti cilji edini pravilni, saj je bila ta pot potrjena in dokazana v dobi 25 letnega fašističnega u-strahovanja in ima danes še vedno svojo neokrnjeno veljavo. Vse to ogromno duhovno in tvarno narodno premoženje tržaških Slovencev je bilo z enim zamahom nasilja uničeno, ko se je Italija polastila slovenske zemlje in s tem dokončno utrdila v vsakem Slovencu božjo in naravno odločitev: Nikdar več pod Italijo! To je naš plebiscit, star in utrjen že tri desetletja in prav nobena zapeljevanja pod varljivo masko katerekoli, ideologije ne morejo te odločitve spremeniti. Slovenci smo kristjani in smo katoličani; taki bomo tudi ostali. Z isto odločnostjo pa kakor izpovedujemo svojo privrženost katoliškemu Rimu, odklanjamo politični Rim! Tega naj se zavedajo vse italijanske stranke vključno »Democrazia cristiana«! Od kod črpa naš narod tisto silo, ki ga premočrtno usmerja na pota narodne in politične trdoživosti in odločnosti? To je bila naša slovenska mati, ki je v potu svojega razkavega obraza stopicala z dneva v dan v tržaško osrčje in nazaj s čutarami mleka, s košarami jajc in perutnine, s culami povrtnine in cvetja, s težkimi zavoji perila in s skromnimi lončki mineštre za delavca moža ali sina v pristanišču ali tovarni. To je bila slovenska mati, ki je kljub upehanosti do smrti še vedno našla toliko časa, da je poučevala svoj zarod —ne samo pisanja, branja in računanja, ne samo krščanskih resnic in lepega ve- i Nadaljevanje na drugi strani i 30. MAJA: Italijansko zunanje ministrstvo zanikuje poročila, da bi mislil grof Sforza obiskati Tita. — V Ameriki praznujejo nSvo-minski dan« na čast vojakom, padlih v vseh dosedanjih vojnah. — Ameriški obrambni minister Johnson je govoril, da je cilj ameriške politike oboroženi mir. •— Madžarske komunistične oblasti so izgnale titovsko odposlanstvo za vojno odškodnino, ki se je nudilo v Budimpešti po določilih mirovne pogodbe. — Češka komunistična partija je naročila nekdanji katoliški Ljudski stranki, ki je zdaj le lutka komunistov, naj začne ustanavljati posebno »ljudsko« katoliško Cerkev. — Grški vojski se je vdal komunistični prvak Gramme-nos in začel po radiu napadati rdeče upornike. 31. MAJA: Ameriški komunistični prvak Eisler, ki je pobegnil iz Združenih držav ter ga angleške oblasti niso marale izročiti ameriškim, je odpotoval iz Londona v Prago in odondot na sovjetsko zasedbeno področje v Nemčiji. — Španska vlada vztraja pri svojih trditvah, da ji je Velika Britanija med vojno obljubljala velike dele francoske Afrike in druge ugodnosti na Sredozemskem morju, samo da ne bi šla v vojno na nemški strani. Britanci seveda te trditve zanikajo. — »Borba« se zelo pritožuje, da sovjetski zastopniki pri odkritju spomeniku padlim rdečearmejcem v Banatu niso salutirali ob igranju jugoslovanske himne in so med manife-s a ijnmi za Tita nespodobno sedeli ter tako hudo žalili jugoslovansko narodno čast. — Trgovinski promet med Jugoslavijo in Združenimi državami se je v marcu zmanjšal za četrtino. — Obmejni siopad med titovci in Madžari v Banatu, pri čemer je bil en madžarski vojtik ranjen, ■— Velike demonstracije nemških delavcev pro-lizahodnim zaveznikom, ki so za- ' povedali razdreti dve največji nemški tovarni za umetni bencin. — Začetek trgovskih pogajanj med Češkoslovaško in Veliko Britanijo. — V Bolgariji so aretirali skrlpino protikominformističnih partizanov, ki so jih tja poslali sabotirat iz Jugoslavije. 1. JUNIJA: Madžarski komuni- stični poglavar Rakosi napoveduje novo ustavo, ki bo seveda sestavljena povsem po sovjetskem vzorcu. ■— Mario Einaudi, sin predsednika italijanske republike, ki je profesor na nekem ameriškem vseučilišču, je izjavil, da Italiji ne bi smeli vrniti njenih kolonij, ker je kolonialnega imperializma konec. — Papež je v tednu dni že drugič sprejel posebnega Trumanovega odposlanca pri Sveti Stolici, Myro-na Taylorja. — Ameriška vlada izjavlja, da se ne bo več zanimala za pobeglega komunističnega kolovodjo E islerja, ki ga britanske oblasti niso hotele izročiti. — Sirijo se glasovi o razdoru v kitajskih komu7iističnih vrstah, kjer je ena skupina za poslušno hlapče- . vanje Sovjetom, druga pa se ogreva za sodelovanje z Zahodom. — Zunanji minister v kitajski nacionalni vladi, dr. Jeh, dolži Veliko Britanijo, da preko svojega pristanišča Hongkonga dovoljuje oskrbovati kitajske ter sploh azijske komuniste. — Predsedniki vlad zahodne Nemčije so sprejeli novi volivni zakon za bodočo nemško republiko. — Poljska komunistična vlada sporoča, da se bo sedanja gospodarska triletka končala 1. junija letos, takoj nato pa se bo pričela — šestletka novega prisilnega dela, — Madžarski rdeči poglavar Rakosi dolži Tita, da je v državah ljudske demokracije organiziral obsežno vohunsko službo, ki svoje podatke pošilja Britancem. — Za prvega britanskega civilnega komisarja v Nemčiji so imenovali kar dosedanjega vojaškega upravnika, generala Robertsona. 