Leto II., štev. 16.	V Celju, četrtek dne 2. marca 1922.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka K 2 —.
Skriti nameni in tajni cilii o delouaniu, to ,50 lastnosti vseh meščanskih strank.
„Selo“.
GUVSIEO ZEMEJORAJONIŠKE STRANKE ZA SLOVENIJO.
Izhaja vsak četrtek.
Stane celoletno...........20	Din. (80 K)
it pol leta ....... 10 Din. (40 K)
za inozemstvo.............35	Dinara letno
za Ameriko.................5	Dolarjev
Uredništvo in upravništvo lista: Celje, Razlagova ulica 11. GSavni urednik: Anton Novažan.
Oglasi za vsak mm višine stolpca (64 mm) K 1-20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1--
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Vabilo.
Pozivamo vse naše zaupnike, odbore in pripravijalce Vaških Svetov, vse naročnike, čitatelje in prijatelje „Naše vasi", da pridejo na Jožefovo, v nedeljo dne 19. marca ob 3. uri popoldne na shod Slovenske Zemljoradniške Stranke v Celju, v dvorani hotela Union. Na tem shodu izvolimo strankin odbor. Posebno bomo tudi razpravljali o politiki hrvatske republikanske seljačke (Radičeve) stranke in o sporazumu te stranke z zemljoradniško stranko. Pridite na shod vsi, ki ste nezadovoljni z delovanjem samostojne-žev, klerikalcev in demokratov. Pridite vsi, ki ste za skupno delovanje slovenskih, hrvatskih in srbskih kmetov.
Tega našega shoda se udeležijo v velikem številu hrvaški in srbski kmetje.
Kdor želi udeležiti se tega našega shoda,, naj se priglasi z dopisnico uredništvu „Naša vas" Celje Razlagova ulica 11, ki daje vsa tozadevna pojasnila.
Uredništvo „Naša Vas".
Velika koklja SLS.
Zadnji sivolasi „Slov. Gospodar" se peča v svojem uvodnem članku z vprašanjem, ali se naj kmet združuje v svojo stranko, torej v stranko svojega stanu ali razreda, in pride do zaključka, da so vsi stanovi najbolj varni pod široko kokljo. Slovensko Ljudsko stranko.
Mi pa mislimo, da je koklja potrebna samo majhnim, čisto majhnim piščetom. Ko mali piceki odrastejo, preneha kokati koklja, piščanci pa si sami iščejo hrane in sedijo vsak na svojem klinu v kurniku. Metati vse stanove v eno torbo, kmeta, fabriškega
delavca, uradnika in obrtnika, to znajo in delajo samo meščanske stranke. Zakaj ? Zato, ker so meščani preslabi po številu, da bi v današnjih časih splošne volilne pravice mogli dobiti dovoljno število zastopnikov in vladati potem nad vsemi drugimi stanovi, ki nimajo dovolj šolanih ljudi za politiko, ki nimajo svojih bank za „delanje volitev" in ki nimajo tudi ne dovolj prostega časa, da bi se pečali s politiko uspešno in koristno za svoj stan. Zato se gosposke meščanske stranke bojijo, da bi se kak stan organiziral za sebe, bojijo se pred vsem kmeta, da bi se organiziral v svojo veliko stanovsko kmetsko ali zemljoradniško stranko.
Ta strah tiči v kosteh demokratov, ki nimajo pri kmetih čisto nič pristašev in ki jih zapuščajo celo meščani, uradniki in obrtniki po mestih, trumoma.
Ta strah tiči v kosteh velike koklje Slovanske Ljudske Stranke. Ta stranka bi rada komandirala vsem ljudem. Ta stranka ima svojo delavsko organizacijo, ima svojo „Kmečko Zvezo", ima svoje organizacije po mestih, ta stranka je čisto gosposka stranka, ker hoče vladati nad vsemi. Ta stranka nima programa in ne ve kaj hoče. Zakaj, ni mogoče, da bi z enim in istim programom vezala in zastopala uspešno kmetske, delavske in meščanske interese. Ta stranka hoče v dvajsetem stoletju s tercijal-stvom in škapulirjem držati na vajetih vse stanove? To je nemogoče. V imenu krščanstva delati politiko je dandanes hudo zastarela reč. Saj smo vsi kristjani in katoliki, nekateri več nekateri manj pobožni, bogotajcev ni med nami na kmetih. Vero čuvajo in vsako protiversko dejanje kaznujejo kazenski zakoni. Zato ni treba politične stranke. Katoliški duhovnik, ako je pravi duhovnik, lahko v cerkvi ve-
liko stori tako za utrjevanje prave vere kakor za nravno probujo in vzgojo ljudstva.
Zunaj cerkve pa naj se duhovnik pridruži vsem, ki delajo in trpijo. Naj pomaga s svojo šolano glavo kmetu ali delavcu vstvarjati stanovsko organizacijo, ne da bi si lasti Izato vodstva, ne da bi zlorabil svoj vzvišeni poklic in hujskal in delal „klerikalizem".
Meščanske stranke, posebno demokratska in slov. ljudska stranka, morajo izginiti. To je zahteva časa. Ce pa že na vsak način hočejo imeti gosposko stranko, pa naj se duhovniki in advokati, trgovci in bankirji združijo v svojo stranko. Bomo vsaj videli, koliko jih je proti kmetskim in delavskim množicam.
Vsaka koklja mora prenehati kokati, če ne jo poveznejo pod koš. Velika koklja, Slov. Ljudska Stranka, bo prenehala, zakaj piščeta so že dorasla.
Slovenski zemljoradnik hiti v svojo stranko v Slovensko Zemljoradniško Stranko. V zvezi z Radičevo hrvatsko republikansko seljačko stranko in s Srbsko zemljoradniško stranko bo zavladal v Jugoslaviji pravično, dal vsakemu, kar mu gre, in seveda najpoprej olajšal sebi svoj bedni stan.
Visoka politika.
Naš parlament je političen in vsled tega vodi v prvi vrsti visoko politiko. Ta je visoka, ker ni namerjena za delavni svet, temveč za visoko puhlo in na tuje stroške živečo gospodo.
Poglejmo si to politiko lepo po vrsti, zunanjo in notranjo!
