Pripovedke o Tončku. ^Hfl m. ^^^ t«a starodavnih časih je živel silno bogat kralj tam v I ffff solnčni deželi. Prebival je v palači iz Čistega erebra I ™ in zlata, iz biserov in dragih kamenov sredi cveto- I čega. vrta. Po tem veličastnem vrtu je žuborel srebrno- " peni vir; v njegovi bislri vodi pa so plavale ziate ribice. Po dehtečih cvetkali so frfoleli pisani metuljčki; za njimi pa je skakljala zlatolasa kraljičina, mlada Milena. Prigodi se, da pride aosednji kralj z veliko vojsko v solnčno deželo. Milenin oče urno zbere vojake vsoga kraljestva in gre nždenj. PosreČi se mu, da njame kralja in premaga potem brez težave razkropljene sovražne čcte. Ko privede ujetoga kralju domov, skliiie starešme svojega kraljestva ter jih praža, kaj bi naj počel ž njim. Ti mu svetujejo, naj ujetega kralja takoj izpusti ne-oškodovancga; še vtč, naj mu podari zlata, srebra, biserov in dragih kamenov iz kraljevske zakladnice, da ne bode njegovo Ijudstvo trpelo pomanjkanja vsled vojske. »Saj tako nas ufii vera«, pristavijo, »da povračuj hudo z dobrim.« Kralju se še sanjalo ni. da bi utegnili starešini tako svetovati. Razsrjen jim veli oditi, češ, da bode sam sodil. Nato se polasti vsega premoženja ujetega kralja, in vseh biserov in dragih kamenov premagane dežele. Kralja samega pa da obglaviti. A glej čudo! Odsekana glava se vzdigne, napiše nekaj na pergament in reče: »BrezsrČni kralj! Ker si povračal hudo s hudira, zato 12* 180 bodi okamenjcn ti in tvoj rod in tvoje ljudstvo in vse, kar giblje in živi, dotloj, da vas reši naslednik tvoj, sin večernega eolnea, ki bode kraijeval s kraljičino Mileno, ki pa ne bode prelival krvi sovražnikov, nego odpuščal jim bode in molil za nje k svojemu Bogu« Čuden, nenavaden, prijeten duh preveje nato palačo in vso deželo. Vscga ljutlstva in kralja in dvorjanov se poloti omamljiva dremota. Spanec jih zaziblje v broz-življensko spanje — okamenjenje .... Kraljičina Milena je ravno hitela k odetu prosit za nesrečnega kralja. Zadela jo je ista usoda, ko druge: okamenela je. * * Ozrimo se v spainiuo k našcmu Tončku. Sladko je spančkal in sanjal lepe sanje. Nebeški angeljčki so plavali nad njim in pevali: »Cast in slava Bogu na višavah!« 0 njih je sanjal. Nedolžno veselje je razo-deval njegov smehljajočt obrazck. Nebeški mir in an-geljsko srečo je moral uživati. 0 srefini Tonfiek! Prebudi se. Drobno kljuvanje — od kod li pri-haja ? Glej! SeniCica je prileteta, Na okencu tako zapela: >Oj dragi Tonček, srfiek zlati, Pač zJobna ti je .dove' mali. .. Skleoila je, da ti na sveti Do dneva več ne smeš živeti, Ker se s piščalko čudovito Sloriti hoče imovito. — Zato mi vslani, vač ne leii, Iz hiše t6 mi beži, beži !< ln ko senifica odpela, Pa z okenca je odletela. Ustrašil se je Tonček klica drobne ptičice. Naglo se obleče, napravi križ in odpira, da bi ubežal. Ali strašno, vse je zaprto. In težkemu železju — kaj more šibka ročica! Se strašneje! Začuje se ropot: gospa že kolovrati v TonČkovo spalnico. TonČek kakor obnemogel poklekne sredi sobe, ro&ci in srce povzdigne k nebu in zaklifie k nebeškemu Očetu: »Oče, moj Ofic, glej, tvoj otrok! Reši me!« In 181 glej, angelj nebeški stopi predenj, poda mu roko ter ga odvecle iz hiše zlobne gospe v kapelico tam na gričku, kjer je nokdaj molil za Matevža. Srčne hvalnice prepeva Tonfick v kapelici Bogu za rešitev in moli, moli za tako hudobno gospo. In ko Tonček odmoli. stopi spet angelj Božji k njemu — poda mu roko, prikloni glavico in dihne vanj. Na mab je Tonček kakor breztelesen. In, aj. kakor da je angcljček, plava z nebeškim angeljčkom dalcč, daleC tja za zlato solnčece v nebeški vrtec .... In Tontfek gleda. gleda___ Ne more se nagledati ncbeških vrtnarjev prezalega cvetja. In TonCek sluša, sluša .. . . Ne more se naalušati nebeških glasov pre-milega petja. Saj nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo, nobeno srce ni čutilo, kar Čuti zdaj TonČek, Ijubljenček Božji, ker uživa rajskega veselja presladko slast.... In angelj Božji zopet stopi predenj, poda mu roko, pripogne glavico in dihno vanj. In na mah — Ton6ek je spet v verigah človeškega telesa Pa. kako se začudi: postal je krepak, brhek mladeniČ. Oj, dolgo let je moral uživati rajsko veselje. Hu, ali kje jeV Vse mu je ne-znano. In kaj tu? Br! Okamcnjeni Ijudje: Tončku zopet uganka. Hiti naprej. naprej, fiez loge in vrto, in travnike in polja, povsodi jednaki prizori. okamenjeno ju vse, kar giblje in Živi; nikjer ne najdc življenja. Tonček pride v krasen grad — palačo Mileninega očeta. Iliti v sobane iskat Ijudij. Tu zapazi staro perga-mentsko listino. Mej. kaj li tapove? Gleda, bere, jasni se mu Čelo, Čudi se .. . . Tonček je prebral listino. Naenkrat vse polno živ-Ijenja. Stari kralj se prebudi iz tisoAlctnega spanja ter hiti pozdravljat rešitelja in naslednika svojtiga. Dvorjani kličejo: »Slava vrlomu sinu!« »Bog živi presvetlega kralja!« kliče mu Ijudstvo, ki prihaja kar trumoma se poklonit novoizvoljencu. In zdaj. zdaj pritt-če zlatolasa kraljičina Miluna v snežnobtli svilnati halji v dvorano. Angeljska milina ji seva z obraza. Re6e: nDolgo sem čakala na,-te, ain večernega solnca. Tu scm zdaj, nevesta tvoja, kraljicina jutranje zarje.« * * * 182 Kralj Anton in kraVjica Milena sta še dolgo vladala presrečno ljudstvo. Nad vhodorn njune palačc je blestel napis iz samih biserov: »Povračuj hudo z dobrim!« Kmalu je zavlaclala mej ljudstvom krščanska Iju-bezen: in vživali so mir in srečo — zemski raj. J.S.