GOSPODAR
Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Paštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in. upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cen« lnaeratom: cela stral Din 2000.—, pol strani Din 1000.-} četrt strani Din 500.—. 'It strani Din 250.—, '/u strani Din 125.^ Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—.
narodnost.
Religija (vera) je vez med Bogom in ljudmi. Narodnost pa je vez med ljudmi, (ki so iste krvi, istega pokolenja in istega jezika. Ker je vez med Bogom in človekom neprimerno važnejša, saj je odločilna ne samo za to življenje, mar-vcj tudi za vso večnost, gre veri prvenstvo. Vera je prva, narodnost drugovrstna vrednota. Kdor bi hotel to vrednotenje spremeniti ter narodnost postaviti pred vero, bi s tem stvar postavljal pred Stvarnika. Kako neskladno je tako postopanje tudi s treznim razumom, se vidi iz tega, da je narodnosti veliko na svetu, Bog pa je samo eden. Dosledno je prava vera tudi samo ena, namreč tista, iki jo je Bog razodel, in prava cerkev je tudi samo ena, namreč tista, ki jo je Kristus — Sin božji ustanovil.
In vendar so danes na svetu stranke in struje, ki to povse jasno razmerje postavljajo na glavo: vera, ki bi morala biti zgoraj kot načelna voditeljica narodnosti, pride spodaj kot služabnica narodnosti. To je temeljna zmota fašizma, ki samega sebe istovetujoč z državo, proglaša državo kot vir vsega prava, kot počelo vse morale, torej kot nekak končni cilj, ki mu mora služiti tudi vera. Italijanski fašizem ne zametu je docela vere, ker smatra katolicizem kot del bistva ali vsaj kot važno svojstvo italijanskega naroda. Dovoljuje pa njegovo udejstvovanje in vplivanje na ljudstvo in zlasti na mladino le toliko, v kolikor sam smatra za primerno ali politično potrebno.
Nemški narodni socializem stopnjuje to fašistično vrednotenje vere kot služabnice narodnosti tako daleč, da hoče ustvariti posebno germansko (nemško-pogansko) vero, ki bi bila zgolj del nemške narodnosti. Zato je njegova težnja usmerjena v popolno zenačenje vseh ver in cerkva v Nemčiji. Kakor so vsi Nemci, ki so prej pripadali raznim strankam, z največjim nasiljem politično povse zenačeni, tako bi se tudi morale vse cerkve dati zena-čiti. Da dosežejo ta svoj cilj, delajo na-rodno-socialistični mogotci katoliški cerkvi in njenemu delovanju med ljudstvom in osobito med mladino največje težave, ki v dejanstvu onemogo-čujejo vsako smotreno in organizirano delo cerkve. Religija nosi v Nemčiji suženjske spone v službi narodnosti.
Avstrijskim pristašem narodnega socializma je svojsko isto vrednotenje vere kot sredstva za narodnost, to je za
namene nacionalistične politike. Ker hoče biti Avstrija samostojna nemško-krščansika država, ki ne mara postati pašaluk poprusene Nemčije, so avstrijska narodni socialisti mesto prejšnje teroristične (ustrahovalne) taktike izbrali zadnji čas bolj »mirovno«. Njih geslo je: Proč od Rima! Izstopimo iz katoliške cerkve! Kakor da bi katoliška cerkev bila kriva, da se srčna želja nemškega narodnega socializma: priključitev Avstrije Nemčiji, ne more izvršiti! Kako razsežna je ta brezvestna agitacija, se vidi iz tega, da je v solno-graški deželi zadnje mesece izstopilo iz katoliške cerkve 1179 oseb. Ker so nagibi za te izstope zgolj politični, je v nekaterih slučajih morala poseči vmes državna oblast.