Prvo vodi očka Pašič. Da mu gre delo lažje od rok, ima v drugih državah svoja poslaništva in konzu-
N. A.
Potovanje v Macedonijo.
(Dalje)
Drugi dan so otvorili gospodarsko razstavo. V mali dvorani gimnazijskega poslopja se je zbralo občinstvo, po večini službena lica, nekaj drobnih deklet in gospodičen, nekaj kmetičev iz okolice in pa verski poglavarji mesta Ščipa:	Judovski rabin, turški
hodža in pravoslavni vladika. Dvoranica je bila nabito polna, na vratih pa so stali pevci, mladina možkih in ženskih šol pod vodstvom mršavega učitelja. Vladika se je oblekel du" hovniški in je molil in blagoslavljal s posvečeno vodo. Mladi dijakon je prepeval, po pravoslavnem obredu, staroslovenske molitve, ki se vse končavajo z več ali manj zateglim „Gospodin pomiluj". Lepega črno-polfega dijakona so štipske device pile s pogledi, dočim so možki kazali veliko spoštovanje do bradatega
vladike, ki je z jasnim baritonom opravil svojo reč. Vsa ta cerkvena ceremonija se je izvršila prisrčno domače, in ko je vladika odložil svoj duhovniški ornat in začel pozdravni govor, se ni poznalo, kje se je nehala cerkvena in kje začela posvetna ceremonija. Naš stari Paja je seveda tudi priložil polenček na ogenj in je govoril s svojim suhljatim glasekom o pomenu te razstave. Ko je on končal svoj govor, so vsi uradni obrazi strmeli v mene. Paja pa je oznanil, da želi govoriti zastopnik gospodina ministra, imenoval moje ime in mi dal besedo.
Bil sem v veliki zadregi, ker do tistega trenotka nisem vedel, da sem zastopnik gospodina ministra. Toda pobegniti nisem mogel. Spravil sem se počasi na oder, po poti pa sklenil da bom govoril slovenski. Kaj sem povedal, ne vem, spominjam se pa, da sem končal z „veliko brazdo, ki naj bi jo Slovenci, Hrvati in Srbi po-
tegnili od Triglava pa sem do Ščipa, ki nam bo vsem skupaj dajala kruha, ob njenem robu pa naj bi rožice cvetele ...“
Seveda je vse ploskalo in navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Navdušenje domačinov je bilo politično . .. Zakaj jaz sem govoril slovenski in ne srbski. Marsikatera štipska devica me je ljubko pogledala, pevci med vrati pa so zapeli „Naprej Zastave Slave ...“ Peli so jo čisto drugače nego jo pojejo drugod, peli so jo divje in s takšnim ognjem, da me je obšla groza. Ne ljubim te pesmi in bogve kdo je to barbarsko besedilo povzdignil v slovensko narodno himno in kako je mogel nežni ljubki Jenko napisati in objaviti tako bojevito strašilo. Mi dobro vemo, posebno iz svetovne vojne, kako govori puška za blagor očetnjave ... Vse očetnjave imajo dovolj „puškinega govorjenja", blagre so si pa vzeli tisti, ki jim je očetnjava trebuh in dobro življenje.
late. Ti stvori so le po imenu za državo, v bistvu pa le za beograjsko porodico, po domače povedano, žlahto. Tem ljudem ni treba ničesar znati, glavno je, da so si v sorodu s tem ali onim ministrom. Tako je Pašič imel v Ameriki jednega poslanika, katerega je Amerika odslovila, mi rečemo nagnala, ker ni mogla razumeti njegovih porodniških manir. No, Pašič ni bil v zadregi ter ga je poslal na Dunaj. Menda misli, da Amerika preko luže tega ne zve in da je Nemec zabit kakor kakšen Albanec. Vsakemu, ki ima kaj soli v glavi, mora ta primer zagostovati. Ne samo, da ta poslanstva stanejo državo mesečno ogromne miljene za njihovo državi škodljivo početje, se vmešavajo še v razne komisije, kjer toliko zaslužijo, da še minister sam ne ve koliko. Da boš čitatelj vedel, kakšne komisije so to, Ti povemo, da si v Beogradu čestitajo, če kdo pride v takšno komisijo, kakor včasih pri nas onemu, ki je v lotriji terno zadel. Zato pa zunanja politika hodi rakovo pot. Zgubiji smo Koroško, zibelko Slovenije, kjer si je prosti slovenski oratar nameščal svoje vojvode po svoji volji. Zgubili smo Trst, solnčno Gorico, morje, ta naša pljuča, da ne-moremo dihati v svet. Zgubili smo kos Dalmacije, Banata, Baranje ter na meji proti Albaniji. Z jedno besedo zgubili smo, kolikor so zahtevali naši neprijatelji.
Ali je pri taki politiki in takšnih ljudeh sploh drugače mogoče?! Že tri leta postavljajo državne mejnike, pa jih ne bodo, ker komisije služijo dnevno [tisočake, svoje žene pa po imajo pri sebi kot pisarice, ki za brezdelja vlečejo tudi tisočake. Za take stvari je zdravilo: „Proč s temi ljudmi in s to politiko!"
Nič manj žalostno poglavje je na znotraj.
