teto XIV. itev. 275 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 - TEtErON UPRAVE: 25-67 In 24-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubllana. PfaniiSkan. 6. tel. 46—91 ** Postovallilca Celit. PfeSernova 3. telefon 280 Maribor, torek 5. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman * aoravl ali oo ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI CFirOVNl PACON? lt.408 Cena | din 1'— j .-ji0.£t Umik proti Elbasanu Iz Aten poročajo, da se italijanske četer umikajo od Ohridskega jezera po dolini Škumbe proti Elbasaiftu fn da so Grki napredovali 25 km daleč od Podgradca **- Boji la Argirokastro in Santt Kvaranto — Italijansko poročilo poroča le o odbitih napadih : . BEOGRAD. 3. decembra ZPV. Grške čete so napredovale kakšnih 2,'j kih °d Podgradca. Alpinska divizija v tem sektorju je popolnoma uničena, kakor poroča atenski radio. Italijanske čete se umikajo ob reki Škumbi proti Elbasanu Tffarii. Pfistaiiišče Sfilnti^ljtfarafita prihaja v klešče grškega obkroževanja. Najhujše bitfce so pri Argirokastru,. koder Imajo Italijani na Južni strani mesta s'lno utrjen most, Grki pa skušajo predreti v mesto skozi severni del. Italijanska •etala so izvršila več napadov na grške pozicije ter tudi na mesto Kri, kjer so b,la 3 letala sestreljena. -r* c Z- • Poročila s posameznih frontnih odsfekov ORšKO. URADNO. POROČILO ATENE,% 3'’&ec. A”a|f•‘SlMžb^hb £pofcL čita vrhg^uega poveljstva št. 37. pravi, da ?° grške žet® na levem krilu *nova Ha-predovie^S topovi 80, razrušile cesto, ki vodfiz Santč fevar^ntfe v ArgirOkastro. V okolici Premetija so grške 'čete zasedle nove položaje^ V naših rokah je precej ujejpik^ vojnfga materjglpin *t*|ja-ujanski topovi. 5 srečnimi napadi na po- bočja 0strovice smo ustavili sovražne kdtmngentel 'Boji severno od Podgfftdca se povoljno nadaljujejo. GRŠKO-ANGliSKA POROČILA . ATENE, 3. .de5.. Reuter. Slabo. Vreme preprečuje akcijo grških in angleških letal. Italijanske Čete se umikajo proti Elbasanu vzdolž reke Škumbe. Grki so zasedli neko yas zahodno od Muskopgjja ter napredujejo čez pogorje Leni v obli- ki pahljače proti pogorju. Kainija. Od zahodnih pobočij Kamije gre grška črta na Mokro planino. Italijani na višinah Ma-nualghte težko obstreljujejo Podgradec s topovi. Včeraj so trajal] topovski dueli ves dan. '*' “ ■ • - *- c. ATENE, 3. decc. Reuter. Usoda Italijan skesa pristanišča Šantl Quaranta bo kmalu odločena. Grki napredujejo navzlic snegu, ki je ponekod zapadel čez meter visoko. V srednjem sektorju so grške čete zavzele vrti Poličani, kjer so bite utrjene pozicije. . ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 3..de«;« Asš. Pf0$s. Italijansko vrhovno poveljstvo javlja, daso italijanske čete v protinapadu prizadejale Grkom težke izgube, potem ko so odbile grški napad, ki je bil podprt z močnim topniškim ognjem. Grki so vrgli cel armadni zbor v napad proti italijanski deveti ar-mamadi, vendar so jih Italijani vrgli nazaj. Grški konjeniški oddelki so bili pre- Bolgarija za mir in prijateljstvo julijanski listi pravijo, da se kaže v Bolgariji vedno večja težnja po preprečitvi razširitve K©nflikta in ohranitvi mtru na Bapo-v soltfanjtič Pričakuje se, da bo s Popolnoma razjasnjeno stališče Bol-**rije in ozadj* nedajgflega sestanka kra-•» Borisa s Hitlerjem, .kakor tfldl obiska ^J*t9keta d|ploni*ta> SobOiletB v Sp-S -stohranoi in bolgarske® tisku, P^vl- »Corrierc ličila Seja«, .-»e vedno faztoč^o kaže t$žnj# po^preprečitvi razširitve sedanjega konflikta in ohranitvi miru ha Balkanu. Iz te želje dozoreva tudi možnost vzajemnega razumevanja in sodelovanja Bolgarije z njenimi spredi. Po nenadnem ofenzivnem nastopu nekaterih govornikov v. sobranju, se sedaj pojavljajo dejanja, katerih namen je pomiriti duhove in okrepiti zlasti prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo. T ». I' ’/ ? CURIH, 3. dec. ZPV. »Basler Nachrich-ten« ooročaio-iz Berlina ,da je mogoče označiti tamkajšnjo pojitično atnjosfero kot labilno In pričakujmo; Vsa befllnška ' W *. — * - --v pozornost iepbrnjena proti Franciji In Bolgariji, Še vedno’ niso utihnili glasovi o skorajšnjem obisku Pierrea' Lavala v Berlinu, a zatrjuje še, da ni izključen niti prijiod maršala Petaina. Prevladuje^ tudi mnenje, da 1)1 mOgel roditi ta teden kul-nilriantho točko diplomatske aktivnosti velešll osi. Glede' Bolgarije zasleduje Berlin zelo pazljlvo ražvoj šbvjefsko-bolgarskih razgovorov. Vprašanje Španije je pa, kakor se zdi, stopilo v ozadje. Za dogleden čas v Berlinu ne pričakuje-io glede Španije nobenih sprememb. ■ • - 3 • - i. - .... .. . \ „ 'i§t ki bodo Rr skrepo mora oba tiar Cc fOdoora vanje) 'V b ril v istem smislu . BUDIMPEŠTA, .3^ dpp. MTI% Grof Qa-ftor tftiller je v listu >£igetsert 'Magva-1 reszagu« naslovil odprto pismo na poslanca Bajfca- iffllflskega.-- I£ Je v parlamentu ftevortl v-toplih besedah e Jugo-f za ?J**?jien govor vod tolja nacionalnih soc a lstov Meška za 3» . K A^dJfiSko JI ^ngtfktavtjo. -tPq4obne< f(yave drug h Budimpešta, i^dec. rMTl. Državni’ PosjatjaB Zoltatt. ioi madžarske “‘ttflkinasoclalistiOjjc. imaCkai ihicStlilvske Iranke, je v proračunski debati,med dru P*0 dejaU^Trob^je nagovati. siarasipr)-' «katiicnoviK.; Vr DTvl r^‘lm ptj tem na Jugosjpvljp«, Citiral /j del članka iz beograjskej»Poiitik«i»u r™ o jajaoflo vaiiakci-inaillffršlišri ' rradflljevžtlt ^JMoijr^tnt vsebin0 *a č|aDkavpQdpišem^«iko£^jrko. v! n,em. Dva nar.oda, ki ^ejiit^i^obodo, sta »Wv rl* F* V^lTV 111 | *SS5>i: CURIH,’3. dec. KakOr poročajo tukaj-š«itotrfujejd' v,t«nkaj-Šnjjh diplomatskih krogih, da Je sovjetska- vlad« < Alexianu, ki je bil svoj čas guverner bu-kareškega distrikta, je po uradnem poročilu »izvršil samomor«, BUDIMPEŠTA, 3. dec. CBS. Več romunskih častnikov in vojakov je pribežalo Čez mejo pred železno gardo. Bili so takoj razoroženi. Okoli 60 do 75.000 nemških vojakov, t. j. 4 ali 5 divizij, je prišlo preko Madžarske v Romunijo z namenom, da preprečijo nemire v Romuniji, število Naraščanje angleških sil v Aziji NEW YORK, 3. dec. Tass. »Nevv York Times« poročajo, da so prispele močne esikadritje avstralskega letalstva z letali znamke »Lockhead« na letališče Samha-vang pri Singapuru, kjer bodo ostale v pripravljenosti za primer, ako postane Singapur vojno področje. List pravi dalje, da so na poti v Singapar tudi močni od- delki vojske in transporti vojnega materiala. V Indiji vežbajo Angleži vojsko pol milijona mož. Produkcija vojnega inater-ala se v Indiji dan za dnem stopnjuje. Grade se tudi nove velike tovarne za bojna letala. Prav tako se grade mnoga nova letališča. nemških vojakov se je s tem povečalo na 200.00 ali pa še več. BUKAREŠTA, 3. dec. Rador. Del tujega tiska nadaljuje razširjenje neresničnih vesti o položaju v Romuniji. Velika proslava Romunov v Albi Juliji, ki ji je prisostvovalo 100.000 kmetov iz vseh delov Transilvanije, najbolj stvarno priča o solidarnosti vseh civilnih in vojaških institucij. Vsa država je pokazala popolno zaupanje v vlado generala Antoneca in Horie Sime. Vohunstvo na Norveškem OSLO, 3. dec. Stefani. Policija je izvršila veliko racijo vzdolž zahodne obale Norveške. Pri tem je odkrila mnoge tajne radio postaje, ki so dajale vesti o stanju nemškega vojaštva tako, da so mogli Angleži bombardirati vojaške objekte. Aretiranih je več oseb. Druga letala so polagala mine na angleških morskih poteh. PO NAPADU NA SOUTHAMPTON LONDON, 3. dec. CBS. V Southamptonu je bilo 370 smrtnih žrtev. AMSTERDAM, 3. dec. DNB. O bombardiranju Southamptona je angleški radio sporočil, da so mimo predmestij zelo trpeli tudi poslovni deli osrednjega mesta. Pretrgane so plinske in vodovodne cevi ter električne naprave. Kljub hudemu napadu je bilo med civilnim prebivalstvom le 370 mrtvih. SAN SEBASTJAN, 3. dec. Stefani. Ho vesteh iz Londona je bombardiranje Sout hamptona bilo močnejše od onega na Co-ventry. NAPAD NA ANGLEŠKI KONVOJ NEW YORK, 3. dec. Ass. Press. Podmornice in letala so napadla angleški konvoj kakih 550 km zahodno od Irske v nedeljo ponoči. Misli sc, da je bilo 10 ladij napadenih. V Ameriki so ujeli ponovne klice na pomoč-Ladje so bežale v cikcak črti proh vzhodu, podmornice pa so jih 5 or preganjale. Podrobnosti o Lem napodil ni. vendar je najmanj 5 ladij dajalo signale za pomoč, 5 drugih pa je zC prej klicalo pomoč. Obsedno stanje le v evropski Turčiji CARIGRAD, 3. dec. DNB. Na odločujočih mestih zanikajo vesti o razširjenju obsednega stanja na vso Turčijo. Izred«> ukrepi so omejeni le na evropski del Turčije, na področje Dardanel in Marinškega morja. Nočne fotografije z letal WASHINGTON, 3. dec. Ass. Press. Ameriško letalsko poveljstvo je izjavilo, da je dalo angleškemu letalstvu na razpolago nov izum, kako fotografirati iz zraka ponoči. Na tem izumu so delali 15 let. Obstoji v glavnem na načelu magne: žične luči za fotografiranje ponoči. Podrobnosti seveda ni. NOVIH 14 MILIJARD LIR ZA VOJSKO RIM, 3. dec, Ass. Press. Mussolini je podpisal dekret o kreditu 14 milijard lir za vojsko. NESREČA ANGLEŠKEGA RUŠILCA LONDON, 3. dec. Ass. Press. Angleški rušilec »Sturdy« je izgubljen, ker je v nevihti nasedel na škotsko obalo. NANKING PRISTOPI K TROJNI ZVEZI RIM, 3. dec. ZPV. V zvezi z oficielmm priznanjem nankinške vlade po Japoncih in sklenitvijo zveze med Japonsko, Vang-čingvejevo Kitajsko in Mandžurijo poroča agencija Stefani, da bo nankinška vlada v kratkem podpisala protokol o pristopu k trojni zvezi. Pričakuje se tudi, da bosta Italija in Nemčija priznali ofi-cielno vlado v Nankingu In prekinili diplomatske stike s čangkajšltovo vlado v ^ungklngu. DE VALERA O TEŽAVA IRSKE AMSTERDAM, 3. dec. DNB. Irski radio je javil, da je de Valera v svojem govoru v Waterlorvadu izjavil, da preživlja Irska resne čase. Zato se mora pripraviti na vse, da obrani svojo neodvisnost. Vsi mladeniči od 20. do 25. leta naj •pristopijo k deželni brambi. Irska mora biti ne le vojaško, nego tudi gospodarsko pripravljena. Z živili je treba varčevati, vsak najmanjši del zemlje obdelati in zasejati. RACIONIRANJE V ITALIJI RIM, 3. dec. DNB. Od včeraj sta moka in riž v Italiji racionirana. ŠE NOVI NOVINARJI NA ITALIJANSKIH LADJAH NEKJE V ITALIJI, 3. dec. Stefani. Vče raj si je nova skupina novinarjev, med njimi tudi predstavnik United Press, Associated Press in Internacional News Service, ogledala vojne ladje, ki so sodelovale v bitki južno od Sardinije. Štiri ure so bili novinarji na ladjah in ugotovili, da so nepoškodovane. Izjavili so, da občudujejo italijanske mornarje, njih pomorske sposobnosti in vojaško moralo. ROOSEVELTOVO POTOVANJI: NVASHINGTON. 