Tudi med nami so struje, ki posnemajo to socialistično, odnosno naciona-
listično taktiko. Plod take bodisi časnikarske, bodsi osebne agitacije se j® pokazal v odpadih nekaterih ljudi od katoliške cerkve. Tista cerkev ali tista verska skupina, kateri se takšne osebe pridružijo, v verskem oziru ničesar ne pridobi s takšnimi vstopi. Kdor vero tako malo ceni, da jo zapostavlja nacionalistični ideji ter izrablja vero kot poliitično-demonstracijsko sredstvo, tak kaže, da mu nobena vera ni sveta. V bodoče bomo takšnim ljudem obračali večjo pozornost. Naša katoliška vera je za naše ljudstvo tako dragocena svetinja, da ne bomo dovolili, da bi jo gotovi ljudje oskrunjali. Nekdaj se je v naših krajih razlegal klic: Proč od Rima! Nemškutarji so bili, ki so tako kričali. Pa so propadli. Danes proglašajo to geslo v našem jeziku drugi ljudje. Bomo se tudi tej struji znali postaviti v bran.
DBŽAV
Obravnava o marsejskem zločinu. —
Preiskava francoski'.! oblasti proti mar-sejskim atentatorjem bo po vsej priliki končana še ta mesec. Vse gradivo bo nato predloženo okrožnemu sodišču v Aixu en Provence, ki ima v smislu francoskih zakonov odločiti, ali se osumljenci postavijo pod obtožbo. V tem primeru mora nato marsejsko sodišče sestaviti obtožbo. Proti obtožbi imajo obtoženci pravico pritožbe na kasacijsko sodišče. Če se ne bodo pritožili, se bo glavna razprava vršila najbrže v začetku marca, če pa se pritožijo, se bo glav-
Novi ministrski predsednik in zunanji minister B. Jevtič.
na razprava še za nekaj časa zavlekla. Za obravnavo vlada že sedaj ogromno zanimanje, ker bodo na razpravi podrobno razpravljali o vseh pripravah za atentat ter se bo jasno videlo, kako vlogo so pri tem igrale madžarske oblasti. Atentatorje bo sodilo posebno porotno sodišče.
Razcrcževanje Hitlerjeve »črne garde«. Med nemško redno vojsko (Reichswehr) in Hitlerjevo »črno gardo« SS (Schutz-Staffeln) je že vladal dolgo spor. Vojska je zahtevala razorožitev in odpravo oboroženih Hitlerjevih oddelkov. Spor je bil rešen na ta način: SS-čete, ki so po 30. juniju (pokolj Hitlerjevih nasprotnikov) narasle na 250.000 mož, bodo razorožene, izvzemši treh oddelkov po 5000 mož močnih, ki pa bodo podvrženi kot neke vrste »gardni polki« vodstvu redne vojske. K tem izbranim 880gardistom spada posebna Hitlerjeva garda v Berlinu, nadalje dve izbrani skupini v Monakovem in v Köl-nu. Ostali SS četniki ne smejo razven službenega revolverja nositi nobenega orožja in ne smejo imeti nobenih orožnih skladišč, ki preidejo vsa izključno pod poveljstvo državne vojske. Tudi ne smejo več prebivati po vojašnicah. SS postanejo torej samo politična policija, medtem ko si je vojska osvojila izključijo- nadzors'tvo nad vojaštvom in nad orožjem v Nemčiji.