Izmuznil sem se vsem uradnim komedijam in le pri fotografiranju so me še ujeli. Ogledal sem si razstavo sam. Razstavljeni so bili vsi pridelki okraja in okolice, vrtni, vinogradski in poljski, kakor tudi izdelki domačih obrti in ženska ročna dela; vse vrste sadja in grozdja, pšenice in rži, tobaka in maka, olja in vina in sira, domačega platna in drugih pisanih tkanin in preprog in čipk in najfinejših svilenih stvarčič, kakor jih premore bujna glavica in nežna roka turške lepotice v samoti harema. Preletel sem dvorane in zanimali so me mnogo-bolj obiskovalci in gledalci nego razstavljeni predmeti, zanimal me je mace-donski kmetič, ki je majal z glavo in se čudil tolikemu in v tako malih prostorih zbranemu bogastvu svoje zemlje in svojega kraja. Zanimljive so bile črno zabubane in zavite Turkinje; ostale so, ne meneč se za druge, v dvorani za preproge, čipke in veziva in so stikale glave, kazale s prsti na
Zemljoradnik, bodisi srbski, hrvatski ali slovenski, je uboga izkoriščana raja. Na njemu temelji država zbog njegove številnosti in produkcije, a tega velikana gonijo na vrvici le puhoglavi džeparji. Ali bi ne bilo mogoče, zemljoradnik, da bi Ti dal te džeparje na vrvico ter njim državne jasli malo više obesil?! Mi mislimo, da, samo da prideš do spoznanja, da nisi več ugasli vulkan, ampak da moraš pričeti bruhati tako silno, da boš zakopal vso to zalego, ki Ti pije kri. Srbski in hrvatski zemljoradnik sta že prišla do tega spoznanja. Prvi imajo šestkrat več poslancev kakor slov. Samostojneži, vsa leta odklanjajo kljub mamljivim glasovom vstop v vlado, ker se njim to gospodarstvo gnusi. Hrvatskim istotako smrdi to gospodarstvo, ali naj slovenski še dalje spi?! Združen z onima dvema v mogočni stranki bo z lahkoto skidal ves gnoj iz političnega parlamenta. Kakoršen gospodar, takšno gospodarstvo. Dra-goča raste neprestano, šibiš se že pod davki, vidiš, da Ti hočejo zlomiti hrbtenico. Kako dolgo še boš sledil tem varalicam?! Ali ni že skrajni čas, da se vrže takšno politiko iz parlamenta ter pridejo v njega pošteni gospodarji, ki bodo gospodarstvo spravili v redni tir?! Tedaj smo pa tudi že v gospodarskem parlamentu. Nasprotniki se iz tega norčujejo, ker o gospodarstvu ničesar ne razumejo in vedo, da je potem njihovega ogabnega koritarstva konec. Finančna stran je odsev vsacega gospodarstva. Kakšno gospddarstvo je to, če je finančni minister moral priznati jednemu poslancu, ki zna malo bolje računati nego drugi, da je državni proračun lažnjiv?!
Kakšen denar je to, če novčanica sploh ničesar ne piše, koliko plača banka, ki ga je tzdala, za njega v zlatu ali srebru?! Poglej si našo! Zato je tudi toliko vredna. Dne 31. decembra 1920 je naša krona veljala 4 centime, ali 100 kron cele 4 franke. Dne 31. decembra 1921 je pa veljala komaj dva centima. Danes vredi komaj dober poldrugi centim. Izračunaj svoje premoženje ! Če si imel od leta 1920 doma ali v hranilnici 100 kron, vidiš, da si zgubil toliko, da plača danes teh 100 K komaj okoli 40 K. Zahvali se onim, ki si jih volil in ki sedaj tako umno gospodarijo!
Le skrajno pokvarjena ali pa dobro plačana duša mora tako gospodarstvo še hvaliti in zagovarjati. Nimamo več mnogo za zgubiti. Hočemo še to zgubiti ter dalje trpeti takšno gospodarstvo! Premišljuj po-
predmete in ščebetale živahno med sabo. Zanimal me je mak, način njegove produkcije in njegova vsestranska uporaba. Prijazen strokovni uradnik mi je razložil, da sejejo maka v Ma-cedoniji prav obilno in da je škoda, da ne morem videti zdaj v jeseni razsežnih makovih poljan. Mak je mogočna privredna rastlina v teh krajih in nosi prebivalstvu vsestranske koristi. Kadar mak dozori v glavice, zvežejo glavice podolgovato; to delajo popoldne, drugo jutro pa na vse zgodaj stržejo iz vsake glavice čez noč iz-cejeni sok ali smolo, ki ni nič drugega nego pravi morfij, strup in zdravilo, katerega prodajajo apotekarjem za' visoke novce po kilogramu. Makovo zrnje pa prešajo za olje in ravno v Stipu se nahaja velika makova oljarna. Prijazni uradnik mi je dal celo majhno knjižico o maku, ki bi zaslužila, da bi jo poslovenili. Toda v Sloveniji menda ne bi uspevala
Ijedelec! Če nočeš, da te bodo Tvoji otroci proklinjali, ker si podpiral takšno gospodarstvo, obrni hrbet tem varalicam ter se pridruži mogočnemu zelenemu praporu zemljoradniške stranke, ki Te bo iztrgala iz tega živini odgovarjajočega življenja ter Te privedla y življenje, ki odgovarja človeku in do katerega imaš kot delavni trpin popolno pravico!
Naprej za Staro Pravdo, zemljoradnik, za svoje življenje, če ne, še dihati ne boš smel več.
Domača politika.
Vaški Sveti.
Snujte povsod Vaške Svete kot organizacije Slovenske Zemljoradniške stranke. Slučaj z Vaškim Svetom v Ljubnem naj nikogar ne ostraši. Oblasti so postopale protizakonito in je narodni poslanec Avramovič že posredoval pri ministru notranjih del, kakor smo priobčili v zadnji številki „Naše Vasi". Brez strahu naprej za veliko misel skupnega dela slovenskih, hrvatskih in srbskih kmetov.
Memorandum.
Hrvatski Blok je izdelal spomenico, v kateri označuje posebno stališče Hrvatov v Jugoslaviji, in jo poslal ne v Genovo, kakor so pisali, temveč v Beograd ministrskemu predsedniku g. Pašiču. Nekateri zagrebški in beograjski listi so mnenja, da je ta spomenica Hrvatskega Bloka zlati most za sporazum med Hrvati in Srbi. Seja Glavnega izvršnega odbora
Zveze Zemljoradnikov.
Dne 20. in 21, februarja se je vršila v Beogradu seja Glavnega izvršnega odbora Zveze Zemljoradnikov. Od Hrvatov so bili prisotni bratje Jakubčič, Mežnarič in Viskovic, od Slovencev pa urednik „Naše Vasi" br. Novačan. Razpravljalo se je po dnevnem redu pod predsedništvom Bore Stavljanina. Prečitalo seje pismo načelstva Samost. Kmetijske Stranke, z dne 21. novembra 1921, s katerim javljajo Samostojneži, da so izvolili odbor, ki naj bi se pogajal o zopetnem združenju Samostojnežev z Zem-Ijoradniki. Bil je sprejet predlog brata Periča, da niso mogoča pogajanja s Samostojneži, ker so brez povoda ostavili na cedilu Zemljoradnike in šli v vlado. Značilne so bile besede predsednika poslanskega Zemljorad-niškega kluba Vojislava Lažiča, ki je v svojem referatu o delovanju kluba, govoreč o Samostojnežih, dejal: „Kmetije! se bodo še bridko kesali, ker so
kultura maka, saj smo itak brez maka že dovolj zaspani.