2. JUNIJA: Britanski obrambni minister je odpotoval v Hongkonn, poslednje evropsko oporišče na Kitajskem. — Grški zun. minister zahteva od Združenih narodov, naj odločno nastopijo proti Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji ter proti tistim članicam Organizacije ZiVS ki njihovo rovarjenje proti Grčiji podpirajo. — Predsednik britanske vlade Attlee ter voditelj opozicije Churchill sta imela prvo posvetovanje o angleški obrambi. — Truman izjavlja, da je svet danes do- Od srede do srede .sti blife miru kakor pa je bil kdaj koli v zadnjih treh letih. — Ati-strijski zunanji minister Gruber je vnovič ostro napadel zasedbene sile, češ da že štiri leta nesramno izrabljajo potrpežljivost avstrijskega ljudstva, ki je tega sito in zah-■teva svobodo. — Stavkujoči železničarji v Berlinu so s 13.500 glasovi proti 400 zavrnili sovjetske predloge za poravnavo stavke. — Zahodna področja Nemčije so zdaj odprli tudi za turistični promet. — Predsednik Združenih držav, Truman, se je izrekel proti posojilu, ki naj bi ga Španiji dala Izvozna in uvozna banka. 3. JUNIJA: Beograjska »Politika« poroča, da so Sovjeti Bolgarom zapovedali ustaviti zidavo petih novih velikih elektrarn, ker ne marajo, da bi se Bolgarija industrializirala. — Na zborovanju poljskih delavskih organizacij so ugotovili, da so poljski sindikalisti povsem brezbrižni do komunističnih gospodarskih prizadevanj ter omogočajo kmetom, da sabotirajo vladne načrte. Sklenili so izvesti običajno čistko tudi v sindikatih. — V Novem Sadu se je začela razprava proti šestim madžarskim komin-formističnim vohunom. — V britanskem zastopstvu za posvetovalno skupščino Evropskega sveta je osem vladnih ter sedem opozicijskih 'poslancev, med njimi Churchill. — Na razpravi proti albanskim titovcem je državni tožilec obdolžil jugoslovanskega diktatorja, da je že med vojno hotel a-stvariti svojo balkansko federacijo, ki bi se pridružila Angloame-rikancem proti Sovjetski zvezi. Pogajanja o Nemčiji o Parizu Ameriški, britanski, francoski in sovjetski zunanji ministri so imeli doslej v Parizu šest posvetovanj, na katerih so se razgovarjali o bodoči ureditvi celotne Nemčije, Sovjetski zastopnik je v glavnem napadal zahodne države, kakor je že navada. Ni pa doslej povedal nič jasnega, kaj Sovjeti zahtevajo, razen tega, da bi radi obnovili potsdamski sporazum iz leta 1945. Ce bi se to zgodilo, bi šlo po vodi vse, kar so demokratične velesile doslej storile za zahodno Nemčijo. Zahodni zastopniki so predložili svoj načrt za bodočo ureditev Nemčije. Načrt vsebuje naslednje točke: 1. Ustanovitev osrednje zvezne vlade za vso Nemčijo in podreditev sovjetskega področja ustavi, ki so jo sestavili v Bonnu. To ustavo je večina nemškega ljudstva že o-dobrila. 2. Jamstvo za spoštovanje demokratskih svoboščin: svobode gibanja, združevanja, tiska, radijskih oddaj; prepoved samovoljnih aretacij, odprava politične policije ter izvedba svobodnih in tajnih volitev po vsej Nemčiji. 3. Odprava vojaških uprav, ki bj jih nadomestili s skupnim zasedbenim pravilnikom vseh štirih velesil. 4. Ustavitev plačevanja vojne odškodnine iz tekoče izdelave ali iz zalog, in vrnitev nemških industrij, katerih so se Sovjeti doslej protizakonito polastili. 5. Obnova nadzorstva štirih velesil po posebni komisiji. Ta komisija bi odločala z navadno večino, razen v nekaterih primerih, pri katerih mora biti sklep soglasen. Sovjetski zunanji minister Višinski je takoj izjavil, da je ta načrt enostranski ter za Sovjetsko zvezo nesprejemljiv. Dosedanji potek pogajanj Jorej ne daje posebnegh upanja, da bi mogli doseči kak pameten sporazum. Vseh dosedanjih deset sej je poteklo v znamenju sovjetskih napadov na zahodne države. Vprašanje o zedinjenju Nemčije so dali s sporeda ter začeli razpravljati o Berlinu. Ameriški zunanji minister je glede tega dal naslednje predloge: 1. V Berlinu je treba pod nadzorstvom vseh štirih velesil izvesti svobodne in demokratične volitve. 2. Mestna uprava, ki bi jo iz- brali pri teh volitvah, naj bi imela začasno neomejno oblast. 3. Novoizvoljeni berlinski mestni svet naj bi izdelal stalni statut za upravo prestolnice. 4. Hkratu z izvolitvijo novega mestnega sveta naj bi obnovili delo štiristranskega zavezniškega poveljstva za Berlin. To naj bi poslovalo po določilih, ki bi jih sprejeli na sedanjem zasedanju štirih zunanjih ministrov v Parizu. 5. Zasedbene stroške je treba znižati na kar se da majhno mero. V poučenih krogih pravijo, da je od' sovjetskega odgovora na te zavezniške predloge glede Berlina odvisno, ali se bo sedanja konfe-j renca še nadaljevala, ali pa je že 1 zdaj doživela polom. Odbor za osvoboditev Evrope Anglija kroji usodo bivšim ital. kolonijam 1. junija je Velika Britanija presenetila svet s sporočilom, da je bivši italijanski koloniji Cirenajki v severni Afriki dala avtonomijo. Dovolila je ustanoviti prvo cire-najško vlado in je za njenega predsednika imenovala emirja Idrisa el Senussija. Temu je med vojno obljubila, da Cirenajka ne bo nikoli več prišla pod italijansko oblast. Na to dano besedo se je vedno sklicevala, kadar je bilo govora o bivših italijanskih posestih v Afriki. Idris el Senussi pa je šel dalje, kakor so najbrž nameravali Angleži: proglasil je neodvisno cire-najško državo, sebe pa za njenega poglavarja. S tem sta Velika Britanija in on postavila svet pred dopolnjeno dejstvo, ki ga bodo Združeni narodi morali upoštevati, kadar bodo