Iz državne blagajne za občni blagor v Zedinjenih ameriških državah. Urad za narodno obnovo vWasliingtonu je predložil predsedniku Rooseveltu obširen načrt za izvajanje javnih del v prihodnjih 25 letih, za katera bi bili potrebni
skupni izdatki 105 milijard dolarjev. Izvedba načrta je odvisna od stališča Roosevelta, ali bo pristal na predloge v celoti, ali pa le delno, nadalje od stališča kongresa (parlamenta) in končno od načina financiranja. Denar bi se porabljal za regulacijo rek, zboljševanje prometnih sredstev, izrabljanje prirod-nih zakladov in organizacijo gospodarstva. Med dragim predlaga urad, naj bi se vsako leto opustilo približno 8 milijonov manj plodne zemlje, na drugi strani pa naj bi se pričela obdelovati nova kmetijska področja. Uvedla naj bi
se tudi kontrola pašništva, razširili naj bi se državni gozdovi in nacionalni parki. Posebno vestno se imajo izkoriščati vodne sile ter izvesti ukrepi zoper nevarnost poplav. Izkoriščanje prirodnih zakladov naj bi se postavilo pod javno nadzorstvo. Končno naj bi se osnovali posebni uradi za javna dela na kopnem, za melioracije in za pridobivanje prirodnih zakladov.
Indija zvezna država. Dne 19. decembra 1.1. je sprejela višja zbornica v Londonu zakonski predlog o novi ustavi Indije na zvezni podlagi.

Starokatcličani. Ljudje so o njih slabo poučeni. Nekatere zapeljuje ime k mnenju, da je to neka stara oblika katolicizma. Drugi domnevajo, da bi to bila neka narodna cerkev, prikrojena posebej za Jugoslovane. Vsa ta domnevanja so napačna. Starokatolicizem ni star, marveč mlad, ker je nastal še le po 1. 1871, ko je vesoljni cerkveni zbor v Vatikanu (v Rimu) proglasil versko resnico o papeževi nezmotljivosti. Proti tej verski resnici, ki jo je katoliška cerkev od svojega početka poznala in priznala, so se dvignili nekateri nemški profesorji, ki so se čutili ogrožene v svoji profesorski nezmotljivosti. Odpadli so od katoliške cerkve t.er ustanovili lastno cerkveno organizacijo. Starokatolicizem torej ni »star«, niti ni katolicizem, marveč podoba protestan-tizma. Njegovo rojstvo na nemških tleh in podpora nemškega kanclerja Bis-marcka, ki jo je užival, obenem osvetljuje njegov narodnostni značaj: od odpadlih nemških profesorjev ustanovljena cerkev vendar ne more biti slovanska narodna cerkev! Dejansko v Jugoslaviji tudi ni. To so med drugim dokazali dogodki, ki so se početkom meseca decembra dogodili v Starih Tankovcih blizu Vinkovcev v Sremu. Tam je namreč imel svečano službo božjo starokatoliški »škof« Kalodjera. Ob tej priliki so starokatoliki napadli dva hrvatska kmeta, ki sta želela, naj jim na ulici napravijo prostor, da moreta s svojima vozoma mimo njih. Mesto da bi se jima toliko ognili, da bi mogla z vozom mimo, so ju v svoji drznosti napadli in podrli na tla. V silobranu je eden izmed kmetov potegnil revolver ter ustrelil, njegov 171etni brat je potegnil v obrambo žepni nožič. Posledica je bila ta: eden starokatolik je bil težje ranjen, dva pa lažje. Kdo so starokatoliki v Starih Jankovcih? Mar Hrvati ali Srbi? Ne. Madžari so, odnosno po-madžarienci. Nekdaj so bili Stari Jan-kovcl čisto hrvatsko selo. Pred 70 leti so se tamkaj začeli naseljevati Madžari. Dobili so svoje madžarske šole. Vršila se je načrtna madžarizacija slovanskega življa. Ti Madžari so bili celo tako drzni, da so 1. 1898 po madžarskem ministru Tiszi zatožili v Rimu velikega Jugoslovana, hrvatskega škofa dr. Strossmayerja, češ, da je prevelik prijatelj Srbov. Zakaj so ti Madžari, od-icsno pomadžarjenci odpadli od kato-
liške cerkve v starokatoliško? Radi ju-goslovanstva? Ne, marveč radi mad-žarstva. Imeli eu prej v katoliški cerkvi svojo službo božjo, pri kateri se je ob določenem času pridigovalo v madžarskem jeziku. To pa jim ni bilo dovolj, hoteli so celo župnijo pomadžariti ter zahtevali izključno madžarsko božjo službo. Ker djakovski škof v to ni mogel privoliti, so zagrizeni voditelji z nekimi drugimi osebami odpadli ter post i starokatoliki. Doslej je odpadlo 53 oseb. Šk«f Kalodjera je kajpada pohitel med te ljudi in njegov vikat' (namestnik) Csercsek jim je pridigoval v madžarskem jeziku. Ko je bila služba božja končana, so ojunačeni Madžari napadli domačina-kmeta ter jima opsovali »hrvatsko mater«. Tako dela starci...tolicizem za »narodnostno« idejo v cerkvi.