3. decembra. Rcu-ler. Rooscvcll je odpotoval na Miami na Floridi, kjer sc bo vkrcal na križarko .TaskalusaA POLEMIKA O AMERIŠKIH KREDITIH ANGLIJE NEW YORK, 3. dec. Tss. Ameriški tisk se dalje bavi z živahnimi komentarji o angleško-ameriškem sodelovanju. Del tiska in nekateri predstavniki oblastev se zavzemajo še vedno za to, da se ne dajo Angliji krediti prej, dokler se ne likvidirajo v USA investirani kapitali. Tega mnenja je tudi finančni minister Morgen-tliau, ki je izjavil, da je Velika Britanija od začetka vojne umaknila iz USA za 321 milijonov dolarjev kapitala, kar pomeni, da je izkoristila le neznaten del svojih finančnih virov v USA. PREPREČEN KOMUNISTIČNI PREVRAT V MEHIKI MEXICO CITY, 3. decembra. Stefani. Policija ie vdrla v sedež komunistov. Ob lej priliki je bil ubit major Garcia Galedos, mnogo stražnikov pa je biio ranjenih. Aretiranih je blizu 75 oseb, ki so obtožene, da so pripravljale državni udar in vstajo proli predsedniku republike, generalu Avili Ga-machu. Upor bi imel izbruhnili ob priliki neke svečanosti. FRANCOSKA VLADA SE PRESELI V VFR^AII I FQ V1CHY, 3. dec. Reuter. Vlada je sklenila na včerajšnji seji, da se preseli v Versailles. SABOTERSTVO V USA NEW YORK, 3. dec. Reuter. V govoru preko radia je predsednik komiteja za oboroževanje javil o novi akciji saboterjev. Ko se je neko letalo dvignilo k poizkuse: :u poletu, je padlo na tla. Dognali so, da je bilo v tovarni izvršenih najmanj pet sabo Lažnih dejanj. Preiskava je ugotovila, da jc dve dejanji sabotaže pripisati tuj1™ elementom. Preiskava se nadaljuje- WEYGAND V MAROKU VICHY, 3. dec. Reuter. General Wcy-g and je sprejel v Rabatu delegacijo maroških velikašev. Nato jc obiskal pristan1" šče Lyautey, kjer se je sešel s francoskimi častniki, med katerimi sta bila tudf generala Vergez in Voirin. Zvečer se j Wcygaod vrnil v Rabat. MRAZ V AMERIKI IN EVROPI WASHINGTON, 3. dec. Havas. Zedinjene države Severne Amerike je močan val mraza. V New Yorku je^U včeraj zjutraj 20 stopinj pod ničlo. ' ^ v notranjosti je temperatura padla P° 15 stopinj pod ničlo. . . AMSTERDAM, 3. dec. Stefani. va’ mraza je zajel Holandijo. Močan 111 je posebno oškodoval poljedelstvo. VARGA SE JE VRNIL BiBDIMPEŠTA, L dec. MTI. Po ell£ tedenskem bivanju v Italiji se je žarski minister za industrijo. Varga, nitn v Budimpešto. TUJCI V ZEDINJENIH DRŽAVA« WASHINGTON, L. dec. CBS. v M je živi čez 3 in pol milijona tujcev. Dosk-Uj bilo registriranih s prstnimi 3,286.574. Curih, 3. decembra. Devize; J5®? grad 10, Pariz 8.05, London 15.70, N _ yonk 4.31, Milano 21.7213, Berlin 1'fVG, Mariborska napoved: SpreincmJ ^ oblačno in stanovitno vreme. Pbs1.°jgja nekoliko topleje. Včeraj jc bila naJj|,4, temperatura -—0.4, danes najnižja opoldne —3.0. Odmevi zedinjenja Jugoslavije v tujini Govor kneza namestnika Pavia so reproducirale vse emisije ameriških radijskih postal Govor kneza namestnika Pavla, ki so ga pol ure kasneje reproducirale vse emisije ameriških radijskih postaj, je zbudil po vsem svetu veliko pozornost Ob 20. uri je namestnikov govor prenašala ameriška postaja »National Boadca-sting Company«, ob 22.30 pa radio »Columbia«. Predvsem je sofijski tisk naglasil najpomembnejše odstavke iz govora ter z debelimi črkami podčrtal besede, ki govore o ustanovitvi Jugoslavije na kosteh najboljših sinov, * Nemški tisk je posvetil veliko pozornost našemu državnemu prazniku Predvsem je naglasil velik pomen sporazuma med Srbi in Hrvati ter »realno gledanje jugoslovanske vlade na mednarodne prilike. Nemčija je imela vedno interes, da ostane Jugoslavija izven sedanjih konfliktov ter da se v okviru novega reda v Evropi razvije k pomembnemu činltelju na Balkanu.« Italijanski tisk je ob 22. obletnici našega zedinjenja prinesel toplo pisane članke. »Popolo di Roma« naglaša, 'da ima letošnja proslava narodnega praznika v Jugoslaviji še globokejši pome, ker ie srbsko-hrvatski sporazum z dne 26. avgusta 1939 odstranil nesporazum med Zagrebom in Beogradom. »Italija, ki je dala sosednemu narodu dokaze svojega prijateljstva, se pridružuje veselju jugo-slov i skega naroda, ceneč njegov smisel za zdrav realizem in ravnotežje, s katerim se odlikuje v sedanji evropski krizi.« Turški tisk poudarja, da je »jugoslovansko ediustvo glavni činitelj miru na Balkanu. Jugoslovansko narodno edinstvo je svečano potrjeno v srbsko-hrvatskem porazurnu, ki je napravil konec notranjim prepirom in manifestiral voljo vseh Srbov in Hrvatov za skupno življenje v svobodni domovini, ki jo bodo složni branili, če bo treba.« »Prijateljstvo Bolgarije in Jugoslavije Angleška domovinska straža Domača angleška obrambna vojska šteje 1200 bataljonov, 5000 stotnij, 25.000 vodov in je največja prostovoljska armada sveta. Organizacija te vojske je skoro že končana in generalni major Eastwood ima nalogo, da poenoti vso organizacijo in izvežbanje deželne brambe. častnike imenuje posebna komi- j ■sija vojaških, športnih in tehničnih strokov-1 njakov. Milijon mož krajevne obrambne voj- ^m ske je opremljen z najmodernejšim orožjem, , v teku zime bo uniformirana in oborožena še Jtffffffčl ostala polovica prostovoljske vojske. Vsa krajevna obrambna vojska Anglije šteje 2 miliju.ia mož. Od ustanovitve dalje je kljub visokim zahtevam, ki jih terja služba v tej vojski, izstopilo le 4000 mož. Vsakomur je dovoljeno, da lahko svobodno zapusti službo. Zato je za domoljubje Angležev tem pomenib nejša tolikšna prostovoljska vojska, ki pa je seveda nepopoln nadomestek za regularno vojsko. Vendar bo pa vprav ta vojska prevzela že drugo leto važne naloge, tako da bodo regularne divizije proste za ofenzivne načrte drugod, ugotavljajo »Basler Nachrich-ten- ie zagotovilo boljše bodočnosti balkanskih narodov,« naglašajo bolgarski listi. »Sodelovanje Bolgarije in Jugoslavije predstavlja brez dvoma element za razbistritev ozračja na Balkanu«, dostavlja sofijski »Večer«. »Jugoslavija vodi miroljubno politiko, čuvajoč svojo neodvisnost in nedotakljivost,« ugotavlja grški tisk. »Jugoslovanski narod je krepko vdan miru ter bo kakor vedno, tudi poslej znal braniti svoie ideale.« »Jugoslavija je postala osnova za nadaljnjo usodo Balkana,« ugotavlja m a riža r s ki tisk. »Pesti Hirlap« piše, da »je Jugoslavija na Balkanu najmočnejša, po svoji legi najvažnejša država. S svojo modro politiko je postala osnova balkanske usode. Nje delavnost je zdaj priznana od vse Evrope.« Novi red na Norveškem Kakor poroča „Neue Zurclier Zei-tung“ po svojem dopisniku iz Stockholma, jc državni komisar za okupirano Norveško, Terkovcn, izdal novo uredbo, ki je med drugim prizadela večje število uradništva. Odpuščeni so bili predvsem oni uradniki, ki jim je že poteklo 30 let službe, dalje vsi oni, ki so dobili svoja mesta iz političnih razlogov. Ista usoda je zadela mnogo višjih uradnikov, ki so bili..pristaši razpuščenih strank ali so pa uživali večje simpatije pri tej ali oni politični skupini. Na izpraznjena mesta so ■ ■ . ■ a ■ ■ prišli pristaši Quisslingovega nacional- ZadOVOlgSfVO Hrvatov OP 1* dOCGIltbfU nega gibanja. Oni uradniki, ki so se po odpustu pridružili temu gibanju, so dobili slabša mesta. Uredniki vseli norveških listov so bili pozvani, da morajo pisati v soglasju z načeli propagandnega ministrstva novega režima. Vsi, ki bi se novemu redu ne hoteli pokorili, bodo morali zapustiti svoja mesta. »Besede kneza namestnika Pavla so predvsem poudarile: nevtralnost, prijateljstvo z vsemi državami, ki Spoštujejo neodvisnost Jugoslavije ter solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev za vse čase. Knez namestnik Pavle je pokazal veliko modrost, ko je omogočil sporazum. Dne 26. avgusta 1939 smo dosegli Hrvati več v miru, kakor nam je uspelo ostvariti po prelivanju krvi pod Jelačičem, Franc Jožef I. je samo obetal, knez namestnik Pavle je pa dal svečano besedo in jo tudi izpolnil. Zedinjenje največjega dela hrvatskega ozemlja je postalo stvarnost. Ob letošnjem državnem prazniku so pokazali beograjski dnevniki več razume vanja za stvarnost kot kdaj koli doslej. »Politika« je s priznanjem naglasila boje Hrvatov za osvobojenje. Avtor dr. Milivoj Popovič poudarja veliko moč v zajednici v skupni državni tvorbi iz svobodne volje Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem članku ni besed, ki so nas včasih žalile. V članku ni negiranja treh individualnosti in kar najbolje deluje, je ugotovitev, da Srbija v svetovni vojni ni mislila na materialno eksploatacijo ne na hegemonijo pa tudi ne na to ali ono državno ureditev. Srbija predstavlja za nas v prvi vrsti srbskega kmeta, on se je v glavnem boril in umiral, zato smo prepričani, da je bil on daleč od hegemonije. Hotel je rešiti svojo domovino ter jo okrepiti z združitvijo domovine Hrvatov in Slovencev. Ta misel je tudi vodila Hrvate in Slovence, ko so se s Srbi zedinili v skupno državo«, ugotavlja »Hrvatski Dnevnik«. Mnogo pozornosti je izzvala izjava znanega vodje delavskega gibanja na Norveškem, urednika „Hamars Arbei-lerblada“, Hoffa, ki se je zavzel- za novi režim, češ, da je spoznal, da dela ta proti kapitalističnemu redu ter v korist delavstvu. Italijanski pionirji pri delu na albanskem bojišču General, ki posreduje med Grki in Angleži Angleški general Cambier Parry je imenovan za častnika za zvezo med grškim generalnim štabom in angleškim vrhovnim poveljstvom na Bližnjem vzho du. Je potomec častniške družine iz Wel-lesa. Kakor njegov oče je tudi on nastopil častniško kariero v slovitem \vel-leškem pehotnem polku. V svetovni vojni je bil bataljonski poveljnik. Sodeloval je v bitkah na Galipoli ju, v Egiptu in v Mezopotamiji. Šestkrat je bil pohvaljen za hrabrost. Kasneje se je specializiral za oklopne avtomobile. Bil je profesor na vojni akademiji, 1935 je služil v Indiji, 1938 pa pri generalnem štabu v Londonu. Leta 1938 je bil s skupino častnikov welleškega polka v Nemčiji, kjer je prevzel polkovno zastavo, ki so jo zaplenili Nemci potem, ko je bil zastavonoša v bojih v Flandriji smrtno zadet. Nemški častnik Ritter, ki je zastavo zaplenil, je sam izrazil, da je pripravljen vrniti zastavo v znak priznanja hrabrosti častnikov in vojakov tega polka. Polk welleških strelcev je proslavil lani 250 letnico svojega obstoja. Ivana Albrehta „Žer'av!ca v krvi u Prestopka proti uredbi o nevtralnosti sta bila obtožena pravnik Dušan Horvat in privat n' uradnik Fran Korbič, ker sta širila neko Ljotičevo brošuro, ki napada Sovjetsko Rusijo. Ljubljansko okrožno sodišče je izreklo Oprostilno sodbo z motivacijo, da se uredba o nevtralnosti nanaša le na vojskujoče se države. Šest italijanskih sodnikov in 130 uradnikov mešanih sodišč so na ukaz vojaškega poveljstva odpustili iz službe v Egiptu. PIERRE LAV AL pcdp.edseoshk francoske vlade Ivan Albreht nain je znova dokazal, da spada poleg Franceta Bevka v vrsto naših najplodovitejših pisateljev. Njegove najnovejše knjige naslov »Žerjavica v krvi« nam že sama mnogo izpričuje. Čas krvi in ognja nas tlači kot mora in nič ni čudnega zato, da se je v človeški krvi razbohotila žerjavica v žgoč ogenj, ki določa našo usodo. Prav o tem nam je hotel Albreht z naših oči privzdigniti kopreno. »Žerjavica v krvi« je biološka slika naših dni. V njej so zbrane Albrehtove najboljše in najmočnejše novele in črtice. Že prva novela »Strženova tajna« nam razkrije namen knjige. Samomor vladnega tajnika Andreja Stržcna ima na prvi pogled kaj čudne motive, če pa se zamislimo, moramo reči, da ljudje notranje