spet razpravljali o bivši italijanski Afriki. Ta britanski korak je vzbudil seveda silno razočaranje v Italiji, kjer so menili, da sporazum, ki sta ga pred kratkim sklenila ter skušala vsiliti Združenim narodom zunanja ministra Bevin in Sforža, še drži. Po tem sporazumu bi Italija takoj dobila Somalijo. leta 1951. pa Tripolitanijo ter se tako vrnila kot kolonijalna sila v Afriko. Italijanska vlada je potem objavila uradno izjavo, da priznava zakonite težnje pa samostojnosti, ki jih kaže prebivalstvo v njenih bivših kolonijah in da jih bo tudi v mednarodnem svetu podpirala. I-talijanski tisk pa ne prikriva razočaranja in ogorčenja nad tem dogodkom in seveda napada Veliko Britanijo kot zahrbtno ter italijanskim pravičnim zahtevam so- vražno. V Združenih državah so razglasitev cirenajške samostojnosti pozdravili, češ da odgovarja osnovnim načelom ameriške zunanje politike, ki je nasprotna staremu ko-lonijalnemu imperializmu. Jugoslovanski kmetje se upirajo Titov minister za kmetijstvo, Milojko Todorovič je v poročilu, ki ga je imel pred skupščino, o-menil, da je v zadnjem času opaj zovati. vedno večji odpor kmetov proti podržavljenju zemlje. Rekel je, da je tega kriv Kominform. Poudaril je, da je sovražna gonja Ko-minforma opogumila »kulake«, duhovščino ter špekulante. Ti niso samo razširjali »vojnohujskajških« govoric ter propagande proti delavskim zadrugam, marveč so tudi uničevali zadružno imetje. Kot primere je omenil požige sena v zadrugi v Zemunu, poizkuse za zastrupitev živine v Brinju ter mnoge požige po raznih državnih zadrugah. „Trst ne more živeti.. V mesecu aprilu letos je pomorski promet preko Glavnih tržaških skladišč dosegel 200 tisoč ton, to je 40 tisoč več kot pa v istem mesecu lanskega leta. V prvih treh mesecih tega leta je promet znašal preko 860 tisoč ton, to je 400 tisoč več kot v istih mesecih lanskega leta. Tudi železniški promet se je v primeru z lanskim letom zelo povečal. 1. junija so v New Yorku ustanovili »Odbor za svobodno Evropo«. Njegov namen je boriti se proti komunizmu v državah, ki leže za železnim zastorom. Predseduje mu bivši namestnik ameriškega zunanjega ministrstva in svoje-časni ameriški poslanik v Moskvi, Joseph Grew. V organizacijskem odboru nove protikomunistične ustanove so še: bivši zavezniški vrhovni poveljnik v drugi svetovni vojni, general Eisenhower; predsednik družbe Coca Cola in vodilni ameriški gospodarstvenik Jim Farley; lastnik svetovno znanih ameriških revij »Life«, »Time« in »Fortune« Hen-ry Luce; predsednik založbe, ki izdaja revijo »Reader.s Digest«, Wallace; bivši namestnik ameri-riškega zunanjega ministra Adolf Berle ter sindikalni voditelji Ca-rey, Green in Woll — skratka, vodilne ameriške politične, vojaške in gospodarske osebnosti. Predsednik Odbora za svobodno Evropo, Grew, je povedal, da so to organizacijo ustanovili s privoljenjem zunanjega ministrstva. Predstavljala bo nekako vrhovno poveljstvo političnih emigrantov iz vzhodne Evrope. Njena naloga bo pripraviti vse potrebno za tedaj, ko se bo železni zastor začel trgati. Najprej pa bo poskusila najti delo in mesta za tiste evropske politične begunce, ki žive v stiski. Trst in emigracija Zavezniška vojaška uprava ter Mednarodna organizacija za begunce sta v Ženevi podpisali dogovor, da bodo begunci iz severnoitalijanskih, nemških in avstrijskih taborišč odhajali v emigracijo preko Trsta. Dogovor so sklenili na pobudo Zavezniške vojaške uprave zaradi koristi, ki jih bo od begunskega prometa imelo gospodarstvo našega področja. Da bodo begunci, ki bodo čakali v Trstu na vkrcanje, imeli streho, je Zavezniška vojaška uprava dala v popravilo Izseljenskit dom, ki je bil med vojno poškodovan. Vodstvo novega prehodnega begunskega središča v Trstu naj bi prevzel Tržaški Llo.vd, ki se glede tega že pogaja z IRO-m. Doslej je preko Trsta potovalo z irsko ladjo »Dundalk Bay« 2000 beguncev in sicer v Avstralijo. Tito in Vatikan V' zvezi z odhodom papeškega odposlanca msgr.ja Sigismondija iz Rima v Beograd so se pojavile govorice, da mislijo jugoslovanske komunistične oblasti izpustiti iz ječe zagrebškega nadškofa dr. Ste-pinca. Nekateri vidijo v tem spremembo stališča jugoslovanskega režima, ki naj bi omogočila nekako sožitje med Cerkvijo in komunistično vlado. Seveda cerkveni krogi ne morejo načeti pogajanj, dokler sede dostojanstveniki katoliške Cerkve v komunističnih ječah. To naj bi bil tudi povod za domneve, da bodo komunisti spustili dr. Stepinca na svobodo. Voliono gesto šovinistov je: ,,Italija do Splita in Saoel“ Šovinisti hočejo oojno in uničenje Trsta1 Če si za mir ih za dom, potem noti slovensko 1 ' Volilni fond Slovenske narodne liste Sveta dolžnost vsakega demokratskega Slovenca, Hrvata in Srba je, da podpre našo listo z lipovo vejico s prispevki v volivni fond. Za nami ne stoji niti Beograd, niti Rim, niti Wa-shington, zato spomnite se gesla: Iz naroda za narod! Prispevki na naslov Slov. demokr. zveze, ul. Machiavelli 221II. Voliono razpoloženje na podeže Homunizem m naš delavni človek (Iz govora dr. Avgusta Sfiligoja v Sv. Križu pri Trstu) Dr. Sfiligoj je prinesel tržaškim bratom demokratom tople pozdrave vseh demokratičnih