Zunaj na dvorišču pa so bile razstavljene pute in petelini, velike gosi in purani, domači zajčki in celo neka posebna mačka. Tu pa je bila mladina najbolj hvaležno občinstvo. Tropi dečkov so se rojili kriče okrog kletk in kurnikov, a pred kletko otmenega pisanega pava je ležal turški pobalin kar na trebuhu in občudoval lepo ptico in si s prstom čistil nos.
Se dalje od gimnazije v koritu usahle Bregalnice in na njenem levem bregu so razstavili kmetje živino. To pa ni bilo nič posebnega. Srbski uradniki so zatrjevali, da prebivalstvo ni prignalo živine vsled strahu pred rekvizicijo. Kmetiči so tod napram oblastem še nezaupni, že vedo zakaj. Naši gospodje uradniki so komisijo-nelno delili nagrade za suhe buše in topoglede bivole, stari Paja pa je fotografiral neko prav posebno vime-
raztrgali solidarnost slovenskih, hrvatskih in srbskih zemljoradnikov."
Razpravljalo se je tudi ,o hrvat-skem vprašanju.
Svetovna politika.
Anglija je pretekli teden vrnila Egiptu neodvisnost
in s tem skinila z dnevnega reda vprašanje tamošnjih večnih nemirov, Egiptu se Anglija ni težko odrekla, saj ji ni nikoli koristil. Gre ji le za neke garancije glede varnosti sueškega prekopa.
V Indiji še vedno vre.
Gandhi se je sicer „odrekel politiki" in dela sedaj „duhovne vaje s postom", ki so pa že obrodile sad: atentat na walleškega princa v Delhiju.
Amerika še ni odgovorila na povabilo v Genovo.
Najbrže bo kakor v Cannes tudi v Genovo poslalo samo opazovalca ker se noče vtikati v evropsko politiko dokler Evropa ni politično stabilizirana in urejena. Predsednik Harding je naletel v ameriškem senatu na hud odpor Wilsonovcev, nespravljivih in demokratov proti ratikaciji pogodbe štirih velesil, ki je bila sklenjena na washingtonski konferenci. Opozicija zahteva od njega izjavo, da določbe sporazuma niso nasprotne ameriški ustavi in sploh smatra, da spadajo take in enake pogodbe pred Zvezo narodov ne pa, da jih uveljajo samo štiri države.
Italija je pretekli teden končno vendarle našla
iz dolgotrajne, mučne vladne krize. Po demisiji, slabotnega Bonomija, ki se je sploh čudežno vzdržal na vladi celih osem mesecev, so prišli za sestavo vlade v poštev ne politični programi, ampak osebnosti Giolitti, Orlando in De Nicola in Orlando-Tittoni De Nicola, ki pa vsi skupaj niso mogli sestaviti vlade, ker so razmerja med strankami v italjanskem parlamentu skrajno nesrečna. Kralj je že hotel s pomočjo najstarejšega bivšega ministrskega predsednika (Giolitti) sestaviti začasno vlado, razpustiti parlament in razpisati nove volitve, ko se je pojavil predlog, naj poslanec De Facta, ki je bil svoje čase že finančni minister, sestavi vlado, kar se je Facti tudi posrečilo.
Rusija je pretekli teden objavila svoje zahteve
katere misli staviti gt novski konferenci in naznanila, da se ne udeleži genovske konference, če pozovejo zavezniki na predhodno posvetovanje v Londonu
nasto kozo . .. Jaz sem zablodil med moje vedno mi ljube kmetiče in naletel na gručo gorjanskih pastirjev, ki so pripeljali na razstavo čredico ovac s skrajne bolgarske meje. Bože moj, kako so bili oblečeni ti ljudje ! Krpa na krpi, zaplata na zaplati, na na tem raševina in na onem kos kelnerskega fraka, na tretjem — ne dvomil bi in rekel koj — stara avstrijska vojaška bluza ... Čepeli so po turški kraj svojih ovac, sami starci, sivi in bradati in od solnca ožgani. Ko me ugledajo, skočijo živahno po konci, jaz pa jih nagovorim z uvodno frazo, češ, da imajo lepe ovce. Najdaljši, najvišji in med njimi najbolj suhi starec pograbi za noge ovco, jo vzdigne proti solncu in zavpije: - Ovca - ta ima, mleko - to nema ....
Položi ovco na tla in začne tožiti o slabi letini, o suši, o draginji. Govori s tenkim glasom planinca in živimi kretnjami pravo čisto bolgarščino.
tudi malo antanto. Ruska diplomacija je pretekle dni mogla zaznamovati lepe uspehe. Predvsem je v Berlinu dosegel neke vrste predhodni stadij zbližanja s Francijo, ki sedaj baje še vedno kljub vsem demantijem vodi trgovska pogajanja z njim. Radek je Franciji precej namignil o nekakšnem sodelovanju v Aziji, kar je Franciji gotovo tako dobrodošle, da bo še naprej dementirala tozadevne vesti* ker noče, da bi zato zvedela Anglija, ki ne ljubi Turkov. V Moskvi zboruje te dni izvrševalni odsek III. internacijo-nale, katerega setavljajo baje zastopniki 30 držav. Sicer ima pa Rusija sedaj dosti dela s prehrano gladujočih.. Umiranje za lakoto je doseglo ob Volgi katastrofalne dimenzije.
Domače vesti.
Kdor še ni poravnal naročnine naj to nemudoma stori.