Eo nabiraš za uboge . . . Zima je pred durmi. Bolniki in siromaki se je nič kaj no veselijo. Ni kuriva, ni hrane, ni obleke. Krščanska dobrodelnost mora vršiti svojo nalogo, ki je danes mirnejša kot kdaj poprej. Večletna kriza pritiska vedno hujše, krog brezposelnih in siromakov je vedno večji. Kdor se ne bo v sedanjih časih zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga ljubezen do bližnjega, se te dolžnosti sploh nikdar ne bo zavedel. In tak ni kristjan, kakor bi moral biti po božji volji in po zgledu na-šegu Zveličarja. V mrzlem zimskem ča-
Oseiiarae vesli.
Duhovniške vesti. Novi ptujski prošt g. Ivan Greif je bil imenovan za dekana dekanije Ptuj. — Za pravega kn.-šk. konz. svetovalca in naddekana v nad-dekanatu ob Savi je imenovan g. dr. Ivan Žagar, stolni kanonik v Mariboru.
—	Za dekana sta imenovana gg.: mons Franc Ivsaver Meško, Nj. Svetosti častni komornik, dekanijski upravitelj in župnik v Selah pri Slovenjgradcu in Jožef žekar, dekanijski upravitelj in nadžupnik v Rogatcu, za dekanijo Rogatec. — Oskrbovanje župnije Turnišče jo poverjeno vlč. g. Antonu Rantaša, eksporitu v Veliki Po1 "ni (Prekmurje).
—	Nastavljen je bi! č. g. Janez Lovšin, bivši provizor pri Sv. Petru na Kronski gori, kot kaplan pri Sv. Jederti nad Laškim.
s iti z mrzlim srcem in zaprto roko mimo siromakov in vseh, ki trpijo bedo in pomanjkanje, je ne samo ne-krščansko, marveč tudi nesocialno. Da bo podpora siromakom, bolnikom, zlasti siromašnim otrokom splošnejša ter izdatnejša, jo je povsod treba organizirati. Organizirati nabiranje darov ter prispevkov, urediti tudi pravilno razdelitev. Nabiranje prispevkov in darov ni lahka stvar, ker trči na mnogih, žal premnogih mestih ne samo na gluha ušesa, marveč tudi na prezir in zasmeh. To naših vrlih nabiralcev in požrtvovalnih nabiralk ne sme oplašiti. Saj se cd prezira in zasmeha tudi ne dajo oplašiti budistični (poganski) menihi na Japonskem. V tej deželi je tudi veliko, ogromno veliko siromaštva. Budistični menihi vprizarjajo zbirke po večjih mestih. V to svrho se postavijo v vrsti na kakšnem javnem prostoru. Njihove roke so sklenjene k prošnji, pred njimi stoji velika nabiralna košara. Nad njo je velik lepak s tem napisom: »Predmet smo prezira, zasmeha in za-sramovanja. Posmehujejo se nam ter nas zasmehujejo. Mi sami trpimo pomanjkanje. Vendar dvigamo roke k ^mšnii. ne za nas, marveč uboge. Prosimo vas: vrnite v nabiralnik tudi vi kak dar!« Ako so pogani zmožni takšnega samozatajevanja, ko gre vA po-, moi ubogim in trpečim, ali mi kristjani ne M zmogli še večjega samozatajevanja in še večje požrtvovalnosti in rado-darnosti!