Slovencev v Italiji. Zbrana množica je pozdrav sprejela z burnim odobravanjem. Dr. Sfiligoj je poudaril v svojem! govoru neizpodbitno dejstvo, da so le narodne politične dolžnosti edine dolžnosti, ki jih mora zaveden Slovenec ob usodnih prilikah spoštovati in izvrševati, da ne prelomi človeškega in božjega zakona, ki mu veleva storiti to, kar so mu očetje in matere že ob zibelki narekovali. V ostrih besedah, ki so množici zadržale dih in stisnile srce, je govornik prikazal vse črno in zahrbtno ter zločinsko početje komunizma, ki se je z zločinom povzpel do oblasti in zasužnjil plemeniti slovenski narod in ostale jugoslovanske narode. Poudaril je z neizpodbitnimi dokazi, da je tako zvana zloglasna komunistična Osvobodilna fronta bila le krinka, katere so se komunisti posluževali, da so narod zapeljali. Edina, prava in resnična Osvobodilna fronta pa je bila narodna nekomunistična fronta vseh narodnih borcev, ki niso imeli nič skupnega s komunizmom. V dokaz je dr. Sfiligoj povedal, da je imela jugoslovanska komunistična partija ob začetku vojne deset tisoč članov, po končani vojni pa sto tisoč. Padlih borcev v drugi svetovni vojni pa štejemo v Jugoslaviji milijon in osem sto tisoč. To pomeni, da so se komunisti »borili« za ojačenje svoje partije, zato so dali strel v tilnik vsakemu, tudi najhrabrejše-mu borcu, ki jim je bil na poti (Vojko Premrl je naš — je ob teh besedah zakričala množica —- komunisti so ga umorili!). Zato pa je v borbi ves narod stal na braniku svoje domovine čist in častno, ko mrtva straža v prvi bojni črti. Ko so Nemci navalili na Brda meseca maja 1944, so jo komunisti takoj popihali v skrivališča v gozd, narod pa je ostal na mrtv-i straži. Nemci so ob tej priliki požgali tri in petdeset hramov in pobili devet in petdeset nekomu-stov. Med temi žrtvami smo Brici šteli devetnajst zgorelih, med njimi mater z dvema hčerkicama od osmih in devetih let. Slovenska mati je tako izpričala veliko neizbrisno ljubezen do domovine in svobode, neizmerno globoko ljubezen do svojih otročičev, ki so ji zgoreli v naročju. Zato pa so vredni vse obsodbe tisti, ki komunizem podpirajo — je nadaljeval govornik — mesto, da bi vodili še dalje borbo po narodnih izročilih. So to ljudje, ki jim je več za stolček in začasno varnost pred komunizmom, nego pa za narodno čast in za narodni napredek, razvoj in blaginjo. Teh odpadnikov ne štejemo več med člane našega naroda. Takih nezna-čajnežev slovenski plemeniti narod ne prenese. Izločite jih neizprosno iz naših vrst, kjer koli se pojavijo, prezirajte jih do skrajnosti, povejte jim povsod in ob vsaki priliki, da so se prodali zaradi strahu in udobnosti. Mi pa gremo naprej po pravi poti ob jasnem soncu in prišli bomo do zmage! Slovenci so premagali v zgodovini mnogo sovražnikov, uničili bodo tudi komunizem! Tu se je govornik obrnil do gruče domačih otrok, ki so ves čas pozorno poslušali in rekel: »Mi delamo za vas, mili naši otročiči, mi smo izbrali težko in trnjevo pot zato, da vam življenjsko pot pripravimo in ualadimo. Resnica bo zmagala, dragi otročiči, in vi jo boste poznali in videli, kakor svetlo sonce na nebu! Zato si živo vtisnite v vaše nežno srce naše besede, ki so besede ljudi, ki vas ljubijo, kakor vas ljubi očetovo in materino srce. Pridno se učite naukov življenja, gojite narodno zavest, da boste znali vselej in povsod braniti narodne pravice in narodno čast!« Dr Sfiligoj je jasno in v živi sliki prikazal tudi tragičen položaj kmeta in delavca, ki sta v komunistični Jugoslaviji izmučena in se-; stradang. Pravi način rešitve ! kmečkega in delavskega vprašanja je: svoboda, prosta organizacija dela in neizprosen boj vsakemu izkoriščevalcu in krvosesu. Kmetu toliko zemlje, kolikor je j zmore obdelovati, delavcu vse o-rodje in svobodno združevanje v delavskih zadrugah. Država naj nudi orodje, kapital in pravično socialno zakonodajo. »Narod v Jugoslaviji trpi — je zaključil dr. Sfiligoj — trpi duševno' in telesno, to-: da. ta narod si bo znal pomagati iz | težkega in obupnega položaja. Mati zemlja ga bo s koreninicami hranila telesno, in veliko trpljenje | pod komunizmom ga bo ohranilo za odločen upor, ko napoči naro-! dna ura.« Iz Mavhinj Hornisti se spovedujejo... V 165. številki »Ljudskega tednika« je posvečena poldruga stran naši in bližnjim vasem s člankom Nabrežinci - Devinci -Mavhinjci, koga boste volili in zakaj? Ta članek sam na sebi bi nas pustil hladne iz enostavnega razloga, ker smo si vsi Nabrežinci, Devinčani in Mavhinjci, Cerovelj-ci in druge vasi na to vprašanje že davno prej sami odgovorili. Naš odgovor je kratek: Volili bomo za »Slovensko narodno listo«, ker na tej kandidirajo najboljši Mavl^inj-ci, Devinci, Ceroveljci, Nabre‘žin-ci in iz drugih vasi naše občine. Da je temu tako - evo dokaz! V imenovanem članku »Ljudskega« se nahaja med drugim tudi nekaka izjava mavhinjskega kan- I didata Babičeve liste junaškega j partizanskega oficirja g. Valentina Urdiha, v kateri toži, da so se Mav-I hinjci neverjetno spremenili po [osvoboditvi. Mi, Mavhinjci bi raje rekli, da smo bili prvi, ki smo spregledali. Toži možak, da so vse-! mu temu krivi begunci iz različ-| nih krajev