življenje človeka Se kaj m&lo poznamo. Dejati pa moram, da je Strženova tajna (in Stržen je med nami marsikdo!) tajna le za tiste, ki ne znajo dojeti čudnih potov naše krvi. Močno je Albreht zagrabil tudi vprašanje matere v zvezi s tragičnimi motivi. To nam dokazuje črtica »Modras«, v kateri nam pisatelj opisuje, kako se je v mater šesterih otrok zasidrala podoba modrasa, ki jo je pičil, ko je še kot mlado dekle žela. Prikazen modrasa se je v ženi vzbudila vedno znova vsakokrat, ko so šli preko njenega življenja važni, oziroma usodni dogodki. Tu, ob takšni ponovni modrasovi prikazni zaduši«žena svojega najmlajšega in nailjubšega otroka. V črtici »Čez noč« je tudi prikazan del materinske tragike Če gleda mati trpljenje svojega jetičnega otroka, lahko verujemo, da se ji žerjavica v krvi razgori v pekoč ogenj. O problemih materinstva bi nam vedela kaj mnogo povedati tudi »Lina«, uboga kavarniška čistilka, ki je bila moškim zgoli sredstvo naslade. Ko pa so se poiavile posledice, jo je zapeljivec prisilil odvzeti še nerojenega j otroka. Albrehtove besede v tem literarnem i sestavku nam živo razkrivajo drugo stran j takoimenovane bele kuge. »Novica« nam prikaže v ostri besedi trpljenje kmetske žene-matere, ki jo zapusti in odide v svet edina hčerka Mica, varana v ljubezni. Znova in znova sami problemi naše družbe in današnjega časa. Več je v človeku trpljenja kot sreče. In vse trpljenje — kje so njegovi vzroki? Albreht nam odgovarja: v čudnih nagibih naše krvne podstave in neskladni in nepravični povezanosti med člani človeške družbe. Koliko Mic je v slovenskem ljudstvu! Kar poglejmo naše služkinje, ki gredo za zaslužkom v mesta, največkrat sebi in domačim v škodo in žalost! Vsa resnična in občutena mati je tudi gospa Mija v »Obisku«, ki sanja o vrnitvi svoje nedavno umrle hčerke Vande. Ta obisk jo tolikanj prevzame, da se zruši v objem smrti. Albrecht je pesnik in je tudi v njegovi prozi mnogo lirike. Prvi dokaz za to trditev je, da v svoji najnovejši knjigi rad obravnava noč in njeno tajinstveno moč. Večina njegovih novel doseže svoj višek v noči. Ponoči se ustreli Stržen, Lina dela v nočnem kavarniškem lokalu, Vanda obišče svojo mater, gospo Mijo, tudi sredi noči. Dogajanja v črtici »Cez noč« nam razkrije že sam naslov. Tudi poštarica »Anka« se zasanja in razboli v mesečini. Višek lirizma pa doseže Albrehtova samoizpoved »Nokturno«. Tu nam pesnik-pisatelj razodene svoje notranje boli, ki mu jih je povzročil naš zmešani svet. Filozofija sveta je težavna reč, če pa jo zagrabi v svoio pero Albreht, nam vse to prikaže na izrazito epsko, liričen način Albreht tudi ni pozabil človeških ljubezenskih razočaranj. Tipičen primer v tem smislu nam nudi vprav že zgoraj omenjena poštarica Anka. Tudi »Louin piruh« mnogo pripoveduje v tej smeri v Albrehtovi najnovejši knjigi Močne melodije nam kažejo dalje novele ■ Zadnja večerja«, »Gospod Ponjavec«, »Imela sta se tada« in krepka črtica »Martin Prisa-dec«. V njih je zapopadena v glavnem energetika krvi moškega jaza. Albreht tu poudarja dejstvo, da moški mnogo krepkej*e doživlja kot ženska. Ženska je v prvi vrsti lirična pojava, moški je prvenstveno realnejši. Pripo-vedniško krepka je tudi »Zadnja večerja«, ki pa je sicer motivno,' prav tako kot dijaška »Deteljica« naslonjena na principe praznoverja. Toda to ni praznoverje starih ženic, ampak le nota življenja, ki nam pripoveduje, kaj vse lahko v človeku življenje stori tako-imenovano biološko nujnostno naključje. Res čitanja vredno je tudi »Deset let po smrti«. Tu posega Albreht v področje življen-ske filozofije in nam pokaže naše tolikanj opevano, a vendar ničevo življenje. Sijajno opisana je hinavščina človeka, ki se hoče pripehati do čim več užitka in razkošja v brezdelju. »Imela sta se rada!« Namreč dva reveža: on najdenček, ki ga je hotela lastna mati zadaviti, ona zapuščeno dete služkinje, ki je prav zaradi njenega rojstva žrtvovala svoje, življenje. Nejče in Cilka. In ljubezen med njima, ki terja kot plačilo otroka. Ko Cilka na ledu pere, jo nenadoma zagrabi porodni krč. Izpod ledu izvlečejo mrtvo Cilko m utopljenega otroka. Nejče za vedno izgine. Kako je vse to resnično in doživljeno! Novela »Svidenje« bi bila v bistvu nekako Albrehtova notranja izpoved. Prav od srca mi gre beseda, če rečem, da sem te poslednje Albrehtove knjige vesel, saj je slogovno sijajno pisana, motivno pa prav krepko posega v naša, od današnjega časa razrvana srca. Ivan Albreht ie pisatelj priznane kvalitete, zato mu ni treba lavorik. ' Da pa je Albreht izredno plodovit, povem še to, da je v pripravi že druga njegova knjižna novost. »Žerjavice v krvi« je odlično opremil naš zani ilustrator Jože Pukl. Treba je priznati, da je njegova oprema obenem ex libris. V sredi je iztegnjen moški, pred njim pa čepi ženska-mati. Poosebljenje knjige! In v levem kotu zvezda sreče, h kateri hrepeni razboleli človek našega časa. Zato naj pride »Žerjavica v krvi« prav v vsako slovensko hišo! (Naroči se lahko tudi pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Cankarjeva ulica 1.) Janez Žabkar. Gospodarske vesti masa zunanja trgovina Najrazličnejše motnje, ki so nastale zaradi vojne na svetovnem trsu. niso šle neopazno mimo nase zunanje trgovine, temveč čuti tudi ona mnoge izpremembe in motnje. V ospredju zanimanja je posebno bodoče zasedanje Jugoslovansko-italijanskega stalnega odbora Predvsem naj b: reši! blago, ki se nahaja pod blokado v italijanskih lukah, o čemer smo že podrobneje poročali Z Italijo sino se domenili tudi za večje količine bombaža in bombažnega prediva, katerega dobava pa se je zakasnila in to za količino 3 milijone kg. Poleg Italije pa pripravljajo nove trgovske sporazume, oziroma razširitev trgovskih stikov, tudi s Turčijo in Romunijo ter še z nekaterimi drugimi državami Spremenjeno sliko nudijo tudi uradni podatki za izvoz naših proizvodov v oktobru. Na prvem mestu je izvoz gradbenega lesa, katerega vrednost je znašala 72,373.675 din. Lesa je samo Nemčija letos v 9. mesecih izvozila za 116 milijonov din (lani 59 mil.). Izvoz v Italijo pa je znašal 440 milijonov din . (od 175 milijonov lanskega leta), v Albanijo pa 48 milijonov (lani-8). Na drugem mestu v oktobru je izvoz svežega sadja (23 milij.), sledijo baker (nad 20 milijonov) Uvažali smo predvsem stroje, orodja in aparate (okr. 45 milijonov), tkanine (nad 21 mil.), bombažna prediva (24 mil.), izdelki iz železa (23 mil.), volnene tkanine (21 milij. din) itd. Skupna vrednost izvoza v oktobru pa znaša 188.826 ton v vrednosti 372.3 mil. din ter je od lanskega oktobra manjša za 58.647 ton ali 23.7% ali v din. za 132.7 milij. ali 27.29%.. Uvozili smo za 70.496 ton blaga v vrednosti 488.9 milij. ali v tonah za 3156 ton (4.29% manj) a v denarju za 131.7 milij. (36.9%) več. Bilanca je letos pasivna za 115.6 milijonov, lanskega oktobra pa je bila aktivna za 154 mil. din. V prvih 10 mesecih letos je bila trgovska bilanca aktivna za 720.7 mil. din, lansko leto pa je znašala aktiva 181 mil. din. Italijanska zapora ukinjena Italija in) it Kini Ut zaporo na prekomorsko blago naših uvoznikov, ki leži v italijanskih lukah. Ob priliki obiska dr. l>e' lina v ltimu je bil glede tega dosežen sporazum. Blokirano je bilo. kol smo poročali. predvsem blago iz Južne Amerike. Carina izdelkov iz stanične volne Poleg ukinitve luksuznega davka in predpisov za znižanje poslovnega davka na tkzv. stanično volno, je izdal finančni minister novo odločbo o tretiranju stanične volne in izdelkov iz stanične volne. Novi režim velja pri uvozu iz Nemčije za tkanine iz stanične volne in iz tekstilnega materiala z dodatkom stanične volne od 1. IV. 1941 v mejah pogodbenih kontingentov, na samo stanično 'Volno stavkah za volnene tkanine iz pogodbenih držav z dodatno carino 25%. Tudi na blago, kjer je mešana stanična volna z drugim tekstilnim materialom, se pobira carina po ustrezajočih številkah in stopnjah tarife, pod katere bi blago spadalo po tekstilnem materialu, in sicer z dodatkom 25%, Na tkanine, ki so izdelane iz bombaža in stanične volne ter tehtajo v 1 nr preko 180 g, se pobira carina ter prejo iz čiste stanične volne in na' kakor na bombažne tkanine iz pogodbe-ostalo blago iz 5. dela carinske tarife pa nih držav s carinskim dodatkom 40%. od 1. dec. letos. | Pri preji in tkaninah, ki vsebujejo stani- Na blago iz čiste stanične volne se ima čno volno, to ne vpliva na carinjenje, če iDobirati carina kakor na bombažno blago iz pogodbenih držav s carinskim dodatkom 25%. Vendar se ima pri tkaninah konoplja (16 milij.), govedo (okr. 700 mi-j iz čiste celulozne volne, k: tehtajo za 1 j dodatkov za dotično obdelavo, iijonov). sveže meso, drobnica itd. Itn" preko 180 gr., pobirati carina po po- znaša primes stanične volne do 5%, Gori predvideni dodatki se bodo pobirali po izvršenem pribitku vseli drugih Nove delniške družbe V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo osnovano v Jugoslaviji 60 delniških družb z nominalno glavnico v znesku 155,276.000 din. Lanskega leta pa je bilo v istem razdobju ustanovljenih Je 51 družb z nominalno glavnico din-113.500.000. Zanimivo pa je, kje so bile družbe osnovane. Tak pogled nam pokaže, da je bilo od 60 delniških družb z nominalno glavnico 155,276.000 din. ustanovljenih v prvih devetih mesecih letošnjega leta v samem Beogradu 43 novih akcionarskih družb z nominalno glavnico 120.700.000 dinarjev. Torej samo v Beogradu 71% vseh družb z 78% celokupne nominalne glavnice! V vseh ostalih krajih pa je bilo ustanovljenih le 17 t. j. 29'" vseh družb z nominalno glavnico din 31.576.00 ali 22% celokupne glavnice. Zanimivo je. da je na pr. v Zagrebu bilo ustanovljenih v tem času od 17 izven-beograjskih družb le 5, z nominalno glavnico 9 milijonov din, kar predstavlja vsekakor prav neznaten %. Obsežen Investicifski načrt OUZD Ljubljanski Okrožni urad za zavarova- j ljani. 3 Paviljon za zavarovane člane ura- nje delavcev je v Sloveni ji investiral že j da na Golniku s 70 posteijami. 4. Dve precejšnje zneske za socialno-zdravstve- j višinski okrevališči: na Pohorju in%ia ne ustanove. Vsote, nabrane iz nezgodne- j Gorenjskem. 5. Visokogorski sanatorij za ga, invalidnega in starostnega zavarova-1 zdravljenje pljučne, izvenpljučne in kostne [ mi v Ljubljani, Celju in Mariboru; c) Zgradba nezgodne bolnice v Ljubljani, Mariboru in Celju. Posojilo 45 milijonov bi se odplačevalo in obrestovalo z obračunavanjem oskrbnih dni v bolnišnicah za člane in svojce urada. nja za izplačevanje rent so bile po sklepu Suzorja v zadnjih letih porazdeljene na področja, kjer so bile zbrane. Ljubljanski OUZD ima samo rz zadnjih dveh >et na razpolago 75 rrtilijonov din, v prihodnjih dveh. letih bo kapital že presegel 500 milijonov. Delavsko zavarovanje je zgrajeno na načelu kapitalnega kritja. Poleg skrbi za varnost in likvidnost ima nov načrt zn velike investicije OUZD predvsem namen koristili zdravju zavarovancev in ljudskim zdravstvenim, ustanovam. Zato bodo investicije namenjene v prvi vrsti lastnim zdravstvenim ustanovam, v drugi vrsti pa v sodelovanju ž banovina in državo še javnim bolnišnicam in zdravstvenim ustanovam. Program lastnih ustanov: 1. Ambulatorij v Celju, izpopolnjen z uradovimi stanovanjskimi prostori. Stavba je že v gradnji. 