Cen?. Cliaicigeiii!
¡Sadnfo številko v letu 1934 smo morali dati na pc=šio radi božičnih praznikov 2ž. decembra. Nekateri naročniki bedo prejeli zadnjega letošnjega »Gospodarja« komaj do nedelje 30. decembra. Dopisniki in čitatelji naj nam oprostijo, ker nismo megli vpoštevati radi praznikov raznih božičnih novic in dopisov. Pride vse na vrsto v prvi številki v Novem letu 1935.
Kesreče.
Požar v predilnici. Dne 19. decembra na večer je pričelo goreti v skladišču za bombaž v Hutterjevi veliki tovarni v Melju pri Mariboru. Ogenj je nastal najbrž pri stroju za čiščenje vate. V bombažu je bil kak kamenček ali kak košček železa, ki je dalo iskro. Iskra je odskočila med bombaž, kar je povzročilo tlenje. Mariborski gasilci so ogenj hitro udušili. Škoda znaša nekaj deset-tisoč Din.
Vagon sena zgorel na železniški progi. Na železniški progi med Pragers-kem in Račami je zgorel vagon sena, ki je bil last vojaške uprave. Požar je najbrž zanetila iskra iz lokomotive.
Požar. V Arji vasi pri Celju je uničil ogenj zgornji del gospodarskega poslopja posestniku Sitarju. Zgorelo je tudi seno ter razni poljski pridelki. Nepoškodovan pa je ostal hlev, ki je obokan. Gasilcem gre zasluga, da ni šlo celo poslopje.
Širite „Slov. gospodarja!"
Razne novice.
SLOMŠEK PRVIKRAT PRI ŠT. PETRU PRI MARIBORU.
Ko je leta 1833 Slomšek kot celovški špiritual napravil prvo daljše potovanje, se je od 13. do 16. septembra mudil prvič pri Št. Petru. Obiskal je tedanjega župnika in častnega kanonika Harman Gašparja, s katerim je sklenil iskreno prijateljstvo in pri katerem se je prav zadovoljnega počutil, kakor sam piše v svojih potopisnih črticah. Drugič je bil zopet pri Št. Petru leta 1844, ko se je v času od 7. do 15. septembra z velikimi slovesnostmi obhajal prenos telesnih ostankov sv. mučenca Faustina, kateri so bili do leta 1835 shranjeni v katakombah sv. Kalista v Rimu. Tej slovesnosti je prisostvoval tudi tedanji škof sekovSki Roman. Ob tej priliki je Slomšek kot novoimenovani stolni kanonik imel slavnostno pridigo in je takrat tudi pri Št. Petru prvič pridigoval. Še dolgo dobo let potem je šel sloves, da lepše pridige pri Št. Petru še ni bilo, kot je bila Slomšekova. Gotovo sta Slomšek in Glaser Marko, tedanji župnik, še potrdila ob tej priliki svoje prijateljstvo, a niti eden niti drugi nista mislila, kakšne velike in težavne naloge ju še čakajo. In res, Glaser je svoj delež pri poznejšem prenosu škofijskega sedeža od Št. Andraža v Labodski dolini v Maribor izvršil častno in z velikim trudom in požrtvovalnostjo, tako da ga po vsej pravici lahko imenujemo enega največjih sodelavcev Slomšeko-vih. Slomšek je bil svojemu zvestemu sodelavcu tudi hvaležen. Na njegov predlog je bil Glaser imenovan 1. 1859 častnim kanonikom. Slomšek je prišel sam k Št. Petru, da vpelje svojega najboljšega in zvestega prijatelja v novo čast. Tudi ta pridiga je dolgo ostala Šentpeterčanom v spominu.