Pust. Minuli so veseli pustni dnevi in pepelnična sreda je obsodilo vse device na dolgo čakanje . . . Tako blizu je bilo, z roko bi segla, pa bi ga bilo imelo. Toda te nesrečne prilike, draginja, pohištvo, dota in oče skopuh, ki nima srca za njeno srečo. Stari mladeniči pa si čestitajo, da jih tudi letošnji pust ni popodel, dasi jih na tihem tare skrb, kaj bo, ko jim zakrkne kri in bodo mušice vedno višje letale . . . Sveti zakon je lepa hstanova, toda zakon še ni ljubezen, še ni sreča. So plemenite globoke duše, ki ljubijo na tihem, da ljubljeno bitje o tem ne ve. in so srečne, če šive njena senca mimo okna. Kaj jo je treba imeti ravno v naročju ? Bolje je, gledati jo od daleš, v naročju je lahko zdrobiš. Zdrobi se pa vsaka v naročju. Kdor ljubi, ubija ljubljeno bitje, pravi Oskar Wilde. Sicer pa, dekleta, tolažite se. Ljubezni, ki jih je letošnji predpust kronal z zakonom, so se začele lanske spomladi... Pomlad pa je blizu in kmalu bodo začele vpiti mačke po noči. Sneg se topi. Zvončki pridejo, vijolice pridejo le še par tednov pokore, in naša srca se bodo zibala v spomladnem upanju. Seveda le nič domišljije in domišljavosti. Ljubezen se ne obeša na lepe gobčke in na z zlatom obrob'jeno krilo, ljubezen je dar božji in najde jo tista in tisti, ki stanovitno prinaša žrtve pred skrivnim oltarjem svojega srca, amen!
V današnjem podlistku najdete dve novi besedi: Otmen in privreda, obe iz bogatega besednega zaklada srbohrvaščine. Mi Slovenci nimamo besede za otmen, otmena, otmeno, otmenost. Navadno pravimo nobel,
— Zemlja — ta ima, žito — to nema, reka — ta ima, voda — ta nema, ovca — ta ima, mleko — to nema ,..
In povrh še davki in druge nadloge, skratka, ne da se več živeti in treba bo iti v hajduke... Pa tudi hajdukom ni danes do smeha. Skoro deset let je divjala po teh krajih grozna vojna, opustošila vse, mladost ubila, ostali so sami starci. Koliko mu je let? Devedeset dve, odgovori starec in se čudi, da se mu čudim jaz, ker je poprej s tako lahkoto vzdignil ovco visoko proti solncu.
Pomolčimo trenutek.
— Vinagi beda — ta! (vedno ta revščina) - oglasi se iz skupine drugi starec in povesi glavo.
— Vinagi, vinagi, so ponavljali za njim drugi v svojih krpah na solncu pred Bogom, pred mano in pred ovcami.
(Dalje prihodnjič.)
toda nobel je lahko vsak cigan. Nemci imajo izraz vornehm. Beseda otmen eznačuje plemenitost duha, ponos srca in dober značaj. Otmena žena ni tista žena, ki ima lepe kiklje, marveč žena plemenita po duhu in dobra po srcu. Privreda, privredne prilike, privredni krogi = skoro toliko kot gospodarstvo, gospodarske prilike, gospodarski krogi — in vendar veliko več. Privrediti = zaslužiti, toda bolj splošno, bolj pojmovno. Kdor hoče rabiti ti dve besedi v slovenščini, bo kmalu našel njih pravi pomen, ki ga opisati ni mogoče, ker ima vsaka beseda svojo majhno dušico.
Tovarnar Westen. Prus iz pruske dežele, je zapretil svojim delavcem, kakor nam poročajo, da bo zaprl tovarno, ako ne sprejmejo njegovih mezdnih pogojev in pogojev delovnega £asa. Delavci so se mu v brk smejali. Gospod Westen naj ne pozabi, da so mu delavci iz celjske okolice v veliki meri pomagali do palače v Gaberju, v kateri stanuje sam — v današnjih trdih časih, ko se siromaki stiskajo z družinami po vlažnih tesnih stanovanjih.
Dolgoletni urednik celjske Nove Dobe g. Vekoslav Špindler se Je preselil v Maribor, kjer prevzame mesto ravnatelja časopisnih podjetij: „Mariborske tiskarne", v kateri založbi izhajata „Tabor" in „Marburger Zei-tung".
V svrho regeneracije ribjih voda in povzdige ribarstva v Sloveniji bo Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo tudi letos oddajal postrvji iarod iz ribjega vališča na Bledu, ko postane sposoben za izpuščanje v proste vode. Cena 35 Din za 1000 zaroda loco Bled. Ker je množina zaroda omejena, sprejema oddelek za kmetijstvo naročila samo do 20. t. m.
K požaru v Franzovem mlinu v Mariboru. Gasilci še vedno stražijo objekte, ker nevarnost še ni popolnoma odstranjena. V skladiščih močno tlijo zaloge blaga. Po izjavah strokovnjakov je izključeno, da bi povzročil požar kratek stik in se zato vedno bolj sumi, da je zanetila ogenj hudobna roka.
Pogrešena deklica. Antonu in Ani Terglav iz Bukovegažlaka je odšla neznano kam hčerka Dorica. Hodila je v šolo šolskih sester v Celju. Med poukom je odšla, rekoč, da jo boli vrat in se od takrat še ni vrnila domov. Sumi se o kaki nesreči, ali pa, ker je deklica močno razvita, da jo je kdo kam zvabil. Pogrešanka je za svoja leta precej močna, velika, okroglega obraza, rdečih lic, kostanjevih las. Nosi temno plavo krilo, rjav dolg plašč in visoke čevlje. Če bi kdo kaj vedel, naj sporoči staršem v Bukovžlak št. 38.
v
Štruca kruha rešila napaden-cu življenje. Iz Brežic poročajo; V Brežicah stanujoči Andrej Krulc se je včeraj vračal iz svojega rojstnega kraja Dobova v Brežice nazaj. Pri križu na Mostcu so ga napadli štirje moški. Eden od njih je zahteval od Krulca denar ter mu odprt nož zasadil v rebra, dočim mu je drugi razrezal le suknjo. V tem se pripeljejo po cesti dvoje sani, na kar so napadalci izginili v bližnjem gozdu. Kruleč, katerega je prvi napadalec napadel z nožem se ima le srečnemu slučaju zahvaliti, da mu odprt nož ni predrl med rebra. Imel je namreč v žepu štruco suhega kruha. Napadalec je zasadil nož v štruco, Krulc pa je ostal zdrav in neranjen. Napadalec Pa je imel še smolo, da se je nož vsled sunka zaprl ter mu močno ob-
rezal prste, kar je bilo razvidno iz krvavega sledu v snegu.