Jugoslavije pod zašči-j to njihovega župnika. Ce misli g. ; Urdih s tem našega č. g. župnika, i mu rečemo: Camerata Urdih, od tam - roke proč! — Ce misli s tem g. učitelja, ki je bil res begunec, zasluži ta junaški partizanski oficir veliko grajo. Ta učitelj je zjutraj prihajal iz Trsta in s prvim popoldanskim vlakom zopet odhajal iz vasi; g. Urdih pa je bil v Mavhinjah vsaki dan 24 ur in 365 Temelji tržaškega slovenstva (Nadaljevanje s prve strani) denja, pač pa mu vlivala v mlado duše in srca ljubezen do svojega rodu, do svojega jezika, do svojega naroda. Krepila mu je značaj po vzorcih kraške skale in ga urila v samozavesti in neuklonjenem stremljenju po pravičnosti. To je bila slovenska mati, ki je rodila narodne junake in mučenike. To je bila ta naša slovenska mati, ki si je iz ust pritrgovala, da je sina in hčerko poslala v šole, da bi jim pripravila boljše življenje, kakršnega je sama preživljala. Vse, prav vse je dala ta slovenska mati od sebe, zase je obdržala zgolj trpljenje in skrb. To je bila naša slovenska narodna šola, ki je .vzgajala in krepila naš rod, mu jeklenila razum in voljo ter mu ustvarjala pogoje za •lažje in boljše življenje. Naše požrtvovalno učiteljstvo, ki se ni o-mejevalo zgolj na štiri stene učilnic, pač pa krepko posegalo z najboljšimi nasveti in poukom tudi v kmečke in delavske domove ter s tem dvigalo življenjsko raven slo- venskega človeka na tem ozemlju, je postavilo mogočno oporo slovenski kulturi in političnemu uveljavljanju tržaškega slovenstva. Končno je to bila slovenska narodno čuteča cerkev, ki- je s svojo zavedno in ljudsko duhovščino gradila moralne in duhovne vrednote našega ljudstva, ga hranila v težkih urah in mu vlivala poguma. V naj hujših dneh je branila slovenski jezik in bila najzvestejše in zadnje zatočišče preganjenega slovenstva. Na teh treh temeljih: dom, šola in cerkev smo tržaški Slovenci postavili v preteklosti svojo narodno bit, složni in medsebojno povezani ne glede na svetovnonazorske posebnosti posameznika in uspehi so bili vredni slovenskega imena. Te tri temelje so naskakovali fašisti, porušili so nam šolo, udarjali ob zidove naših kmečkih in delavskih domov, oskrunjevali so slovenske cerkve, ali izpodkopati teh temeljev niso mogli. In danes? V te tri temelje udarjajo tudi njihovi nasledniki komunisti. Kako lajša trpljenje in skrbi slovenskih mater internacionalni komunizem? Tako, da slovensko mater okrade na blokih zadnjega litra mleka, da ji pobere zadnje jajce, ki ga je namenila svojemu bolnemu otroku. Da jo oropa lastnega zaroda, ga vzgaja in uri za topovsko krmo svetovne revoluci-! je. Da jo zmučeno in sestradano ‘ zganja na udarniška dela, kjer lenuhi in delamržneži uče slovensko mater pridnosti in marljivosti. Nekdaj je bila slovenska kmečka mati sama gospodinja svojgga zaslužka, danes bi ji hotel komunizem odmerjati prgišča koruze in preštevati koliko krompirjev bo dela v lonec. Sovraštvo in razprtije so komunisti vtihotapili v slovenske hiše, s krvjo in solzami, z ustrahovanjem in pretnjami so drobili slovenske hrbtenice, s partijsko politiko okuževali slovensko šolo, u-stvarjali iz slovenskih otrok ovaduhe in neznačajneže, učili jih lju-[ bežni do svojih mater z rdečo mo-! drostjo, da ji lasten otrok dolguje | tri litre mleka in nič drugega. Z, j besnostjo so gazili po krščanskih izročilih, zasramovali Cerkev in njehe pastirje. Ali vse . je zaman. Tudi komunistični bes ni izkoreninil treh slovenskih temeljev, o katerih seveda ničesar ne vedo razni Malalani, Bidovci in podobni današnji po- klicni revolucionarji in partijski užitkafji, ker so se slov. domu izneverili. Jelinčič, Dekleva in podobni pa so pozabili nanj na zapečkih strankarske udobnosti. Ali ti temelji se ponovno utrjujejo, ponovno jih betonirajo pridni delavci, ki so nekateri prej, drugi kasneje spoznali, da se na gibljivem pesku komunističnega 'družabnega red^ mora ‘zrušiti vsa človeška kultura in vse njene tisočletne pridobitve; da komunistična enakopravnost potiska narod na raven beračev in brezpravnih sužnjev/ da so številne petletke gole laži in prevare; da je komunistična demokracija nasilje peščice plačanih a-gentov proli najširšim ljudskim množicam! 12. in 19. junij sta dva velika dneva očiščevanja, dneva, ko lahko popravimo vse zmote in poravnamo mnoga zla! To bosta dneva obračuna s krivimi preroki in sleparskimi farizeji! To sta dneva iz-treznenja in spregledovanja, dneva, končne vrnitve na razdejani slovenski dom. To bosta dneva vstajenja, ko bodo rtaši bratje onstran železne zavese zrli na nas, tržaške Slovence. Od nas je odvisno, ali jim bomo posušili solze na očeh, ali jim bomo izvabili na trpeča obličja rdečico upanja in vere v odrešitev; ali bomo s svojo odločnostjo opogumili bolne in sestradane; ali bomo v ječe in koncentracijska taborišča prinesli žarke novih nad in odrešilnega pričakovanja. Zrla bo na nas slovenska mladina, ki je lačna in žejna resnične svobode, resnične kulture in omike, vede in znanosti; tista mladina, ki ji niso strli hrbtenico, ki s prezirom motri na rdeče biriče z jekleno vero v mladih srcih, da je bodočnost slovenskega naroda v nienih rokah in ne v zanjkah