Kot škof v Mariboru je Slomšek kaj rad prihajal k Št. Petru in k svojemu prijatelju Glaserju. Svoj godovni dan 17. januarja je redno obhajal pri Št. Petru in v podružni cerkvi Matere božje opravil sv. mašo. Šole, ki je vedno bila njegovo veselje, nikoli ni pozabil obiskati. Po cele dopoldneve se je mudil pri mladini, jo učil, spraševal in ji podajal zlatih naukov za življenjsko pot. Ves dopoldan ga ni bilo v župnišče, da so bili že v skrbi za njim; on pa je bil v šoli, v svojem najljubšem torišču. Zelo verjetno je tudi, da je Slomšek v družbi Glaserjevi obiskal precejšen del župnije. Po zaslugi Glaserjevi je bilo za časa Slomšekovega škofovanja v Mariboru izdano tudi masno dovoljenje za kapelico M. B. na Metavskem hribčku in da je to kapelico si Slomšek tudi sam ogledal.
Slomšekovo smrt so obžalovali tudi Šentpeterčani, zlasti pa še njih dušni pastir Glaser Marko, ki je sledil Slom-šeku v večnost še le leta 1889, ko je skoraj 47 let zvesto pasel v oskrbo mu izročene šentpeterske župljane in skrbno čuval spomin na enega največjih škofov na prestolu lavantinske škofije.
Slomšeka in Glaserja ni več. CL>a Že tiživata nebeško plačilo za vek:.-> delo, ¡storjeno našemu narodu, spe: .in na Oba pa bo ostal med šentpeterskim do-
brim ljudstvom. Slomšekov duh pa naj V3e verne Slovence ohrani v ljubezni božji, da mu po močeh pripravimo prihod na oltar.
Bilanca sodnih taks za mesec november v naši dravski banovini znaša v koM.ih 891.334 Din, oktobra pa 903.995 D:n. Od imenovane svote odpade na okrožno sodišče v Mariboru 35.128 Din,
n- sresko sodiöce 85.582 Din. V Celju na okrožno sodišče 16.707 Din, na sresko sodišče 85.582 Dia. Najnižjo takse-no svoto ima sresko sodišče v Žužemberku na Dolenjskem, namreč 2056 D.
Mladenka streljala na Hitlerja. Pred kratkem je bil aretiran predsednik Šle-zije Brückner. Ko je zvedela 171etna Briicknerjeva hčerka o aretaciji očeta, se je odpeljala v avtomobilu v Berlin, kjer je oddala iz svojega vozila na Hitlerja v avtomobil več .strelov. Hitler je bil ranjen. Njegovo spremstvo je začelo streljati proti avtomobilu Brückner-jeve hčerke. Atentatorica in njen šofer sta bila zadeta smrtno.
Boljševiška. Smo že poročali, da je bil v Leningradu ustreljen tajnik komunistične stranke Kirov. Morilca so seve takoj prijeli ter ga usmrtili s celotnim njegovim sorodstvom. Ta pOkolj nikakor ni zadostoval rdečim krvolo-kom. Pričeli so si izmišljati in porivati v javnost govorice o dalekosežnih zarotah proti življenju sovjetskih mogoč-njakov. Radi umora enega komunističnega kolovodje je bilo dosedaj ustreljenih 107 oseb.
Vse potrebščine kupite vedno v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer, Štrigova. 1218
Obžalovanja vredni slučaji.
Nevarna trojica pod ključem. V trgovino trgovca Kovača na Frankopa-novi cesti v Mariboru je bilo vlomljeno. Vlomilci so odnesli raznega blaga za 10.000 Din in gotovine za 2600 Din. Policija je prijela 18. dec. 221etnega brezposelnega brivskega pomočnika Andr. Štruklja iz Trsta in njegova dva tovariša: brezposelnega kamnoseka Mirka Šapec in 251etnega brezposelnega delavca Franca Pianetski. Pri slednjem so našli celo par rokavic iz Kovačeve trgovine. Pianetski je priznal vlom in
Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in boleznim. Zato je priporočljivo, da zajutrkujete Mirim kakao, ki je zelo hranljiv in okrepčujoč. Zavitek MI-tlm kakaoa za štiri osebe velja samo 1 Din.