Umor orožnika Maverja. Kakor smo svojedobno poročali, je bil pričetkom letošnje zime v okolici Brežic zavratno umorjen in oropan orožnik Maver. Vojaški begunec Varlec, ki je izvršil umor, in njegovi sokrivci so v rokah pravice. Dne 10. marca in naslednje dni se vrši pred celjsko poroto obravnava proti morilcu in njegovim sokrivcem. Za obravnavo vlada zlasti med prebivalstvom brežiške okolice veliko zanimanje.
Tat monštrance aretiran. V Mariboru je bil aretiran 27-letni Karel Vavpotič, mehanik in šofer, ki je nedavno ukradel v stolni cerkvi mon-štranco, katero je imel skrito v kov-čeku. Hostijo je pojedel, monštranco pa demontiral.
Gospodarstvo.
Nadvišna Asimilacija (superplus-asimulacija šparonov, ki stoje na šparonih pretečenega leta in s tem podana možnost zvišanja rodovitnosti vinske trte.
Ako si vinsko trto v času njene vegetacije bližje ogledamo, pridemo do prepričanja, da je navezana na gotove prirodne zakone in to zlasti tedaj, ako se nahaja v takem prehranjevalnem stanju, katero ji popolen razvoj dopušča.
Grof Kulmerjeva vinoreja nam nudi v tem oziru bogato polje za študije, ker je predstaviteljica intenzivnega vinarstva, Ona naleti v marsikaterih strokovnih krogih na hude, pa tudi v vsakem oziru neopravičene nasprotnike. Ponajveč se tej na moderni podlagi postavljeni vzgoji vinske trte očita, da producira vina slabe kakovosti, ker bazira na dolgi rezi na locne. Mnogi vinogradniki se naslanjajo na teorijo, ki bo mogoče tudi prava, da se pridela na reznikih boljše vino, kakor na šparonih. In ravno tukaj se zdrobi ta teorija v prah, ker ona ne razločuje med rezjo na locne na locnatem lesu od prejšnjega leta, zadnjo natančneje sploh ne pozna. Drugi del nasprotnikov je zopet mnenja, da mora pri taki obložitvi trsa, ka-koršna obstoja pri tej vzgoji, isti v teku nekaj let oslabeti.
Jaz nisem za to, da priporočam Kulmerjevo vzgojo, ki bazira na rezi locnov zadnjega načina, posebno takrat ne, ako manjkajo predpogoji za vpeljavo taiste,kakor so skrbna odgoja in zdatno gnojenje. Vendar pa je ravno ona tista, ki nas je spravila, kar se tiče vzgoje vinske trte, za precejšen korak naprej, ker nas marsičesa uči, kar bi drugače ostalo prikrito. Četudi najizkušenejši strokovnjaki grof Kul-merjevi vzgoji vinske trte nasprotujejo in akoravno so mnogokratni napadi proti njej brezpomembni, vendar govorijo uspehi, ki se ž njo dosežejo, dovolj jasno, da postanejo taki in enaki napadi ne samo ničevni, ampak se vsakemu prevdarjeno mislečemu strokovnjaku začne vsiljevati vprašanje po vzrokih, tek uspehov. Poglejmo si le enkrat izvrstno v primeru s tamo-šnjimi lokalnimi vinskimi pridelki trikrat večjo berbo in dobro kakovost pridelanega vina, ki se vkljub dolgi rezi na locne doseže, nadalje živ-Ijensko dobo in bujne rast trte, pomislimo dalje, da se nahaja v Kul-merjevih nasadih trsje z osmimi locni, pa je vkljub tej vsakoletni obremenitvi že 50 let staro in slednjič, da je pri tej rezi dosežena kakovost vina najmanj enaka oni, ki jo dobimo pri rezi na reznike, kakor je to janaliza vina dokazala.
Z mojimi naslednjimi priprostim! izvajanji hočem na podlagi večletnih opazovanj vinske trte utemeljiti bistvo in obstoj Kulmerjeve vzgoje, ki bi utegnila postati za vinarstvo izvanredne važnosti, utemeljitev fiziologičnih pojavov pa hočem prepustiti onim, ki so v to poklicani.
Resnica je, da tvori gnojenje in dobro obdelovanje zemlje prvo podlago za ohranitev vinske trte in da se pri nizki vzgoji boljše vino pridela. Nikakor pa ne morem pritrditi, da je uspeh Kulmerjeve vzgoje samo v bistvu navadne rezi na locne zajamčen. Uspehi, ki se pri njegovem načinu rezi dosežejo, so utemeljeni brez-dvomno v posebni rezi na locne in nadvišni asimilaciji, ki je lastna samo onim mladikam, ki so nastale na locnih pretečenega leta.
Nadvišno asimilacijo ali usvajanje v presežni stopnji imenujem jaz po svojem pojmovanju in opazovanju rezi na locne ono zmožnost enoletnih, na locnih vzrastlih, rodnih mladik, po kateri te mladike s svojim listjem več asimilirajo (usvajajo), kakor bi bilo potrebno za popolen razvoj grozdja, nahajajočega se na dotičnih locnih. Na ta način pridobljeni asimilati čez neobhodno potrebo gredo v stare dele trsa nazaj, kjer se porabijo za razvoj novih mladik. Te mladike dokumentirajo nadvišno asimilacijo; one so zgolj produkt nadvišne asimilacije. Samo le enoletni trtni les, sedeč na locnih, ki so v pretečenem letu rodili in kateri se za nove locne pritegne, prinaša mladike, zmožne omenjene asimilacije. To velja pred vsem prvi mladiki na starem locnu, katera se zopet za locen porabi. Ako se torej prva mladika na locnu od pretečenega leta zopet za locen vzame, tedaj vstvarja ta novi locen rodne mladice, ki so zmožne nadvišne asimilacije. Večino locnov pri Kulmer-jevi metodi se dobi na ta način, da se prva mladika starega locna zopet za locen porabi. Ona obstoji potemtakem v glavnem v principu rezi na locne na enoletnih locnih. Večina locnov prinaša torej rodne mladike, ki so v največji meri zmožne asimilacije.