Ozne. Pa ne samo Slovenci po vsem svetu, pač pa vsi ostali Slovani bo-| do te dni merili našo narodno in politično zrelost. Mogoče smo ravno mi, tržaški Slovenci jeziček na tehtnici , sodobnega svetovnega dogajanja. Ni izključeno, da s svojim nastopom zasukamo smer lastne usode in usode svojih bratov Slo-| vanov. Vsa stavba na oni strani ! železne zavese je zgrajena na pc-| sku, brez temeljev in en sam pihljaj, en sam kamenček jo lahko odnese. Babičeva barka »Ljudska fronta« se nerešljivo potaplja. Zglodal jo je čas in resnica. Prvi njeni krmarji in strojniki že skačejo v morje. Kaj čakate še vi, njeni sopotniki? Reši se, kdor se more! Samo kapitanova je pravica in dolžnost, da umre z barko vred. Slovenci in Slovenke, vrnimo se nazaj k našemu slovenstvu, k slovenstvu pravičnosti, svobode in demokracije, k medsebojni ljubezni in zaupanju; k slovenstvu naših staršev n dc/’o ! Vrnimo se nazaj — na njihova pota, pota trpljenja in dela, ali tudi pota časti in poštenja! Vrnimo se pod okrilje naše stare slovanske lipe in v senco 'naše brezmadežne slovenske trobojke! Vsi Slovenci in Slovenke do zadnjega na volišča! Tudi tisti, ki ste zaradi terana in lesa, zaradi oglja in mesa napisani na neslovenskih kandidatnih listah, glasujte za edino slovensko listo na Svo-j bodnem tržaškem ozemlju, za Slo-: vensko narodno listo z lipovo ve-| jico in helebardo! Kdor je Slove-i nec, bo volil to listo in prav nobe-j ne druge, ker bo vsak glas oddan drugam, glas za Italijo ali glas za nasilje: v vsakem primeru pa protislovenski glas! ŽIVELA SLOVENSKA NARODNA LISTA ! (Govor predstavnika S D Z , na slovenskem radiu.) Če tržaškim strankam preiščeš obisti in srce... Kako in kaj se razlikujejo in u čem se skladajo in kaj obetajo, le-tu poglej! Proti neodvisnosti Trsta in za njegovo priključitev k Italiji Za neodvisno Svobodno tržaško ozemlje in za spoštovanje mirovne pogodbe Iz Rima dirigirane in iz Rima plačane stranke Iz Moskve dirigirani in plačani stranki Samostojne tržaške stranke brez vpliva ali podpore od koder koli od zunaj O C 03 C/3 a> O O OJ i— JD X) 03 ra O. t*0 03 O o c 03 -J o O C V. •2 « ■= —. = JU oaii o ra ^ ■c .2 o o m e % —. O OJ 5 'u o C/) c: E ’> o § K/3 03 O C 03 03 C/2 O O cn 03 Cl .2 O 5 N G d* > S £ o g c > = .3 E E :=• o c ra ^ !2 o 1 > '■E E“ 1 ra -> Cu H « I 0> 1 O c £ a o X) g- ^ 02 03 I OJ J* S o p 3 .-5 U-, IT H c Gu < -5 (D •*-> G O u, U- 03 N C a> *a o c 03 .H 3 X) 3 O. O) o A3 CL OJ -o c OJ .9* ■a c o O O *-G O 03 O *- O u o 0Q. ! • a o o ~ .t! «3 «3 r; > O id co N a C/) ra t« C/) :r: Izključno italijanske stranke Fratelančni stranki Izključno italijanske stranke Slovencem sovražne stranke Do Slovencev strpne stranke Izključno slovenska stranka - branilka slovenskih pravic_____ Raj boš torej uolil, dragi Slouenec ? nimaš kaj izbirali! Samo ena stranka je luoja: Slouenska narodna lista z znakom lipoue uejice. Ta zueza useh slou. naprednih krogou in krščanskih socialceu ti jamči neoduisnost Trsta, spoštouanje miroune pogodbe, suobodo uere, gospodarstua in politike in obrambo slouenskih narodnih prauic na StO-jn. dni v letu in si je pustil od takega mladeniča tako izpodriniti noge!! So krivi mogoče begunci iz Brestovice? Ce smo več verjeli ljudem, ki so vse svoje pustili in šli ni nobeno čudo. Resnica je, da smo jim več verjeli kot junaškemu partizanskemu oficirju g. Urdihu Valentinu, ki je........tu prepuščamo besedo kominformističnemu »Delu«. »Delo« z dne 14. maja t. 1. prinaša v članku: »Koga kandidirajo Babičevi izdajalci« dobesedno: (Le besede v oklepajih so naše): »Babičevska izdajalska skupina je postavila v svojo kandidatno‘ listo... tudi nekega Valentina Urdi-ha iz Mavhinj. Dognano je, da je bil ta človek obsojen *na smrt od partizanskega sodišča Istrskega odreda, ker je dezertiral (lep oficir)... Pozneje je možak vodil (partizansko) rekvi^, zicijo vojaškega blaga v Vremskem Britofu... je bil osumljen kraje večje vsote denarja v neki hiši... prišel (v drugič) pred partizansko sodišče, je bil spoznan za krivega (vzoren partizanski oficir) in obsojen na smrt (v drugič). Komu se ima zahvaliti, da je še danes živ, ve sam najbolje... (najbrže gromonoscu tov. Addfld iz Nabrežine)...... Kandidat Urdih tudi ne bo ttajil, da je bil svojčas vnet fašist, saj še pomni, da je bil strah delavstva v tržaški ladjedelnici.« Do tukaj »Delo«. Prosili bi »Delo«, da nam o tem »nekem Urdihu« pove bolje, zakaj je bil strah delavstva. Je prepovedal delavcem govoriti v našem jeziku? Je vodil manganelovce in ricinovce? Je o-vajal sodelavce »Ovri«? "Slika bi bila zanimiva, posebno za nas Mav-hinjce, ker mi ga še, — ne poznamo.