Cciifcni naročniki!
Prosimo vas, da ne izgubite ali založite položnic! Položnica tudi stane denar! če jo izgubite, mora« te zopet po drugo pisati, imate tu-dl sami stroške.
Sprejmite naš nasvet, pa nakažite naročnino še ta mesec! Čim-preje boste nakazali, tem preje boste brez skrbi!
Iz pisma našega naročnika:
»Hudo, hudo je za denar, tako ni bilo še nikdar! A za sol in »Slov. gospodarja« — se mora najti gnarja!«
povedal, da so ukradeno blago skrili v neki drvarnici v Radvanju in na Ko-šakih.
Nezavestnega iz fantovskega pretepa
so pripeljali v ptujs' o bolnico 281etnega viničarja Ivana Rusa iz Majskega vrha
v	občini Pobrežje pri Ptuju.
Vlomi v Halozah. Haloze beležijo v zadnjem času kar tri vlome. Iz vinske kleti Berte Macunove na Gorenjskem vrhu je zginilo 26 litrov žganja. Iz vi-nogradnega stanovanja Štajerske hranilnice s sedežem v Podlehniku je zginilo na Turškem vrhu razno kuhinjsko orodje. Isti vlomilec je izpraznil na Turškem vrhu posestniku Jurgecu vse omare ter mu odnesel obleko. Orožniki so zaprli nekega osumljenca.
Dva vlomilca obsojena. Letos na Te-lovo je bilo vlomljeno na Selu pri Ihanu na Kranjskem pri krčmarici in po-sestnici Mariji Šiftar. Ko je bila Štif-tarjeva na omenjeni praznik popoldne pri litanijah v cerkvi, je bilo odnešenili iz njene spalnice 67 bankovcev po 100 Din, za 5000 Din raznega kovanega denarja in nekaj zlatnine. Skupna škoda znaša 13.200 Din. Radi vloma so vtaknili pod ključ 261etnega Karla Ko-kalja in 361etnega Janeza Bartola. Oba sta glede spoštovanja tuje lastnine na slabem glasu. Tudi vlom pri Štiftarje-
vi	sta tajila pred ljubljanskimi sodniki 18. dec. Bila sta obsojena prvi na 4 in drugi na 2 leti ječe.
Čebelni in kurji tatovi. V Mlaki pri Kočevski Reki se je zmenila trojica, da bode šla v bližnjo vas Hoče krast čebele k posestniku Lovšinu. Njihov vodja Knospler Nikolaj, ki je strah širne ■okolice, si je preskrbel radi varnosti 2 Tf.ra čevljev, da bi zabrisali morebitno sled. Z gasilsko sekiro so ponoči vlomili v čebeljak in odnesli dvakrat po dva panja. V bližnjem gozdu so en panj razbili, čebele umorili in stresli na tla, satovje obesili na neko smreko, ostale panje pa skrili pod veje. Sum je kmalu padel na Knopslerja in njegovo običajno družbo. Orožniki so dva pomagača prijeli. Oba sta kmalu priznala, da sta bila udeležena tudi pri kurjih tatvinah, ki jih je bila v teku spomladi in poletja cela vrsta. Devet posestnikov se je žan-darjem pritoževalo, da jim je zmanjkalo skupno 28 kokoši. Orožništvo je oba pomočnika zaprlo, Knospler pa je pobegni!.