Ta, v vseh slučajih na enoletnih locnih nastala, večkrat zelo močna, karakteristična mladika se smatra kot produkt nadvišne asimilacije, ker nastopi njena probuda k življenju in njen razvoj šele takrat, ko so rodne mladike v rasti tako daleč uspevale, da je začelo listje asimilirati. Ta mladika je po mojem mnenju zategadelj produkt nadvišne asimilacije, ker Jo je najti z gotovostjo zmiraj le na enem mestu, vedno na enoletnem, preostalem delu locna brez izjeme tam, kjer se je narezal locen na locen. Rast te mladike izostane samo tedaj, ako se pri slabih zemeljskih razmerah na račun nadvišne asimilacije vrši boljša prehrana trsa, kakor tudi pri brajdah, trtnih senčnicah in drugih razsežnih vzgojah vinske trte, kjer velik razseg rastline nadvišno asimilacijo zase absorbira.
Pri dosedaj običajni rezi na locne na reznikih prejšnjega leta se ta pojav ne opaža in sicer zato ne, ker takim mladikam, ki so izšle iz locnov nahajajočih se na enoletnih reznikih, manjka lastnost nadvišne asimilacije. Najnižje se nahajajoče, v pretečenem letu speče ostalo očesce je tudi tokrat ostalo zaprto in ni pognalo.
V trtnih nasadih, kjer je že dalje časa vpeljana Kulmerjeva rez na locne najdemo posebno čvrste stare dele trsa, dokajšno očividno živijensko moč enoletnega lesa, celo tam, kjer seje
pustilo po več locnov in razen one mladike kot produkta nadvišne asimilacije, večkrat tudi čvrste poganjke na starih trtnih delih, tako, da ti nasadi po svoji bujni rasti in debelosti starega lesa druge, ne enako vzgojene daleč presegajo.
Jaz sem ob priliki mojih obiskov Kulmerjevih posestev v letih 1911, 1912, 1920 in 1921 v Šestinah pri Zagrebu tudi opazil, da so celo locni, puščeni direktno na starem lesu, plo-dovitost razvijali, kar bo gotovo vsa-cega vinogradnika tembolj presenetilo, ker to nikakor ni v skladu z znano teorijo. Viničarji, hoteč doseči gotovo število locnov na enem trsu, so bili večkrat primorani tudi mladike izha-jojoče naravnost iz starega lesa določiti za locne. V koliki meri se to strinja z nadvišno asimilacijo, razjasni le najglobokejši študij ; mi vemo samo le to, da enoletne, iz starega lesa izhajajoče mladike le redkokedaj rode.
Mogoče si bom po svojih opravičenih naziranjih v vseh teh smereh ustvaril nasprotnike, kateri bodo obstoj nadvišne asimilacije v opisani obliki zanikali. Napadalna točka bo bržkone produkt nadvišne asimilacije. Našli se bodo mogoče strokovnjaki, ki bodo postanek te karakteristične mladike splošni, naravni delavnosti trsa pripisovali. Takim mnenjem že v naprej ugovarjam in sicer zategadelj, ker bi bili vzroki, od katerih bi bili zavisni taki pojavi v prvem letu rezi na enoletnih locnih, ko je obremenitev lesa, ki je vnovič grozdje rodil, veliko večja in bi vsled tega oslabelost locna in starega locnovege dela, na katerem je nastala ta mladika, preje nastopila. Tudi ostanejo v prvem letu najnižji'popek na rezniku in prvi popki na locnu neizgnani, ker locen ni bil v stanu jim pripomoči do razvitka. Slednji izženo šele v drugem letu locnove rezi pod vplivom nadvišne asimilacije, pri čemur manifestirajo potek iste. Potemtakem manjkajo tudi razlogi za trditev, da bi tvornost reznikovega locna v prejšnjem letu zamogla nakopičiti asimilatov v toliki meri ter povzročiti v naslednjem letu toliko iztiro ali poganjkov na starem delu locna, ker nam okolnost neizgnanih popkov reznikovega locna ravno nasprotno dokazuje.
In naj še gredo mnenja strokov-ntakov o pojavu nadvišne asimilacije tako daleč narazen, vendar se dejstvo izvanredne nadprodukcije asimilatov ne more negirati, Ti asimulati se porabijo, ali takoj ali pa se smatrajo, kakor znaki dokazujejo, kot lastnost opisane locnove rezi, ki je samo tej lastna. Kolika oslabelost locnov in trsa bi morala vendar drugače nastopiti v Kulmerjevih nasadih, kjer se nahajajo večkrat trte z osmimi locni, broječ 90—100 grozdov; na ta način obloženi trsi bi se morali prav kmalu posušiti.
V mojem razumevanju se naj nadvišne asimilacije locnovega lesa ne jemlje za nesmisel ali pa mi očita posebnost tega izraza. Vinska trta nas presenečuje vendar z mnogimi posebnostmi, o katerih še pravega razjasnila nimamo. Lastnost vinske trte nastavljati grozdje samo na mladikah ali rozgah dveletnega lesa je že dovolj karakteristična, medtem ko je ostali les navadno nerodovit. Zakaj pa bi ne bile samo rodne mladike onih locnov, ki sede na dveletnem lesu zmožne nadvišne asimilacije, druge pa bi teh lastnosti ne posedovale. Vsaj opravičeno bi bilo k takemu domnevku se nagibati.
Iz vseh teh karakterističnih pojavov sklepam ter se ne pustim ovirati, da bi ne izrekel še nadaljne trditve —, da se tudi dobro kvaliteto po tem načinu pridelenega vina istotako lahko smatra kot posledico nadvišne asimilacije in da so precej stalno dobri doneski v isti utemeljeni. Kakor že omenjeno, se opira Kulmerjeva rez na princip enkratne rezi na locne na takih locnih od pretečenega leta, ki so stali na reznikih. V naslednjem letu se ta locen z ostalim delom starega locna vred odstrani. Med tem časom so že pridorasli na drugih mestih trsa reznikovi locni, na katerih se narežejo novi locni ali pa se porabi za locen ona mladika, ki je nastala na starem delu locna kot produkt nadvišne asimilacije in katera je med tem dosegla že precejšno jakost.