2. Razširitev in izpopolnitev ttradovega ambulatorija v Ljub- tuberkuloze. 6. Razširjenje in. modernizacija termalnega zdravilišča v Laškem. Za navedene ustanove je določen zaenkrat kredit 50 milijonov din. V sodelovanju z državo in banovino. 1. Zgraditev klinične bolnice v Ljubljani, za katero bi bilo s sredstvi posojila delavskega zavarovanja na razpolago 50 mil. din. Ministrstvo za prosveto bi oskrbnine za člane in svojce obračunalo le v vsakoletno amortizacijsko kvoto tega posojila. Z navedenim posojilom bi bilo mogoče postaviti bolnico s 500—600 posteljami. 2. Dograditev in izpopolnitev potrebnih bolnišnic v Sloveniji. Posojilo bi najela banovina in bi po sedanjih razgovorih sodeč to posojilo porabila za postavitev bolnišnic in paviljonov za tuberkulozne na področju dravske banovine takole: a) Zgradba celokupne bolnice v Murski Soboti; b) Zgradba 3 paviljonov za zdravljenje tuberkuloze s 120 postelja- KontroEni izvoz lesa velja šele od 1.1.1941 Na intervencijo Stalne delegacije lesnega gospodarstva pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino je slednje ponovno preložilo uvedbo kontrole lesa na 1. jan. 1941. Po poročilih iz Beograda bo ves sistem nove kontrole izvoza lesa znatno izpremenjen, ker tudi po mnenju merodajnih ne odgovarja interesom gospodarstva in izvozne trgovine. g Za staro guntljaslo blago je določil urad. za kontrolo cen maksimalne cene-Za staro gumijasto obutev in odpadke JZ gumija (izvzemši zunanje in notranje avtomobilske gume) po I din 1 kg Iranko nakladalna |»ostaja, ki jo plača tvornica zbiralcem gumija, ki sme imeti največ •> odst. lujih primesi in nečistosli. Blagu z največ 20 odst. tujih primesi in nečistosti bodo tvornice odbile ustrezajoči odstotek bonifikacije. g Zvišana bo cena sladkorni pesi za novo kampanjo na 42 din za 100 kg, dočin^ Jc znašala za isto količino letos 32 din. 'Ser-jetno bo temu ukrepu sledil tudi skok sladkornih een. g Naš novi trgovinski delegal v Vieh.vju, dr. Mirko Mermolja, bo prihodnji teden odpoloval v Francijo. g. Za boljše izkoriščanje reškega pristanišča se zavzema madžarski gospodarski tisk-Prav tako bi želel, da bi proga Reka — Zagreb — Koprivnica v večji meri služila madžarski trgovini. Reka že od 1936. I. nima transoceanske zveze. Cene govejih kož in usnfa Kr. banska uprava opozarja, da spadajo surove kože in usnje od 4. okt. t. 1. poil kontrolo een. Vlog za povišanje cen kožam in usnju ni reševala, ker se bodo določile te cene za vso državo enotno in ker predvidoma ne bodo dosegle cen z dne 4. okt. Pri lem položaju bi odobravanje podražitev nad nivo z dne 1. okt. prehod na bodoče maksimalne cene za kože in usnje le oteževalo. Pač pa bodo orgauj kontrole cen nadzorovali gibanje cen kozin usnja od dne le. objave in bodo postopali po predpisih uredbe1, o kontroli cen p roli vsakomur ,ki bi te predmete dalje dražil. Ta kontrola se bo začela pri surovih kožah, ki so osnova za nadaljnje formiranje een v tej stroki. HUB V M. AYRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 50 — Odpusti mi, draga moja. — Te besede so mu tako nežno spolzele iz ust, da sam ni vedel, kako. Bile so kakor topel sončni žarek, ki se je nežno dotakni! njenega srca ter razklal ledeni oklep. — Kristina! — je vzkliknil Jitnmy z drhtečim glasom. Stopil je k njej, jo bjel in stilni)' k s'c-bi. Potem jo je posedel v naslonjač in pokleknil ob njej, držeč jo neprestano za roko. Kako rad bi jo poljubil, kako rad bi ji rekel nekaj nežnfli besed, ki so mu že drhtele na ustnicah. Toda ba! se .ie, da jo spet, vznemiri; Kristina je nehala ihteti. Z roko si je utrla .solze. ■ Kako strahopetne/ jc, če človek takole joče, — je rekla trdo. — Zakaj neki bi jokala. Nerodno ji je bilo, ker se ni mogla vzdržati solz. Prav za prav jo je kar jezilo, ker je bil Jimmy z njo tako nežen. Vstala je in stopila h kaminu ter sc zagledala v žerjavico. — Kdaj... kdaj pride Horacij? — je slednjič vprašala. — Ne vem točno. Brzojavil je, da v ponedeljek Toda možno je, da pride tudi kasneje ali celo preje. Kristina je v tem hipu bila v svo.ii notranjosti težko bitko. Ponos in dobrota sta se spopadla v njenem src«. — Zdi se mi, da bi ti Horacij ukinil letni prispevek, če bi izvedel, kaj se je med nama zgodilo, — je pripomnila z žalostnim glasom. Jimmy bi se ta hip najraje vdrt v zemljo. — Ne, na kaj takega sploh nisem mislil, — je naglo odgovoril. — Kaj bo storil, to me ne zanima. Toda neizmerno bi bil vesel, če bi vedel, da sva srečna. Nekaj časa je čakal. — Seveda, če ne moreš, — je skoraj zaihtel, — mu povem resnico. To bi bila v tem primeru edina možnost, da zadevo urediva. Zakon na obroke. Znabiti celo drugi medeni teden? Ne, Kristini se je zdelo, da bi bilo vse to strašno smešno. Da, saj še prvega medenega tgdna ni bilo. Oni teden v Londonu, da, saj to je bil teden groze, teden solz in razočaranja. Mar naj še enkrat prehodi kos tako trnjeve poti? Hipoma pa se je zbrala in pristopila k Jimmyju. Stala je tik ob njem. Vendar se ga ni dotaknila, četudi bi bilo v tem trenutku tako naturno, da bi se naslonila nanj in ga ljubo pogledala. O, kako neizmerno je bila nekdaj nanj ponosna, kako ga je ljubila iz vsega srca. Zdaj pa je med njima prepad, ki ga ne moreta premostiti. — Jimmy, če bi se prav kratek čas vrnila k tebi, da bi tvoj brat ničesar ne opazil, ali bi md potem ne silil, naj ostanem ... — Prisežem ti, da ne. Moj Bog, saj ne vem, kako naj se ti zahvalim. Ne, saj te nisem vreden ... Nisem vreden, da bi mi posvetila eno samo misel, — je strto dejal Jimmy. — Toda, — je tiho dejala Kristina, — samo prijatelja bova. Jimmy bi ta hip najraje zajokal. — Seveda, samo prijatelja... — je ponovil njene besede. Zavedal se je, da o zakonu ne bo smel izpregovoriti niti besede. Kakor prijatelja bosta, da na ta način preslepita Horacija Velikega. — Zahvaljena, neštetokrat zahvaljena, — ji je ponavljal. — Toda če bi hotela, če bi hotela, če bi hotela ... — Ne, — je rekla Kristina odločno. — Dovolj časa je tudi drugi teden. Sporoči mi, kdaj pride tvoj brat. Šele nato se bom pripeljala v London. — Nekdo jc medtem potrkal na vrata. Bila je Ula-dys. — Ne zamerita mi, ker vaju motim. Brzojav imam za Jimmyja. Nekaj važnega mora biti, — je še pripomnila, ko je dala Jimmyju brzojavko. Jimmy je vznemirjeno segel po papirju. Zdelo se mu je, kaj vsebuje brzojav- ka. Naglo jo je odprl, preletel z očmi in nato dal svoji ženi. »Horacij pride v London jutri zjutraj. Upam, da boš še pravočasno izvedel. —* Sangster.« Kristina je vprašujoče pogledala Jim* myja. — Torej? — je ostro vprašala. — Jutri pride, kot vidiš, — je pričel Jimmy zmedeno. — Jutri... jutri bo v Londonu, torej če ... če ... — se Je ozrl na Gladys. — Motim, kajne? Ze grem... — je naravnost dejala Gladys. Že se je obrnila proti vratom, toda Kristina jo je zadr' žala. — Prav nič ne motiš. Želim, da ostaneš tu. Vse lahko izveš, o čemer govoriva. Jimmyjev brat pride domov. In 40 veš, da on niti ne sluti o vsem, kar se !e zgodilo. — Prosil sem Kristino, naj se vsaj ^ll nekaj časa vrne k meni... Vem, da tega nisem vreden. Toda če bi Kristina r>e šla, si lahko mislite, kaj bi z menoj P^' čel Horacij Veliki. Kaj bi dal, da bi do tega ne prišlo, da bi Horacij ne izvede*-kako sem vse te reči zavozil, — je de.,a Jimmy precej naivno. Oba, Kristina in Jimm.v, sta se sedal zagledala v Gladys, ki je neodločno KO' Icbala. — No, ali pojdeš? — jc sledni10 nenavadno nežno vprašala Kristino. — Kaj sodiš? Mar naj grem? — i° proseče vprašala Kristina. (Dalj®-) Problemi našega Posavfa Zadnja povodenj je dokončno opravila svoje razdiralno delo na obsavski cesti Radeče—Podkraj, kjer se je že pred mesecem porušila kamenita obcestna škar-Pa. V kolikor je promet po omenjeni cesti že sploh onemogočen, je še nevarnost. da se pripeti nepričakovana nesreča, kajti cesta je poškodovana v bližini Podkrajške šole in šolarji morajo vsak dan preko nevarnega .mesta v šolo. Vendar pričakujemo, da bo radeška občina v kratkem poskrbela, da se bo pot Popravila. Radeški župan g. Rozman, ki ie izposloval od okrajnega cestnega odbora v Krškem 30.000 din, je že določil del te vsote za popravilo ceste v tem Predelu in zato pričakujemo, da bodo v kratkem pričeli z delom. V vasi Vrhove, ki je 5 km oddaljena od Radeč, je bil komisijski ogled za postavitev nove šole. Za enkrat si je komisija samo ogledala teren in izbrala najbolj primeren prostor. Na radečki šoli pogrešamo moških učnih moči, ker je ostalo Bratoka in upravitelja g. samo 9 učiteljic, ki imajo posebne 'težave zlasti pri učenju obrtne šole. Finančni oddelek v Radečah poziva vse posestnike in vinogradnike, da do konca novembra prijavijo svoj pridelek vina in žganja, četudi ga imajo za domačo uporabo, finančni kontroli v Radečah. Kdor bi ne prijavil pravočasno, zapade kazni od 50—500 din. Nova lepa pridobitev za železniško postajo v Zidanem mostu so novo dograjena moderna higienska stranišča. Stara pa, ki niso odgovarjala več sodobnim higienskim predpisom, so podrli. Katerinin sejem v Krškem je bil zelo dobro obiskan. Zlasti živahno je bilo na živinskem prostoru, kamor so pripeljali svojo živino tudi kmetje iz tistih vasi in občin, kjer je do pred kratkim vladala zapora. Nič manj prometa ni bilo tudi okoli kramarskih stojnic, vendar pa vedo povedati kramarji, da se kupna moč našega kmečkega človeka v sedanjih časih vedno zmanjšuje. z odhodom g. Božiča na šoli V severni Dalmaciji je pritisnil silen mraz, na obronkih Velebita in v okolici Knina pa je zapadel visok sneg. Na morju divja velika nevihta, zaradi česar je lokalni promet med Šibenikom in lukami severne Dalmacije oviran oziroma sploh onemogočen. Zaradi neurja se je ponesrečila blizu svetilnika Prišnjak albanska ’ motorna jadrnica ,,Bucuria“. ki je trčila v svetilnik. Ja- drnica se je potopila, z njo pa so našli smrt v morju trije mornarji in poveljnik ladje, dočim sla se dva mornarja pravočasno rešila. Tudi v okolici Splita je veliko neurje, ki je povzročilo več nesreč na morju. Več manjših ladij in jadrnic se je ponesrečilo, dočim so bile posadke rešene. Izgleda pa, da se bo vreme na morju izboljšalo. Kočna blagajna s jo.ooo din IZGINILA Na orožniško postajo v Slovenski Bistrici je prišel posestnik Rudolf Puder, ki vodi poslovalnico zakupa tobaka in soli Vlade Radana iz Zagreba. Prijavil je, da je nekdo vlomil v skladišče ler odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo 10.000 din. Vloma so osumljeni trije moški, ki so že aretirani. Proslava Zedinfer&Ja v Podčetrtku Proslave Zedinjenja v se udeležili vsi tukajšnji nove ter številno občinstvo. Po službi božji je na pobudo šolskega upravitelja mladina proslavila v stari šoli Zedinjenje z deklamacijami Til igrokazi, medtem ko je šolski upravitelj Franc Lovrec prečita! poslanico