- Navedbo, da ve sam najbolje, komu se ima zahvaliti, da je po dveh smrtnih obsodbah ostal dvakrat živ si bomo pojasnili sami. Sebi enakim! Takim partizanskim oficirjem, kot je bil on sam ali pa Ozni, ki take ljudi ne spravlja na drugi svet, ker ji mrtvi ne morejo več koristiti. Ker smo že pri tem bi Mavhinj-ci radi povedali »Ljudskemu«, da je zabil ali preslišal v onem pogovoru s staro ženico (res je, da no,-če s svoje kraške njivice, a res je tudi, da bi ne hotela za nikak denar v kolhoz) in kandidat Valentin Urdih je pozabil povedati (niso še časi za to), da ima kamenit vodnjak na sliki: Motiv iz Mavhinj — svojo zgodovino. Ta lep kraški vodnjak je skupna last ravno teh Urdihovih in Sirce. Pa tu je zopet zgodovina. Mi nimamo pravice in »Ljudski tednik« tudi ne klicati to družino Urdihovi, ker oni so prvi v Mav-hinjah PROSTOVOLJNO ZAPROSILI za menjavo tega starega slovenskega priimka v italijansko formo, da bi Giliotiju in Broveda-•niju bolje dokazali svoj fašizem. Prosimo, da vzame »Ljudski« to na znanje. Spet k vodnjaku. Na tem več ko stoletnem kraškem spomeniku, je bil vdolben star slovenski napis.* Vodnjak je skupna last famiglie Urdich in družine Sirca. Za časa fašizrna je famiglia Urdich uničila ta slovenski napis in vodnjak opremila z italijanskim. Družina Sirca.je pod fašizmom tožila Urdi-che in fašistično sodišče je prisililo te zadnje, da so morali slovenski napis zopet vpisati. Tako je danes napis Sirčevih slovenski, della famiglia Urdich pa italijanski., Ce se Mavhinjci motimo, pa naj nam partizanski oficir Val. Urdih dokaže nasprotno. V istem članku očita ta »naš« kandidat, da ima v Mavhinjah dva odpadnika (sedaj kominformista), prvi je pretepač, drugi dajalec ricinovega olja Slovencem. Ne bomo ju zagovarjali, toda resnici na ljubo: delala sta to ravno na ukaze famiglie italianissime in fascistis-sime. Dobro je, da se taka človeka izloči, a naj se izločijo tudi oni. ki so ju vodili in jima ukazovali. . Saj bi se niti ne oglasili, ker Mavhinjci, Devinci in Nabrežinci znamo mnogo bolje, kako je pri nas, kot pa ljubi. »Ljudski«. Toda »Tednikov« poziv v istem članku, da »naj dobro pogledamo, kdo so ljudje, ki kandidirajo na njihovi (Babičevi listi)« smo le ubogali in upamo, da nas, »Ljudski«, v prihodnji številki pohvališ, o svojem kandidatu Urdihu Valentinu -pa povej sedaj ljudstvu — če si res ljudski — vso resnico. Do tedaj pa, ljubi »Ljudski tednik«. s takimi kandidati ne boš pridobil za svojo listo niti mavhinj-skih mačk. To ni samo moje prepričanje, to je prepričanje starih in mladih Mavhinjcev in, da ne zabim, tudi lepih Mavhinjk, ko sem se z njimi pogovarjal. Jiako se pripraviš na volitveP Prepričaj se takoj, če je volivni poziv (bele barve za volivce in zelene barve za volivke!) pravilno izpolnjen v soglasju s podatki, ki jih imaš na osebni izkaznici. To je potrebno, da moreš v primeru kakšne nepravilne navedbe na votivnem pozivu istega takoj predložiti (dnevno od 16. do 19. ure) votivnemu odseku pri anagrafskem uradu, da ti ga uradno popravi odnosno izda novega. V nasprotnem primeru si v nevarnosti, da ne boš mogel izpolniti svoje volivne dol-žnosit, ker te enostavno ne bodo pripustili k volivni skrinjici! Pazi tudi na to, da je volivni poziv pravilno opremljen z žigom in s kontrolnim odrezkom na desni strani! V primeru da ti ne bodo do 6. junija dostavili na dom votivnega poziva, moraš istega osebno zahtevati na anagrafskem uradu od četrtka 9. junija dalje. Ravno tako bi do devete ure vsi volivci še ne prišli na vrsto. Volišča morajo vsekakor prenehati s svojim delom ob deseti uri zvečer. Volivci so pripuščeni k volitvam po vrstnem redu prihoda. Dana pa je možnost, da predsednik komisije odredi pripustitev na volišče na podlagi poimenskega klicanja. Jiako voliš P Ko stopiš na volišče, izročiš predsedniku komisije svoj volivni poziv in osebno legitimacijo. Predsednik odtrga kontrolni odrezek z votivnega poziva in ti izroči glasovnico ter kopirni svinčnik. Nato stopiš v volivno celico, kjer s svinčnikom prekrižaš oznako z lipovo vejico in helebardo, ki je na desni strani glasovnice, in sicer tretja od zgoraj navzdol. Pazi, da s svinčnikom ne napraviš nobenega drugega znamenja na glasovnici ali da je ne popackaš ali kakor koli drugače okvariš, ker postane s tem glasovnica neveljavna, čeprav si jo bil pravilno izpolnil. Pazi tudi na to, da ima glasovnica na zunanji strani žig volišča in podpis pristojnega skrutinator-ja - preglednika. Ko si glasovnico izpolnil, jo u-pogneš, zalepiš (rob glasovnice je namreč pripravljen kakor pri vseh pisemskih ovojih!) in predaš predsedniku volišča, ki jo shrani v volivno skrinjico. S tem si izpolnil svojo narodno dolžnost in pravilno glasoval za Slovensko narodno listo! Živio Mavhinjci! V nedeljo je bil v naši vasi krajevni shod »Slovenske narodne liste« za vasi Mavhinje in Cerovlje. Domačin g. Terčon Ivan je pozdravil navzoče: Naši predniki so zborovali pred cerkvijo in pod lipo, tako tudi mi danes... V imenu kandidatov naše liste je nastopil no-sitelj liste g. Terčon Josip iz Nabrežine. Njegov govor je bil gospodarskega značaja. Orisal nam je javna dela. ki so bila izvršena, ki so v delu, ki so odobrena in ona, ki so predlagana. Zaključil je z ugotovitvijo, da kar komunistični programi obljubljajo je večinoma že izvršeno, v delu ali v načrtih dos‘edajije občinske uprave. Vse druge obljube-komunisti ne bodo i mogli držati, ker ne bodo imeli denarja iz enostavnega razloga, ker z davki tega ne bo mogoče uresničiti. Edini vij- denarja za javna dela - Marshallov načrt — komunisti ■ odklanjajo. Drugi govornik g. Milič, je v lepih besedah, brez kričanja in mahanja, predočil volivcem volivne dolžnosti vsakega