Pri nastavljanju locnov no locne se torej ne računa samo na popolen razvoj grozdja, ampak tudi na to, da pride ono, kar je preostalo na asi-
milatih drugim trtnim delom v prid. Zategadelj rodijo taki locni, akoravno v večjem številu na enem trsu, boljši vinski pridelek, nego locni na reznikih. Iz tega je umevno, da so v Kulmerjevih nasadih pridelana vina najmanj tako dobra, kakor na reznikih pridelana; iz tega je tudi umevno, da se po Kulmerjevem načinu rezi da trsu lahko po 8 locnov ne da bi opešal,—nasprotno še to trsje vkljub takemu bremenu druge na bohotnosti daleč presega. V tem leži iudi razlaga teorije, da se pri rezi na reznike pridela boljše vino, kakor pri rezi na locne, ker se oklepa navadne rezi na locne, ne pozna pa locnove rezi na locne pretečenega leta. Po-vdarjam še enkrat, da govorim samo le o onih, ki se narežejo na prve mladike od locnov pretečenega leta, kateri so stali na reznikih. Samoumevno pri vsem tem pa je, da se posledico pomankljive prehrane trsa, kateri potem produkt nadvišne asimilacije zase ab-
sorbira, ne sme in ne more slednji: pripisovati, kajti, kako bi bilo potem vendar mogoče misliti na obstoj ograj in trtnih senčic z njihovo ogromno razsežnostjo in na stotine na njih visečih grozdov, če že pod istimi zemeljskimi razmerami rastoč večkrat komaj 1 m oddaljen trs, ki je obrezan na reznike in obložen mogoče samo s par grozdi pri tem malem bremenu oslabi in pri vsaki priliki gnojenja potrebuje, da ne usahne in pogine. Brajde in trtne senčnice niso nič druzega, kakor po vedni rezi locnov na locne, pod vplivom nadvišne asimilacije vzrastle, razsežne trte. Poleg teh ograj se nahajoči trsi, ki že pri malem bremenu pretijo opešati, tudi niso nič druzege, nego zkozi daljšo dobo let pri rezi na reznike zamorjeni, nadvišne asimilacije oropani, oslabel; trsi.
Skoraj ne verjamem, da bi še kedo o tem jednostavnem, pa prak-
tičnem primeru dvomil; ravnotako tudi; ni pričakovati, da bi se kedaj iznašla rez na reznike, katera bi bila v stanu trti, kot rastlini ovijalki, svojstvo plezanja, določeno ji od narave skozi miljone let, brez škode omejiti ali izpremeniti.
Omeniti še je, da pri vzgoji na ograje in trtne senčnice prevelika oddaljonost grozdja od zemlje na kakovost vina zelo neugodno vpliva, kar je pa pri nizkih trsih, oz. na teh se nahajajočih locnih izključeno.
Dalje bi bilo še ugotoviti, v koliki meri to kakovost vina poslabša, ako se pri načelu „nepretrgane" rezi locnov na stare locne, ali pa tudi na naj-skrajne mladike taistih, vztraja, kakor pri navedenih razsežnih vzgojah; to seveda pa je razločevati od Kulmer-jeve vzgoje z načelom „enkratne" locnove rezi na stari locen ali mladiko, ki stoji staremu rezniku najbližje.
Vekoslav Štampar,
za lastno uporapo inf darila pred-mete^v zlatu,“jsrebru, [nakite, [ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne^'spominske obeske, ter
od raznih potrebščin
Našli bodete
kailišžete
pri znani firmi Šuttner po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku.
Žlice, nože in vilice, škarje> žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigaće i. t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od š
Tvorniške tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979 f
• 12-7^*

,Pri kmetu* ANTON FAZARINC
(preje Srimc)
CELJE, Kralja Petra cesta.
Priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in kolonijaln. blaga, semen in deželnih pridelkov.
Postrežba točno in solidna 1
Širite list
„Naša Vas“
Gene zmerne!
Kupuje vse vrste deželnih pridelkov.
13-13
EtoEteistGMeEtoESžMe!
Lečni
Anton
urar, zlatar, optik,
CELJE, Glavni trg 4.
popravila točno in dobro.
zlato in srebro se plačuje najvišja cena.
52-3
Oglejte si 52-16 manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Celje-Gaberje št. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča sc vsem odjemalcem:
na drobno in debelo#
Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, sifon in raznovrstno manu-fpklurno blago.
Vizum
za potne liste preskrbljujem že skozi 3 leta v Ljubljani in Zagreb, ter se priporočam cenjenemu občinstvu še za naprej. Potni listi se preskrbijo takoj. V slučaju potrebe preskrbim lahko tudi kake druge stvari.
E. Pitami«, Aškerčeva ul. ši. 5.
zraven hotela „pri Pošti". 2—2
h Stefan Borlak
lesna trgovina, Celje
parna žaga Šf. Jur ob juž. žel.
Kupuje in prodaja : vsakovrstni les. :
14—2
Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova „Elsa" pomada za lice, Felierooa „Elsa" Tanochina po-
mada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj z poštnino 52 K). Fellerovo „ElsaMilijno mlečno milo, najboljše „milo lepote" 4 kosi poštnine prosto 98 K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 318. Hrvatska.
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
poštni predail 73
	ZLATARSKA TVORNICA!	A A A
	Izdelovanje srebrnine in zlatnine, špecijalitetne doze za svalčice in smodke. — Občinstvu se	A m A
S	toplo priporoča	A
	IVAN BE1IC, CELJE	A A
i	Gosposka ulica.	26-14	A
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
13-13
Stefan Lokar
Gaber j e pri Celju
Kupuje in prodaja vsaKovrstni
stavbeni In rezani les.
Franc Cater
posestnik In lesni trgovec v CELJU
se priporoča	15-15
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
Franc Kramar, Celje
prej Priča & Kramar	20-6
priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, Paternostrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila.
loga cigaretnega papirja in stročnic.
TISKARNA A. RODE
piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. ::: Udetovanje štampilij iz kavčuka.
LASTNA. KNJIGOVEZNICA
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik: A. Novačan.
Tiska: A. RODE, Celje.