gasilske zveze. na- di- Podčetrtku soj Popoldne si je na malokalibrski uradi in usta- i gradni strelski tekmi osvojil častno plomo komandir orožniške stanice Josip Kerin, ostalih pet nagrad pa po vrstnem redu banovinski zdravnik dr. Evgen J a g e r, tajnik Ivan V e r š e c, Rudolf Romi h, Jernej Š t u s in starešina fin. kontrole Konrad Z a v e c. •>55) LETNICO SELITVE SRBOV | v Vojvodine so v donavski banovini | slovesno proslavili. V Novem Sadu so bile velike svečanosti, na katerih so; Na^hujša obsodba špekulanta se spominjali patriarha Arsena Črno-; h jeviča. ki ie preti 250. leti pripeljal j 2l Srbe v Vojvodino. LISKA PROGA OČIŠČENA Snežni zameti so popolnoma ustavili Promet med Zagrebom in Splitom na liski progi. Železniška uprava je poslala na delo mnogo '"delavcev, ki so progo očistili tako. da ji' sedaj na tej progi spet normalen promet. Prav tako so očiščene tudi druge znmedene Zagrebško sodišče je obsodilo veletrgovca z manufakturo Moiseja Saloma na 10 in pol meseca zapora, na , 200.000 din denarne kazni in na pla-j čilo pavšala 2500 din, ker je navijal | cene manufakturi ler sploh ni hotel prodajali nekatere vrste blaga. Upravne oblasti so špekulanta poslale na prisilno bivanje v Liko, sodišče pa je zoper njega izreklo doslej najhujšo kazen. Zaplenili so mu tudi blaga v vrednosti 1.152.357 din. Trboveiiski drobiž Prvodecembrski koncert »Slavčkov" proge Ijen. m j e promet CeUie e Borza dela. el ju di- hi). novembra je bilo v evidenci UK) brezposelnih, moških 211, žensk 186. ‘20 .novembra pa jih je bilo skupaj :)88, moških 182, žensk 206. Delo je. na razpolago 2 hlapcema, I mizarju,'l kovaču, (5 deklam, kuharicam. 2 služkinjama in 1 posfrežniei. e Stroj ie zgrabit v neki tekstilni tovarni 42 letnega ključavničarja lirika ri-hpiča za roko in mu jo tako poškodoval, ‘ta so ga morali oddali v celjsko bolnišnico. . c Javno zahvalo Jadranski Straži Izrekajo dijaška podporna društva Jaške kuhinje I. in II. drž. realne *ije ter meščanskih šol v Celju, "uklonila ves čisli dobiček svoji demij ustanovam c Mestno gledališče. Z opero ..Curmen" bodo v- kratkem gostovali v Celju •Ljubljančani. Vstopnice se že dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovin zadrugi. c Dijaška kuhinja v Celju ima občni Zbor v petek, 0. decembra, ob 18. v Cclj-skom domu. . e linj'ge Vodnikove družile so prispele 111 se dobijo v podružnici ,,Jutra" v Ko-ceiiovi ulici 2. S- Za steklin je umrla v celjski bolnišnici 25 teina žena delavca Alojzija Sivka z Pečovja pri Tehar.jih. V celjski bolnišnici se zdravi več o . b i/. Štor in 1 eharje '1 so bil" ogriznjene od steklega psa. se je izpremenil v pravo kulturno manifestacijo. Dvorana Delavskega doma je bila premajhna. Delavska godba je zače-povsod vzpostav-jla koncert s Pahorjevim »Slovenskim I svetom«. Izvajanje delavske godbe je bi-I lo umetniško dovršeno in je »Slavčku« samo v čast.. da si je pridobil tako odličnega sodelavca. Mladinski zbor je odpel svoje pesmi z občutkom, ki smo ga že vajeni od naših »Slavčkov«. Besede priznanja, ki jih je izrekel okrajni načelnik g. Andrej Bizjak, ko je izročil odlikovanje, red jugoslovanske krone zboru, so našle poudarka v priznanju, ki ga je izreklo številno občinstvo. Prav toplo je bila pozdravljena tudi naša mlada umetnica gdč. Koritnikova. Prepričani smo, da bo tudi ljubljanski koncert, ki bo v v C in giuma-ker je ih aka- II' ponedeljek 9. t. m. pod pokroviteljstvom Trboveljske premogokopne družbe popolnoma uspel. Premeščen jo na tukajšnjo železniško postajo iz Dobove prometni uradnik Bervar Slane. Miklavž pride v četrtek, 5. I. m. v Sokolski dom. Ob 18. bo obdaril sokolsko deco; ob tl), pa ostalo mladež. Darove, sprejemajo v gostilni Sokolskega doma popoldne proti malenkostni odškodnini. Brezplačne sadike za pogozdovanje bo tudi drugo pomlad delila banovinska drevesnica v Radečah. Interesenti naj pošljejo prošnjo do 5. januarja 1911 pristojne občine. Podrobnosti so ijene z občinskim razglasom. Pasji koiUuniae je v trboveljski seduih občinah ukinjen. preko objavili so- ri. Društvo »Narodni vahi ga Mildavževame dom« v Zagrebu Vas v soboto 7. *t. m v ^Bistvenih‘prostorih'Tomislavov trg 19. Zlo-‘N-spftikar ho uvedel med Vas Miklavža z Peklenskimi in nebeškimi prebivalci ter navadne zemskr pevce. Darila se sprejemajo v fi-tek p t m od 18—20. in v soboto 7. dec. 0,1 15.- 20. V četrte!: 5. f. m, ob 17 bo "hoško miUtavžcvanje! Darila se sprejemajo v sredo 4. t m. od 16 —20. in četrtek 5. t. m. “d 15,-—j7. Vse zagrebške Slovence opozarjamo na bogato društveno kmižnico, ki posluje vsak ponedeljek, sredo, netek od 19...... ure in vsako nedeljo od 11.—12. 11 79» dchvveev U :xhv«s;Shi uprava lo-Vi,1'Ue cementa v Splitu Bedulvijo je ]>ov-'■zračil zastoj v izvozu .ker je sedaj v skladiščih okoli BODO vagonov cementa. J>«U i ]> Zedinjenje je tudi Ptuj svečano praznoval. V mestni cerkvi je bila slavnostna služba božja ,ki so se je udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, društev in korporaci j ter mogo občinstva. V »Mladiki" je bila sokolska slavnostna seja, ki ji je predsedovat dr. Šalamun. Popoldne pa je bila v Mestnem gledališču sokolska akademija z lepimi recitucijskimi, godbenimi in telovadnimi točkami. Prosvetno društvo je proslavilo Zedinjenje v minoritski dvorani. Priložnostni govor je imel Kostanjevec Alojz. p Tajski' promet. V preteklem, mesecu je m,;r: o obiskal o Ptuj 2:57 Jugoslovanov. 3 RalV ™[!’ s ' jani in II Nemcev. Vseh nočnin je bilo meu s u'l' ZAKLAD JE PRIPLAVAL PO MORJU V Kotor je. priplavala po morju pločevinasta šalulja. v kateri so našli mnogo denarja raznih valut. V njej je. bilo tudi precej zlatnikov in raznega kovanega denarja ter več čekov. Tudi različne dragocenosti so bile v šal n I j i. tako da predstavlja vrednost okoli 50.000 din. Naše oblasti menijo, (hi je najdena šalulja lasi kakšnega in- njcc jega parnika, ker so sedaj Katastrofa albanske Sad-e v Dalmaciji Mita za oglaševanje v božični in novoletni številki „Večernika“ smo razpos ali. Industrijci, trgovci, obrtniki, pošljite voščila in oglase čimprej # LjsiUiiana a Vsakoletni .,Miklavžev sejem" je že od nedelje na Kongresnem trgu. Postavljenih je. cela vrsta stojnic, ki so nakopičene z raznimi miklavževimi dobrotami za male in velike. Zlasti je veliko prodajalcev šib in korobačev, menda tudi nekak simbol današnjih dni, ko je vse človeštvo tepeno. V splošnem pa izgloda, da kupčija na Miklavževem trgu letos ni najboljša, pač tudi Miklavž občuti draginjo s parkeljnom vred. a Občili zbor akademske podružnice CMD. \’čeraj je bil že ponovno sklican občni zbor akademske podružnice Cirit-Metodovc družbe. Na občni zbor so prišli skoraj vsi kolektivno izključeni člani J. N. A. D. Jugoslavijo in J. N. A. K. Edin-stva, ki jih je pa na svoji zadnji seji vodstvo CMD sprejelo spet nazaj v podružnico. Poročilom predsednika, tajnika in blagajnika je sledil obširen govor #. Iskre. Po revizorskem poročilu .je podružnično načelnišlvo sklenilo, da se da vsenr prisotnim, po vodstvu CMD sprejetim ..članom glasovalno pravico. G. Iskra je nato po kratkem uvodu prečilal kandidatsko listo, ki sla jo predložila Jugoslavija in Edinslvo in je bila la lista z veliko večino sprejela. o Izročitev spomenika prekmurskih književnikov v varstvo soboške občine je bila izvedena po programu, ki smo ga že objavili. Slavnostne govore sla imela Franc Iveree in župan Ilartner. Sodelovalo je tudi pevsko društvo ..Zarja". Prejšnji večer je bila svečana sokolska akademija v nedeljo dopoldan pa akademija Prosv. društva ler svečana seja občinskega odbora. V lokalu hotela ,,Krona" je bila odprla tudi razstava prekmurskih umetnikov Jakoba, Sagadina in Kuharja. Otvoritveni govor je imel umetnostni zgodovinar prof. dr. Šijanec. o Proslava Zedinjenju pri Sv. Mar jeli ol> Pesnici. V nedeljo je Sv. Marjeta na najdostojnejši način proslavila praznik Zedinjenja. Po cerkvenih obredih so se domačini podali k proslavi v šolo, kjer. je radi velike udeležbe zmanjkalo prostora. Ob otvoritvi je g. učitelj Vauda Mirko pozdravil, proslavitvijo,, med temi tudi zastopstvo vojske, kateri so navzoči priredili burne ovacije. Po skupnem odpolju državne himne so z govori, deklamacijami, prizorčki in petjem nastopili šolski otroci. Vmes je pocl vodstvom organista g. 1. Orešnika zapel ubrano domoljubno pesem tudi cerk. mešani pevski zbor, pod vodstvom g. Vauda pa moški pevski zbor pesem „Od Urala do Triglava" ter ob lepem šolarskem prizoru odgovarjajočo po-bralimsko pesem »Slovenec, Srb, Hrvat . Proslavo je zaključila vseslovanska himna „llej Slovani", katero je stoje mogočno zapelo mlado in staro. Ta proslava je zapustila najlepše utise, saj so se je udeležila, in sodelovala vsa društva v kraju zares v pravem bratskem zedinjenju. o Slavnostna akademija 1. dec. pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Tukajšnja Sokolska četa je priredila v okviru 1.0lel-peslro in zanimivo akademijo, ki jo med katerimi je'bita ,,Na narodni ... . igra: ,,t\a narodni praznik", lor.jc naplavlja razne pred- slavnostni govor je imel starosta dr. h ladij. ' Weixl, ki je opisal pomen 1. decembra. •167. ]) Drzen vlom. V noči od sobote na nedeljo so neznani storilci vlomili v izložbeno okno trgovine Klemenčič na Srbskem trgu in odnesli pletenin, perila in raznovrstnega galanterijskega blaga za 6 tisoč din. p Tukajšnja kronika beleži več živilskih tatvin v ptujski okolici. I/. več krajev prihajajo vesli, da kradejo zrnje, kokoši in drugo. Ponekod si nepovabljeni gostje privoščijo tudi vino. n Ogromna števila nočnih metuljev se je pojavila pri Varaždinu. Ti metulji so napadli čebelnjake ,kjor so napravili veliko škodo. Samo en čebelar je v eni noči ujel 161 takšnih metuljev, ki so mu pojedli skoraj ves med. ZaifybP@nca pripešačiia iz Bo!gari*e V neki 30 km od naše meje oddaljeni: nebom, ker nista imela s seboj niti prebi-bolgarski vasi sta se seznanila 16-Ietni to-I te pare. Neko noč sta zaslišala usodni klic ivarnarjev sin Peko in 14-lctna Nadežda, j »Stoj!