zavednega Slovenca. Kdor ne voli za lipo, kdor ne voli za »Slovensko narodno li- sto«, kdor ostane doma, ni Slovenec, vsaj zaveden Slovenec ni. Po naštevanju pravic našega slovenskega naroda na tej zemlji, do naše zemlje, je končal z vzklikom: Živeli zavedni Mavhinjci! Po zaključitvi lepo uspelega sho-da — bila je ravno ura obeda — . smo se razšli veseli po svojih domovih. Na shodu je bilo 19 ljudi s tržaškimi gosti, vred — tako piše I resnicoljub »Primorski«; Mavhinj-; ci in Ceroveljci! Sami najbolje ve-j ste,-koliko nas je bilo. Bi lahko zapisali, da nas je bilo 9 in če Ti je »Primorski« tudi to preveč, no i naj bo, bili so samo trije govorniki, saj te smo imenovali. Število | glasov naših vasi bo naše število najbolje povedalo! j Po končanem shodu je prišel v 1 vas potujoči propagandni voz rde-i čih, ne vemo če Vidalijev ali Ba-| bičev. Glavno je to, da je ljudstvo prevpilo zvočnik in'jim povedalo, da v Mavhinjah nimajo kaj iskati ! in so zato tudi klavrno odšli. 1 Vzklik »Zivjo Mavhinjci« je res | zaslužen! I 1 Nabtežina, dne 31. maja 1949 ttttttt1 'i. k-ttt'•.tttttttttttttttttttttVt.' «ti 1 ♦%* ttttttttttttttttttt«4ttt«ittttttttttttttt atttttitttt\ %tttttt«»tttt^ ttttttttttttttttttttt« tttttttmtttt^ tt*% ttMtmitItimtVIttll » tttM 41 tttttttttttt ttvttttttttttttuttil ttvvtitn« Httt 1*41 1« ^ Vtttt m K tl« VltfM IM vt-iSAM ^ It« t%|i «ttl%«tJI 4.«« vn » s •» -ftESU J8k t § . #» m««tttttit«i t«tttW4tttttt\tltffftWftt' 4t1lit%««4ttMtM«t<*«t««1 «t«ttttt^tttttt«t ««ttt«4« 1 ttttttttttttttt« ttttttttt«4t«t«%««««»tttttttttttttttttt t ttttttttltt«« «M«« t«*««t« « tttttt« tttttttt tvttttttttttttt« tttttt V t«tttttttttttt«ttttt Htittttt«««4»«« t«^ t««4.ttttttttttttttttttt« t ttttttittf «tt«tttt •% ttt«tttt« tttt «iti«tttt«t%‘ii 1«««41 tt«Ht«it« ttittlttttttt' mtttMt»t««tt«t«tS lt<4ttttttttttttttttttt '* »tttt% itttltttKVittttttttttttttttttttttt « ttt t «♦ ttttttttttttttttW »ttt t» ttttt« « t «4 tM t « < V* t tttM Vttttttttttttlt«« »t«oji stopiti sam s tako veliko lažjo pred ljudi, in raje pošilja po hišah nedolžne otroke. Saj smo vedno trdili, da komunisti niso korajžni ljudje, če tudi nosijo košato brado in Garibaldijevo glavo na oknu. Za pla čilo peče ta »junak« otrokom kolače. Kakšno zlorabljanje nedolžnosti! „Mladi vzori" Mladi vzori izhajajo vsak mesec. Izdajajo jih dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Urejuje jih uredniški odbor. Cena: za dijake 20 lir, za profesorje in druge 40 lir. Aprilska številka je razmeroma pestra. Vsebuje leposlovne, zgodovinske in potopisne sestavke in u-redniške pogovore. Mladi vzori nudijo našim najmlajšim možnost, da stopijo pred javnost s svojimi prvenci in se vadijo v znanstvenem delu. Zato naj skrbe, da se sodelavci resno ogibajo vsake površne hitrice in naj posvetijo vso pažnjo slovenščini, ki naj bo pravilna in izklesana. S tem si bodo Mladi vzori pridobili mnogo zaslug pri izgraditvi naraščaja PREJETO za volivni fond S.N.L. do dne 1. VI. 1949: Skupina Tržačanov L 400.000; g. Stanko 3.000; K.V.Z. 500; N. n! 500; Slovenci iz Križa 2.000; L M 5.000; N. N. 10.000; od Sv.*Ane 500; N. N. iz Trsta 3.000; delavec iz Grete 100; rodoljub iz Dalmacije 3.000; N. N. iz Trsta 1.000; N. N. iz Trsta 5.000; rojak iz Švice 803; S.K.Z. 50.000; begunec iz »raja« 1.000. — Skupna vsota L 485.400. Ker nista uspela dobiti volivne pravice pošiljata F. in E. po 500 lir za volivni sklad Slovenske narodne liste, skupaj 1.000 lir. Radio Trst II (360.6 m — 832 Kc-sek.) Dnevne oddaje: 7.00 - 7.45, 11.30- 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 7.15 - 24.00 neprekinjeno. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14 00 19.45, 23.15. Ob nedeljah: 7.45, 12.45, 19 45 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 (iz- vzemši nedelje). Nedelja,* 5. VI. 1949: 9.30 Kmetijska oddaja. 13.00 Glasba po željah. 16.00 Sprehodi po našem podeželju. — 21.00 Radijski oder - Janez Jalen: »Srenja«, drama v 3. dejanjih. Ponedeljek, 6. VI.: 13.00 Pesmi in plesi slovanskih narodov. — 20.12 Vokalni koncert Marijana Kosa. — 21.15 Tretje dejanje Puccinijeve opere »Tosca«. — 22.00 Pester koncertni spored. Torek, 7. VI.: 19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Vzori mladini: Slovenski študent v preteklih stoletjih. — 21.30 Čajkovski: »Manfred«, simfonija. Sreda, 8. VI.: 13.12 Glasba po željah. -— 18.15 Schumann: kvartet v A duru. — 19.15 Pesmi in plesi slovanskih narodov. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 22.00 Beethoven: simfonija štev. 8 v F duru. Četrtek, 8. VI.: 18.00 Glasbeno predavanje. — 20.30 Človek in priroda. — 21.00 Radijski oder - »Fodor«: Matura, drama iz šolskega življenja. Petek, 10. VI.: 13.10 Glasba po željah. — 18.40 Kvintet Šramel. — 19.00 Angleščina po radiu. — 21.00 Mojstri besede: Boleslav Prus. — 21.50 Večerne melodije. Sobota, 11. VI.: 18.30 Oddaja za najmlajše: Pravljica - »Modri pajčolan«. — 21.10 Sobotni večer. — 22.00 Večerne melodije. 22.30 Glasba za harmoniko. Mizarji I Kmetovalci T podjetnih! • Deske ^smret hooe, mačet snooe in tr> dih t e s o o, trame, oeza> ne plošče, furnir, parkete in droa nudi na/ugodne/e TEL. 90441 CALEA TRST Viate Sonnino, 2 4