« Tega sta se zelo prestrašila, ker : hči siromašnih staršev. Oba sta so zalju- sta mislila, da ju je zalotil bolgarski grabila in sklenila, da se vzameta. Temu pa ničar. Oddahnila sta se, ko sta videla, da | so nasprotovali mladeničevi starši zaradi; imata opraviti z našim obmejnim orga-| mladoletnosti in zaraui prevelikih premo- nom. Takoj sta mu povedala; da sta zara-žentsikih razlik obeh družin. Zato sta se j di ljubezni pobegnila, da pa si ne želita zaljubljenca odločila pobegniti preko me- j več nazaj v Bolgarijo. Ker imata v Poža-je. 17. novembra sta odšla iz rojstnega j levcti sorodnike, so ju naše oblasti napo-kraja in se peš podala proti jugoslovanski j tile tja. Požarevčani so ju gostoljubno spre meji. Pretrpela sta mnoge težkoče in na-, jeli ter so mlademu »ženinu« že ponudili pore. Prenočevala sta pod milim J razne službe. NAGLUŠNEŽ PRI Južni del Albanije ima poleg številnih vasi in še številnejših naselij samo pet večjih mest. Velikosti teh mest seveda ne smemo šteti po naših pojmih, kajti vsa albanska mesta so prav majhna ter jedva dosežejo švevilo do 20.000 prebivalcev. V zadnjih ted- I nih, kar je izbruhnila italiiansko-grška vojna, * so se malone vsa poročila sukala okoli mesta KORČA, ki So ga grške^ čete po hudih bojih zasedle. Korca je največje južno albansko mesto in šteje nekaj nad 25.000 prebivalcev. Leži južno od srednje velikega Mališkega jezera ter jo podkvasto obkrožajo . podaljški Pindskega gorovja na vzhodni ter Tamori planina na zapadni strani. Prebivalstvo je zelo mešano m pestro, poleg Albancev je precej Aromu-nov, Macedoncev, nekatere stare veje Slovanov, nekaj Grkov in v zadnjih letih priseljenih Italijanov. Hrbtenico meščanstva tvorijo 'nekdanji ameriški emigranti, ki so se vrnili iz USA z bogatimi prihranki in življenjskimi izkušnjami. Ti so prav za prav dali mestu tem-po in ga nekako gospodarsko-trgovsko utemeljili. Korča se je polagoma razvila v mesto z žapadnjaško kulturo in civilizacijo, dasi je v njej najti še mnogo primitivnosti. Hiše so večinoma zidane, življenje je pestro in živahno, z južnjaškim tempom. V mestu sta dve gledališči, tri tiskarne, več šol, kinematografov in nekaj kulturnih ustanov. Korča je takorekoč središče javnega in kulturnega življenja južne Albanije, mimo tega pa važno trgovsko središče. Iz Korče vodijo razmeroma dobre ceste na sever do mesta Podgradca, ki leži ob južnem delu Ohridskega jezera,, dalje do Elbasana, na zapad proti mestu Be-ratu in na vzhod proti grški Florini, odkoder teče železniška proga v Solun. Korča je torej izredno važno prometno središče. V mestu in njegovi dalni okolici vlada razmeroma mirno in ugodno podnebje, ki omogoča tudi južno floro, med drugim zlasti fige, mandlje in vinsko trto. ARGVROKASTRO je drugo mesto, ki so ga že zasedle grške čete. To mesto, ki leži jugozapadno od Korče, ima še danes tipičen primitiven albanski značaj. Nahaja se na podnožju strmega, go- ' lega in skalnatega gorskega grebena. Stavbe so večinoma iz neobdelanega kamna ter stisnjene k strmemu pobočju. Pokrite so s kameni timi strehami, ker bi sicer viharji, ki često divjajo nad mestom, odnesli druge strehe. Prebivalstvo je večinoma mohamedanske vere, le manjšina je pravoslavne vere. Mesto šteje nekaj nad 13.000 prebivalcev. Najbolj tipično in zanimivo albansko mesto je BERAT, ki leži ob reki Osupli- V prejšnjih vekovih je bil Berat mogočna trdnjava beneških dožev. Kasneje pa se je mesto razvilo na obeh bregovih reke. Posamezna predmestja, ki so nekoliko odmaknjena od reke, pa tonejo v zelenju lepih vrtov. Nekdaj je bilo mesto zgneteno samo okoli trdnjave ter je bilo važno središče pravoslavnih Albancev. V mestu so še danes mogočni beneški zidovi s strelskimi linami. V starem delu mesta so ozke in ne kdo ve kako čiste ulice, dočim rase na periferiji novi del mesta z ličnimi vilami in stanovanjskimi hišami. Ulice v starem mestu so tako ozke, da skoz nje ne more niti navaden voz. V teh ozkih ulicah je nad trideset pravoslavnih cerkvic in kapelic, ki so zgrajene v bizantinskem stilu. Večina cerkva ju opuščenih ter jih neusmiljeno gloda zob časa. Izredno lepa pa je beratska katedrala, ki naravnost blešči v razkošju, zlasti dragocene so. starinske ikone, delo albanskih narodnih umetnikov-samoukov. Berat je sicer majhno mesto ter šteje jedva 10.000 prebivalcev. Večino tvorijo pravoslavni Albanci, precej pa je /; ■’ ' -! „ jr > h' lit , tudi mohamedancev, ki imajo v mestu svoj duhovni seminar in knjižnico s starimi rokopisi korana. Na obali Jadranskega morja pa dokaj ugodno leži naiboljše albansko pristanišče VALONA, ki je sicer zanemarjeno in zelo nezdravo zaradi malarije. Podnebje je vroče, da ga je jedva mogoče vzdržati. Italijani, ki so bili prvič v Valoni leta 1920, so pričeli graditi okoli pristanišča novo mesto. Svoje delo pa so mogli nadaljevati šele po letu 1938. Mesto šteje nekaj nad 6000 prebivalcev. Globoki va- lonski zaliv pa zapira edini albanski otok, t. j. ctok Sazenu. Ta otok je ostal v italijanski oblasti ves cas po bivši svetovni vojni. V srednjo Albanijo pa je že treba prišteti mesto ELBASAN, ki šteje okoli 11.000 prebivalcev. Mesto leži blizu razvalin starega Albanopolisa, obdano z oljčnatimi gaji. Pied viharji in neprestanimi vetrovi ga varujejo gorski grebeni, med katerimi si je izdolbla pot reka Škumba. Nekdaj je bila na tem mestu stara rimska trdnjava, ki je varovala znamenito pot Via Aegna- Podoba §z razbitega Dunk@rquea Pri umikanju zavezniške vojne je najbolj trpelo pristanišče Dunkerque ob Kanalu. V pristanišču je še sedaj na kupe ladij in vlačilcev, ki so »podlegli« bombardiranju. Italijanski umetniki v podmornicah »V PODMORNICAH NASTAJAJO UM ETNIŠKA DELA, KI SE JIM BODO ČUDILE GENERACIJE« Pred nedavnim se je dvajset italijanskih navdušenih umetnikov vkrcalo na podmornico, za kar so dobili posebno dovoljenje mornariškega ministrstva. Attilio Orepas, urednik torinske »Stani-pe« je te dni objavil daljši članek, v katerem pravi med drugim: »Čim so umetniki prestali prva presenečenja in strah, so se z veliko vnemo lotili svojega dela. Doslej nisem mogel verjeti, da bi notranjost podmornice mogla dati umetniku toliko vzpodbudne inspiracije za umetniška dela. Tu so slikarji odkrili povsem nov svet. Znabiti nastajajo tu dela, ki se jim bodo čudile generacije.« Šola za podganolovce Na Danskerfi so slednjič ugotovili, da nobena dosedanja metoda pobijanja podgan ne vodi k uspehu. Zaman so vsi strupi, zaman lov in vsa prizadevanja. Radi tega je bila v nekem, mestu ustanovljena prva šola za podganolovce. Njen ustanovitelj pravi, da bo na Danskem osnoval najmanj 24 takih šol, v katerih bo izšolanih 5.000 brezposelnih Dancev. Ti naj potem po končanem pouku rešijo Dansko 15 milijonov podgan. Neki danski strokovnjak je namreč mnenja, da bo boj proti podganam uspešen edino takrat, ko bodo ljudje natančno poučeni o načinu življenja podgan ter o uporabi raznih strupov in drugih načinov pobijanja podgan. Čim slabša je država, tem več zako-ov Ima. (Tacit) Kurt Gunther: Oto in Otilifa Na fronti se vojaki pečajo z neštetim opravili. Posebno dobro se godi pomočnikom kuharjev. Oto in Otilija sta uživala blaženi dopust Nebo je bilo tako modro kot sicer samo na turističnih prospektih. Sonce pa je sijalo kot električna žarnica. Otilija je obesila svoje nogavice na vejo jablane, Oto je ležal v travi. — Poglej, Oto! \ — Kaj vendar? — Tamle, onega starca vendar! Iz kmečke hiše je stopil sključen starček in težko nesel velik čeber. — Ubogi starček, — je ganilo'Otilijo sočutje. — Tako težko mora delati! Oto je medtem živo opazoval cvetlico, ki ga je ščegetala po nosu. — Mar kmetje nimajo mlajših ljudi za težka dela? — je nejevoljno vprašala Otilija. — Tale starček vendar komaj nese čeber, poln umazane vode, da jo izlije v potok. Oto se je nehal igrati s cvetico. — Tu, tu, — zagode Otilija. — Glej, saj ne more dalje. Na pol poti je pustil čeber z umazano vodo in odšel za skedenj. Počiti si mora, — si' misli Otilija. — Oto! ' — Da? — Staremu bo treba pomagati! — Toda saj je vendar pameten! — Kdo? — Tale metulj! Otilija postane resna. — Saj ne govorim o metulju, ampak o tebi, dragi Oto. Zdajle poj-deš doli in odneseš čeber do potoka. Nekaj več gibanja ti je treba. Oto težko vzdihne. Dvigne svoj trebušček. Bolj se kotali kot stopa proti čebru. Ustavi se pred njim in ga ogleduje. Slednjič se odtoči, ga pograbi ter z veliko težavo odnese do potoka in izlije. — Vidiš, dragi Oto, kako lepo je to, -pravi Otilija. — Samo poglej, kako se starček raduje! Kmet je medtem prišel s skednja, pogledal prazen čeber in zmajal z glavo. Vzel je čeber in ga odnesel v hišo. — Otilija? — Kaj je, Oto? — Ah imajo ti ljudje toliko umazane posode? . — Zakaj vprašuješ, Oto? Oto pokaže s prstom proti kmečki hiši. — Glej, starček vleče že drug čeber, poln umazane vode! Otilija pogleda: — Saj res! Ubogi starček, kako je že upehan, Glej, že spet gre na skedenj, ne da bi mogel prinesti čeber do potoka. No, Oto,, kaj boš storil? — Saj vendar vidiš, da dremljem! — Oto, povej , mi vendar, kaj ti je naročil zdravnik. Koliko‘kilogramov imaš že preveč? — Pozabil sem že. — Toda jaz nisem pozabila, Oto. Petnajst kilogramov, Petnajst kilogramov, glej, doli stoji spet čeber. Oto gre spet doli, Pogledal je za starcem, a ga ni opazil. Spet je moral nesti sam težak čeber. Umazana voda se mu je razlivala, čez trebuh in hlače. Klecal in stokal je pod težkim bremenom. Sonce se je s svojimi žarki poigravalo v debelih znojnih kapljicah, ki so mu drsele s čela. Skoraj bi bil padel s čebrom, ko ga je nagnil v potok. Potem pa se ZDRAVLJENJE ŽOLČNIH KAMNOV BREZ OPERACIJE Dva mlada italijanska zdravnika sta po daljšem raziskovanju odkrila novo metodo zdravljenja žolčnih kamnov, in sicer brez operacije. V času svojih poskusov sta ozdravila nešteto bolnikov brez kakršnega koli kirurškega posega* ampak zgolj s terapijo. Italijansko časopisje poroča, da je metoda novega zdravljenja važna zlasti v tem, ker onemogoča nastajanje novega žolčnega kamna ter dokončno reši bolnika neprijetne bolezni. * ZDRAVNIKU — Koliko sem dolžan, gospod doktor? — Trideset dinarjev! — Štirideset? — Ne, petdeset! je spet vrnil k svoji boljši polovici. Po dobrih petih minutah je jedva prišel k sebi. — Otol — Ne! — pravi Oto odločno. — Poslušaj vendar! — Vem, stari kmet nese tretji čeber um3" zane vode! Ne, — odvrne Otilija. — Ne? Kdo pa? — Nese ga mladi kmet. — Tako? — In Oto se vesel zvali nazaj v travo. — če ga nese mladi kmet, no, ta bo z lahkoto sam prinesel k potoku! — Oto, ali se ne spominjaš več onega dne" va, ko si zaprosil za mojo roko? — Kako bi se ga ne spominjal? \ — Pa veš, kaj si bil takrat? •— Vem. Budalo. • — Ne, ampak vitek si bil, — vzdihne Ut' lija. — Ah, tako božansko vitek! Nikar ne recite, da so samo ženske P«; nosne. Tudi moški imajo radi, da jih_VL. pohvalite. Oto se dvigne in gre tretjič k c bru. Že se je nagnil, da bi ga one®c*čfflet skočita nadenj s skednja stari in mladi km s krepelci v rokah. Oto je bil tepen, da nikoli tako. -e — Le čakaj, ti presneta mrcina, —,.ga L opestoval kmet. — S krepelcem ti izbijem glave neumne šale. — Nehajte vendar, nehajte, dobri ljudje*_T; je stokal Oto, — samo pomagati sem v,a hotel pri delu. _ . j — Pomagati pri delu? Lepa reč! Trm sva pripravila napoj za svinje. In trikrat nama ga rad izlil v potok! In sta ga s krepelci nagnala k Otilij1- Poslej Oto ni nikomur več pomagal v Ijcdelstvu. Ogledi po albanskih mes Med or m tivnost o se košati modernizem z vzhoda n zao^da fe ki je spajala jadransko morje z Egejskim in mestom Solunom Elbasan je mesto - roz, vina, pomaranč,;limon,. oliv in fig. V 'Elbasa-nu je najlepša albanska mošeja ter najlepsa pravoslavna cerkev, ki hrani zgodovinske znamenitosti. Severnozapadno od mesta je na gorskem grebenu Šamri znamenit samostan Šin Ton, oddaljen 8 km od Elbasana. V samostanski kapelici m po zidovih dvoran so še danes onranjeni številni slovanski napisi, ki dovolj jasno govorijo kot neme priče o izvoru in značaju samostana. V tem samostanu je pokopan pravoslavni slovanski svetnik Sv. Vladimir. Na njegov grob prihajajo iz cele Albanije pravoslavni katoličani in moharne-dani, da si v molitvi izprosijo zdravja. Elbasan se je v zadnjem desetletju precej moderniziral. Nekoč je bil Elbasan znan P° tem, da je imela edina hiša, v kateri je.-.-stanoval • sultanov, vezir, dimnik. V dobi. tprske nadvalde je bilo namreč piebivalcem prepovedano graditi hiše z dimniki. Medicinski rnuzel je ustanovila Zdravniška .zbornica v Pragi V muzeju so zbrani razni dragoceni dokumenti in spomini na medicino starega. sredniega in novega veka. Med drugim je v muzeju tudi znamenito. Hipokratovo delo, ki je bilo napisano leta 400 pred Kr. in tiskano 1526. PETORCKI V MEHIKI Kot poroča mehiški dnevnik »Ultimas Noticias« je žena nekega mehiškega rudarja v Monterreyu porodila petorčke. Mati in vseh pet novorojenčkov so zdra- vi in čvrsti. Mar ■/boip jr Prešernova razstava v Studifski knfiinici Danes, 3. decembra, se slovenski narod spominja 140 letnice rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešer-n a. Poročali smo že o Prešernovi akademiji na državnem učiteljišču, v večjem ali manjšem obsegu pa so proslavili obletnico tega za slovenski narod tako važnega dneva tudi po drugih zavodih. Za našo javnost pa je treba v prvi vrsti omeniti, da se je spomnila 140 letnice Prešernovega rojstva naša Študijska knjižnica, ki je priredila lično razstavo Prešernovih poezij, njegovih prvih objav v »Kranjski Čebelici« (Zhebeliza), Blei-weissovih »Novicah«, »Illyrisches Blatt« in dr. Poleg zbirke izvirnikov je tudi več prevodov na druge jezike. Častno je tudi zastopana literatura o Prešernu, zlasti znana četvorica Kidrič-Prijatelj-Puntar-Zigon. Zanimiva je primerjava Prešernovega imena: Prešeren-Preširen-Prešerin. Med njegovimi slikami se nahaja tudi ena njegove sestre. Sploh je razstava zelo pestra ,poučna m zanimiva ter dela čast prireditelju, ravnatelju G!a-serju. Razstavo si bodo ogledale predvsem naše šole ter se je ogled že pričel danes dopoldne. Razstava se nahaja v za to nalašč urejeni predsobi Študijske knjižice. Za tesneiše stike med starši in šolo Na sinočnji seji društva „Šola in dom“ se jc novi odbor konstituiral lako-le: predsednik Skaza, podpredsednik dr. Poljanec, tajnik Žerjav, blagajničarka Stiasnjjeva. Zelo zanimiv je bil razgovor o delu društva, ki jc za starše šoloobvezne mladine velike važnosti, saj posreduje stik med njimi in šolo. V preobilici raznih društev v Mariboru spada »Šola in dom" pač med tisto, ki je za pravo vzgojo mladine nujno potrebno. Zalo je nemogoče razumeli, zakaj jc loliko staršev v meslu in bližnji okolici še izven društva, kajti zavedali sc morajo, da le številčno močna organizacija staršev lahko doseže zaželene uspehe. Komur jc pri srcu korist njegovega šoloobveznega otroka, ta bo pristopil k društvu „Sola in dom“, ker jc v leku več koristnih akcij, ki bodo služile v skupen dobrobit naše mla- dine. Lelos bo organiziralo društvo več debatnih večerov za starše in vzgojitelje, na katerih bodo poljudno razpravljali o raznih perečih problemih. Tam bo vsakdo lahko čisto odkrito povedal svoje mnenje, ki ga bo društvo tolmačilo na pristojnih mestih. Tako bo debatni večer o koedukaciji in debatni večer o učenju tujih jezikov. Kratek uvod bo vsakikrat dal vzpodbudo za debato. Razvijal se bo razgovor, v katerega bodo lahko posegli še tako preprosti starši, ker so vprav tem namenjeni debatni večeri. Vse prireditve bodo v dvorani Narodnega doma, ki naj bo ob takšnih prilikah vedno zasedena, saj sc bo s lem pokazalo zanimanje staršev za drušlvo, ki posreduje slike med njimi in šolniki. Vzhodno Pohorje na filmskem traku V soboto 30. novembra je bilo po zaslugi kinopodjetnika g. Valjaka v kinu »Espianane« prvo predvajanje novega filma vzhodnega Pohorja v izvedbi g. Metoda Badjure iz Ljubljane za vabljene goste ob navzočnosti zastopnikov me stne občine mariborske, Tujskoprometne zveze, podružnic SPD Maribor in Ruše, Pohorskega in Poštarskega doma, predstavnikov gostinskih podjetij, muzeja, novinarjev in samega avtorja. Pred predvajanjem filma je predsednik TPZ inž. Šlajmer podal kratek komentar o filmu ter se zahvalil kr. banski upravi, katera ga je omogočila. Izgotovljeni prvi del filma, ki prikazuje naše Pohorje v pristnih naravnih podobah, je Prepoln motivov iz pohorskega življenja. Film šc ni dokončan, ampak bo še izpopolnjen s filmskim zajetjem zapadnega Pohorja, v poletnem in zimskem času; Pa tudi še prvi del filma bo izpopolnjen 'r‘ novimi motivi z vzhodnega Pohorja in s prizori iz Maribora. Predvajanje filma je napravilo na vse navzoče povabljence najugodnejši vtis. saj so se vsi izrazili, da je naše Pohorje na films-kem traku prikazano neverjetno sočno in živo. Že do sedaj izgotovljen del filma, ki je izvrstno uspel, bo lepa manifestacija našega Pohorja po domačih in tujih kinematografih. Poleg kr. banske uprave, ki je film financirala, so pri filmskem zajetju sode-ovali mestni turistični odbor, TPZ, SPD Maribor in Ruše, Pohorski in Poštarski dom. Tajnik MTO g. Ludvik Zorzut ie avtorja g. Badjuro spremljal na vseh pohorskih stezah ter mu je bil tolmač pri režiji. Edina škoda je, da se je moral film snemati pod dokaj neugodnimi vremenskimi prilikami, vendar pa je vkljub temu zadovoljiv in dober. Kakor smo zvedeli, bo film o našem Pohorju, lahko kmalu videlo tudi ostalo občinstvo. v Dva ubežnika iz Smartna prideta Naš list je že dvakrat poročal o mladih ubežnikih iz šmartna pri Slovenjem Gradcu. Za njimi je poizvedovalo tudi °rožništvo, ki je postalo zaradi tega pokorno na mlade postopače. Orožniški ka-Plar Ilija P. Karanovič je v Poljčanah na kolodvoru, kjer je vršil dežurno službo, °Pazil v nedeljo dva inlada postopača, ki sta izjavila, da se nameravata peljati Proti Celju ter nato po Savinjski dolini v Šmartno, kjer sta doma. Na orožniški P°staji se je izkazalo, da je eden izmed °beh 12letni Tonček šmidhofer, o katerem smo že poročali, drugi pa 141etm Stefan Knez iz Razbora pri Slovenjem pradcu, ki je dovršil 5 razredov ljudske s°le v Slovenjem Gradcu ter je nazadnje služil pri Pirušu v Sv. Primožu nad Vuzenico. Po njegovi izjavi ga je napotil njegov delodajalec, da naj si naberači nekaj obleke. Na poti je srečal šmidho-ferja, s katerim se je podal proti Mariboru in Ptuju. Tončkova sestra Micika se je pri Ptuju poslovila, češ da gre k teti, ki živi nekje blizu Ptuja, oba dečka pa sta odšla proti Makolam in končno v Poljčane, kjer so jih ujeli. Orožniki so jih prepeljali v Maribor, kjer sta za enkrat v Mladinskem domu, dokler ne pridejo ponje starši, ki so o tem že obveščeni. Sedaj se bo bržkone kmalu tudi pojasnilo, kje je ostala Tončkova sestra Micika. Samomor mladega para V petek dopoldne sla prišla v gostilno NVilson pri kolodvoru dva mlada tuj-moški in ženska, ler si najela sobo. ‘hano sla jemala v sohi. do nedelje zju-raj so ju ljudje še večkrat videli. Včeraj P.a jih ni bilo na izpregled. v sobi je '•»dala takšna tišina, da je postala, lastnici prenočišča že sumljiva, zlasti ker bila vrata <>d znotraj zaprla. Ko so ]11' s silo odprli, so našli oba v ]>ostelj:. nrlvu. Komisijski ogled je ugotovil, da ■Ja si prinesla iz mesta lesno oglje, ki ' j* ga zažgala v železni .pečici. Peč sta 'umaknila od dimnika ler .zamašila rnl-Prtuio, zadelala pa sla tudi vse špranje na Valili, preko kalerili sla obesila še per-‘*Co. in plašč, tako da plin ni mogel 'Dajal i \alo sla se vlegla v postni k.\ n ii i(’ strupeni plin usmrtil. Na Podlagi dokumentov, ki so jih našli pri njih, je ugotovljeno, da je moški 21 letni, čevljarski pomočnik Karel Seškar iz Ljubljane, ženska pa 21 letna služkinja Marija Koračen iz l.uže. občina Dobrnič pri Novem meslu. Oba sta dospela v Maribor iz Ljubljane, o motivu strašnega dejanja nista zapuslila nikakega pojasnila. Večer Miška Kranjca in Antona ingohča Snoči jc bi! na Ljudski univerzi dobro obiskan literarni večer, na katerem sta brala izbrane odlomke iz svojih del dva najodličnejša predstavnika sodobnega slovenskega romana. Uvodni govor je imel dr Makso Šnudcrl. ki je predstavil občinstvu oba književnika ter njuno literarno delo ter ju obenem s Pre- žihovim Vorancem označil kot umetnika, ki bosta dajala svoj pečat sedanjemu razdobju slovenske literature, posebno pa še slovenskega romana. Miško Kranjec je bral dva odlomka iz enega najizrazitejših svojih del, »Povesti o dobrih ljudeh«, kjer s fino ironijo in mojstrsko besedo ter pod plaščem sko-rai pravljične idile glosira aktualne probleme naše sedanjosti. Anton Ingolič pa je bral dva, za njegovo umetniško ustvarjanje značilna, odlomka iz že objavljenega romana »Žeja« in še ne objavljenega romana »Matevž Visočnik«. Občinstvo je oba književnika prav prisrčno sprejelo. Obiščite proslavo $uteH&et$a v soboto, 7, decembra v Narodnem gledališču Vojaška godba — Pevski zbor „Grafika“ — Dram. prikaz — Tenor solo —- m. Diplomiran je bil za strojnega inženirja na zagrebški univerzi Ludvik Šef iz Maribora. m. Na Ljudski univerzi v Studencih bo predaval 5. t. m. prof. Franjo Baš o temi »Prvi december«.vPred predavanjem bodo nastopili igralci in pevci deške ljudske šole v Studencih. m Razstavo Prešernovih del in literature o njem je priredila Studijska knjižnica za 110 letnico njegovega rojstva. Odprta Ikj do 7. t. m. vsak dan med uradnimi urami. m. šahovski klub »Vidmar«. Drevi ob 20. članski sestanek z brzoturnirjem za prvenstvo decembra. m. Darovali so za zimsko pomoč, oziroma božičnico Protituberkulozni ligi, Ciril-Meto-dovi družbi, reševalni postaji, mestnemu magistratu, oddelek za mestne reveže, in upravi Rdečega priža v Mariboru po din 100.— trgovci z motornimi vozili, kolesi, min. olji, električnimi in radio predmeti v Mariboru. m Lični plakati so se pojavili v mariborskih trgovinah. Odličen izdelek je okusno vabilo naših tiskarjev k proslavi 500 let črke, ki se vrši v soboto. 7. t. m. v Narodnem gledališču. m Združenje pekovskih mojstrov v Ma-rihoru prosi svoje člane, da se danes ob 16. udeleže pogreba lovariša Josipa Mi-sleja na mestnem ^pokopališču na Po 'VAŽEN BRZOJAV. Sv. Miklavž, ki v svojem velikem razkošnem spremstvu nastopi v četrtek, dne 5. t. ni., ob 16. url bo dopotoval v Maribor že v sredo, da si ogleda mesto. IJeea ga lahko vidi ob 18. uri pred Sokolskim domom kjer Ito prenočeval, da se odpočije ps> dolgi in naporni poti. m. Maribor jc obiskalo v novembru 18SS tujcev, ki so skupno prenočevali 3756 krat. Med gosti ie bilo 1666 Jugoslovanov, 178 Italijanov, 7 bvicarjev, 6 , Čehov, 5 Madžarov, 3 Romuni, 2 Angleža, po 1 Bol-gar, Poljak, Američan in 5 iz raznih držav. m trgovino Ferdinanda Greinerja na Gosposki ulici je kupil trgovec Ivan Lah. m Hticcl križ v Mariboru poziva vse izprašane bolničarje in bolničarke, da se udeleže sestanka s poučnim predavanjem, ki bo v sredo, t. t. m , ob pol 10. v v dvorani Delavske zbornice (Sodna uli- ca J/II). Ldeležba je obvezna. m Usmilile so M|adiijočih ličkov! Na dan z gajbicami! ni Na nekaterih hišah še plapolajo državne zastave, ki so jih izobesili hišni lastniki ob priliki državnega praznika. Zastave samo na nekaterih hišah bi utegnile zbuditi popolnoma napačen vtis. Zaradi tega bi bilo dobro, da bi jih v bodoče hišni lastniki snemali istočasno, takoj ko mine dan, za katerega so hoteli z zastavo okrasiti svojo hišo. m. Zaradi onemoglosti se je zgrudil na Trgu svobode ptujski trgovec Franc Nedog, ki so ga prepeljali v bolnišnico. m. V neki meljski tovarni jc padel ter si zlomil roko 20letni strugar Stioer Ferdinand iz Maribora. . m Stružnica je poškodovala roko 29lelnemil mizarskemu pomočniku Feliksu Rračku iz Košakov. m. V Dfavo je skoči! danes dopoldne neki mlajši moški Ljudje, ki so bili v bližini, so ga pravočasno rešili ter spravili v bolnišnico. Njegove identitete še ni bilo mogoče točno ugotoviti, baje je neki bivši trgovski pomočnik. iO O H« m. V neki mariborski kavarni je ponoči neznanec ukradel 2000 din vredno zimsko suknjo Štefanu Siranku, mehaniku državnih železnic. m. Več perila so odnesli iz pralnice za hišo mestnemu uradniku Aljančiču Zdenku v Koseskega ulici, ki je oškodovan za okoli 600 din. m. S košaro solate je poslal vrtnar Milin Parmanov iz Ptuja nezaposlenega Alojza Jakliča v neko mariborsko gostilno. Jaklič mu je solato prodal, izkupiček 75 din pa do 20 din zapil, ko ga je lastnik solate našel. * Četrtek velika Miklavževa veselica v Veliki Kavarni. * Naznanilo preselitve pisarne. Odvetnik dr. Kukovec Vekoslav preseli s 1. decembrom 1910 svojo pisarno iz Sodne ulice !) na Aleksandrovo cesto 19, L nadstropje. * Koncert sep lel a bralov Živko v sredo 4. t. m., ol> 20. uri v dvorani Gospodarske zadružne banke v Mariboru. Predprodaja vstopnic v prodajalni Cirilove tiskarne Aleksandrova cesta 6 in na dan koncerta od 19. ure pri blagajni. * Sokolski Miklavž bo lelos deco obdaril dne 5. decembra, ob 16. uri v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Mamice. V (rajnem spominu bo dcci ostala miklavževa igra, vprizorjena dne 3. decembra, ob 16. uri v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Miklavž z vsem svojini spremstvom, bleskom in čarom nastopi dne 5, dec., ob 16 .uri v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Kakor vsakdanji kruh nam je potrebna beseda Maksima Gorkega. Njegove spise izdaja ,, Knjiga za vsakogar'*, Maribor, Sodna li/III. 5 zvezkov 12 dinarjev. * VAZEN BRZOJAV. Sv. Miklavž, ki v svojem velikem razkošhem spremstvu na-slopi v četrtek, dne 5. t. m., ob IS. url bo dopotoval v Maribor že v sredo, da si ogleda mesto. Deca ga lahko vidi ob IS. uri pred Sokolskim domom kjer bo prenočeval, da se odpočije po dolgi in naporni poti. * Uprava Nabavljalne zadruge delavcev, nameščencev in obrtnikov v Mariboru, Vetrinjska 6 vabi na likvidacijski občni zbor v sredo 4, dec, ob 18. uri v lokal „Želv kreditne zadruge'- Kneza Koclja ulica št. 7 vse člane. Dnevni red je objavljen v bivši Zadružni trgovini. * Sv. Miklavž, sv. Peler, angeli, hudobci z '^fistom na čelu ter ljubljenec mladino „Saljivi Gašperček1' nastopijo, dne 5. decembra 1910, ob 16. uri v igri „MikIavž prihaja", v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Blago za moške plašče Croinbie v veliki izbiri nudi manufakturna trgovina Josip SRAJ, Maril»r. Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 30. novembra do vključno 6. decembra lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna. Kralja Petra trg 3, tel 22-70. s Narodno gledališče Torek, 3, dec, ob 20.: „Za narodov blagor". Ited 15. Sreda. t. dec.: zaprlo. Cel r tek. 5. dec.: zaprto. Petek, 0. dec, oh 15.: ,Pikica in Tonček'. Premiera. Otroška predstava v mariborskem gledališču Ustrezajoč splošni želji, se je gledališka uprava odločila, da zopet postavi na oder tudi otroško igro. Na vrsto pride ža Miklavža 6 decembra, ob 15. KSstnerjev zelo prijtubljeni »mladinski dramatični roman« »Pikica in Tonček« v Košičevi režiji. Nastopi tudi Miklavž z razkošnim spremstvom. Darila se sprejemajo pri dnevni blagajni. illH n m«—i—— ffino * Lsplanade kino. Odlični nemški film ,,Ljubezenske noči' velikega kneza" z Gi- no Falkenberg in Peter Vossom. Sledi „Ve-sell vagabundi”. - Grajski Ui.no. Samo vključno do četrtka prekrasen film „Dunja, poštarjeva liči" V .četrtek ob 16. uri posebni spored s prihodom sv. Miklavža. Kupile vstopnice v predprodaji. * Kino Union. Vključno’ do četrtka izboren trancoski film .,Varam moža". Izbrani francoski igralci, izvanredna vsebina. IN lLO!VimIsorskc“ je novi lo-bis-Cinema film, ki so ga pravkar dokotv-jOali. . - - ~ . V.JI »Dunja, poštarjeva hči NELSON EDDY ,\r JFILMU. „UALALAJKA“ (MGM) „■ Redki so iilmi zapadnoevrppskili filmskih podjetij o Rusiji in ruskih ljudeh, ki jih ni treba šteti med popolnoma neuspele. Temeljna njihova pomanjkljivost je pač v tem, da fre prikazujejo ruške duše in ruskega življenja tako, kakršna sta v resnici, temveč ga ali »popravijo« po svoji podobi, naredijo po svoje »spodobi nega« ali pa prikažejo njegove senčne stvari v izkrivljene in povečane. To ne velja samo za filme iz življenja po revoluciji, pri katerih igrajo tako zvani »ideološki« nagrbt važno vlogo, temveč tudi za filme iz ruskega življenja sploh. Vsega tega se mora »pomniti Človek, če hoče presojati tudi nemški film »Der Postmeister« v režiji (rus tavla'Ucfčfcega. Prav zato ga smemo šteti med boljše nemške filme iz ruskega življenja, dasi je tudi to še nemški film o ruskem življenju. Prirejen je po znani noveli A. S. Puškina, ki obravnava v svetovni literaturi včasih prav modni motiv o ženi, ki je padla, pa ji ljubezen daje. spet no^ vesa zagona, da' bi se, »o-$isti.(a« j.u živela srečno v svdji pravi, ljubezni. P°’ leg Puškina Sta podobne motive obrSV? navala med ruskimi književniki tfa Jfl* Dostojevski v »?lpčinu in kazni« in Tolstoj v »Vstajenju«. V .francoski literatur' slovi Dumasovft. ;»DaW s kamelijami«--Omenjena dela s(5 tudi že filmana. -Žani* miva bi. bila primerjava tega. nemškega filma z ostalimi. Vsekakor pa lahko četno, da Dunja v filmu Ucickega ostal}6 nek^m vzvišena in čista, ter nikoli ne vidimo nobenega madeža, s katerim bl,-J9 umazal vrtinec tega življenja: V takem okviru pa-Je Hilda Krahlova 'tistvarijaj? nje vendar precej^ prave, resničfie Piišlci1 nove Dunje,' 'Poleg njene igre je..pokazal pravega umetnika tudi Heinfteh George' Ob odlični igri obeh omenjeniti igralcev in Puškinovem delu, „ki daje .ramte0 možnosti tako igralcem, kot posehnor.rfc« žiserju, je, »Poštarjeva;h4i« edeninajb^ ših nemških .filmov, .kar. smo jih, pri: noS videU -v zadnjem časti. v., :: preizkušen redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zdebeljenje. Uspeh zajamčen! 1 zav. REDINA stane din 8’—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11*— DROGERIJA KANC Maribor, Iyr*«va itipu 1 in v«; .podeželane .trgavioe. KAM, KJE? GOSTILNA »EVROPA« STUDENCI Miklavžev večer 5.. dec. Spre jettra diiira.' Vsako nedeljo popoldne čajanka .. Sobe za tujce: Se'priporoča-Grobar. 30731-1 SLUŽBO DOBI KOr^TORlSTfN.lO vcrztntno OK. vstfh pisarniških Wslih^.a znanjem srbolirva-Jčitip in .Ji^mšciiie tor z več-) Ictiio prakso, sprejme tukajšnja tvrdka. Pismene potiud* be z navedbo -referenc.;.na: FRIZERSKO VAJENKO sprejme- Kocr/ck-Bujt, Cankarjeva 1.- 20722-4 STANOVANJE OPDA Tajtoi se odda lepo, sončno, enosobno - ’ MANSARDNO STANOVANJE Vprašati: Dr. Medvedova ul. •5-1. 20721-5 Spomnite se CMD • ■ 2072T-2 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico ter vsemi pritiklinami (celo I. nadstropje). Si> takoj odda. Jadranska 51. 20718-5 STANOVANJE ; 2_ sobi., predsobe, južna* sončna? leca, I. nadstr.,.sc odda. Wildenrainerjeva Ulica 15 • ' ' • - 20736-5 LOKAL " se odda za 100 din. Makar-jeva 13, Studejipi, pri kadet-/ 20730-8 OPREMLJENA SOBA se takoi odda. Koroščeva 7, I nadstr.t vrata 5. Vprašati Od 12. do 13. lire- 20723-8 POSEST TRGOVINO doTiro vpeljano* v prometni ulici takoj prodam. Vprašati Fechova 13. Maribor v trgovini. 20711-11 VILA pri ljudskem vrtu, dvostanovanjska. s 3 sobami, kopalnico. kuhinjo, komfort, 380.000 din. Realiteina pisarna »Uni-versal«, Maribor, Mcliska cesta 3-1. 20728-11 OBRT - TRGOVINA II ŽENSKI KOTIČEK .KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči In štedilnike, predno aastopi zima. Vsa t/ečarska ln keramična dela izvršuje solidno ln poceni Anton RaiŠp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči - — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 OGLEJTE SI £. neobvezno veliko izbiro Miklavževih daril, bOnbbnijer. slaščic in desertnih vin." v trgovini Vinko Puncer, Glavni trg 10. 20683-18 PRIDELKI BELI KROMPIR * samo 2 dni (sredo in četrtek j. se bo razprodajal pri žostfun »Bcranič«, Vodnikov tre m* dvojišču). po diji ,1-65.. _ 20726-23 TRGOVCI! Dokler ju šc aaloaa,- založile se s celimi' orehi in medom, dobite v Medarui. Llubliana. Židovska ulica 6, 2558-13 ŽIVALI LOVCI! Psa Poentera,, 18 ,mes.. oro" dam. Vt/rašati Ob bregu 24. 20733-24 Toplo ,se zahvaljujen} vsem cenj. odjemalcem za zaupanje, ki so mi ga izkazovali skoSi.več ko tri desetletja, ter jih prosim, da ga dliranijo tudi prevzemniku moje trgovine gosp. Ivanu Lahu, ki se bo gotovo Ukazal vrednega tega zaupanja. _ ■ . Z odličnim spoštovanjem specialna trgovina za živila, divjačino, ribe In perutnino Maribor, Gosposka 2« tel. 25-03 Vsem cenj. odjemalcem kakor tudi odjemalcem gosp. Grelnerja javljam..tem potom, da sem prevzel njegovo trgovino. Na zalogi bom imel vedno sveže špecerijsko blago, razen tega pa tudi žive ribe, divjačino in perutnino. Potrudil se bom ob Vsaki priliki, da zadovoljim svoje odjemalce fer jih’ prosim, da me obiščejo. Z odličnim spoštovanjem hut £ok Specialna trgovina za živila, divjačino, ribe in perutnino Maribor, Gosposka 2, tel. 25-03 MLAD PES SLUŽBO IŠČE KMEČKO DEKLE išče mesto vajenke pri boljši šiviili. Naslov v oeI. odd. »Večerntka«. - 20706-3 Samostojen ELEKTRO-MONTER se sprejme. Vprašati Koroška c. 28. M. Leben ' 20716-2 VAJENCI-(KE) UČENKO sprejme takoj krojač Bučar Franjo. Studenci. Krali Ma» tiaževa 4. 20734-4 SOBO ODDA SOBA v vili pri parku, /. uporabo kor>alnfefe- so odd« s 15. decembrom. Trubarjeva u!. 11-1 •20735-8 VOZILA Globok OTROŠKI VOZiCEK modem, in prvi brač prodam. Naslov v ocl. odd. »Ve-černiktu 20732-22 ŠIRITE »VECERNIK«! SUROVO MASLO IN ČESEN dobite tedensko. Osebno prevzeti v trgovini Slavko Senčar. Mala Nedelja. 20713-13 Proda se PATENTNA BLAGAJNA tvrdke Berger. Vpraša se r/ri hišniku OUZD, Sodna ul. 9. ki jo na zahtevo pokaže. 20719-13 dober čuvai. sc odda. Oos na im opekarni- Košak^^ TRI BOSANSKE KONJE z opremo, za prenos ^ ugodno prodam ali pn7va|{ tnem prenašanje drv, Josip. Slov. Bistrica. 20720^. izd la In urejule A DOLI; RIBNIKAR v Mariboru Tisku Mariborska tiskarna d- d. na rra£ajo. — Uredništvo ln uprava: Maribor, Kopališka ulico 6. — Telelou predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oglasi po ceniku - Rokopisi se uredništva štev. 25-67 ln uprave štev. 28*67. — Poštni čekovni račun štev 11-