Ml sforimo svojo doll-
mmU
Jezernik Baltazar, kmet v Št. Ilju pri
Vlenju.
lieki vojskovodja je pregledoval pred odločilno bitko vrste svojih vojakov. Pri tej priliki je nagovoril svoje borce: »Kdor izmed vas je pr' avljen umreti v boju za svojo od sovragov ogroženo domovino, naj napravi korak naprej!« Zgodilo se je. Niti enemu vojaku ni za-s- 1 korak, tisoče mož broječi zbor je strumno napravil korak naprej v zavesti, da s tem le izponuje svojo dolžnost. T "i mi katoliški Slovenci imamo svoje dolžnosti. Kot vojaki Kristusa Kralja moramo biti vedno pripravljeni na Uj. Katoliška Cerkev je od svoje ustanovitve stoletja i stoletja predmet sovražnih napadov ter bo morala odbijati take napade do ¡konca sveta. Nikomur izmed nas naj ne zastane korak, kadar treba stopiti naprej v obrambo njenih in na?ih pravic. Danes ne zadostuje več samo zasebno versko misliti, marveč je potrebno dejanje po veri. S kolebanjem v mlačnosti in brezbrižnosti si jami vežemo roke, povezujemo si svoje moči ter izdajamo našo stvar nasprotniku, ki si na naši neodločnosti in slabosti gradi opirališča za svojo nroti-verno in protibožno borbo. Pregovor pravi: »Kolikor kdo za stvar žrtvuje, toliko jo tudi ceni.« Zavedajmo se, da je nam danes treba veliko več požrtvovalnosti za našo katoliško stvar ko prej. Katoliška vera kot taka ni v nevarnosti, ogrožena je samo pri tem ali drugem katoličanu. Koliko je danes med nami ljudi, ki tako lahko postanejo žrtev zmede pojmov, katera se vedno bolj čiri med nami. Osobito med mladino se širi ta opasna duševna megla. Nam pa se hoče svetlosti in jasnosti! Ta pa nam ne prihaja od drugod, vsaj kolikor se tiče tistih zadev, ki so danes v Javnosti na dnevnem redu, kot iz krščanske narodne prosvete. In glavno sredstvo prosvete in izobrazbe je katoliški časnik. Ob ncvem letu se spomnimo svoje dolžnosti do katoliškega časopisja. Naš najboljši v resnici ljud-Bki list je »Slovenski gospodar«, ki stopi z novim letom v 69. leto svojega življenja. Kaj ne da, dolga doba? Ves ta
v blagoslovu, brez razočaranj in v zboljšanju gospodarsko - političnih razmer, želita ceni. naročnikom, čitateljem in prijateljem
njegovi želji je bila vsa ta nedelja posvečena tudi KA, ki nas je za njo spodbujal tajnik KA' č. g. Franc Kolenc iz Maribora. Fantje so se domala vsi združ li ta dan z evharističnim Zveličarjem, kar je napravilo na vse globok vtis. Popoldne pa so fantje izvršili pred okin-čano Marijino podobo v Župnijskem domu pri-! ¿rčno in skromno svečanost, katere se je ude-: ležilo veliko mladine. Predsfednik mladeniške Marijine družbe, vrli mladenič Anton Kokol, je v lepi obliki podal točno poročilo SOletnega
Otvoritev novega mosta med Zemunom in Beogradom, katerega so gradili pet
let.
čas je naš list vestno izpolnjeval svoje dolžnosti do vere, cerkve in naroda. Učitelj je bil našemu ljudstvu, voditelj na potu prosvete in politike, tolažitelj v težkih in bridkih časih, branitelj njegovih verskih in narodnih svetinj. Kar je storil doslej, bo vršil tudi naprej. Kakor on dela za nas, delajmo tudi mi za njega. Stari naročniki mu ostanimo zvesti! Pridobivajmo mu novih naročnikov! Kjer najdemo n©krščanske liste, poskrbimo, da izginejo iz slovenskih kiočanskih hiš. Kdor širi zmoto in laž ter pohujšuje mladino, takemu ne sme biti prostora v naših družinah. Razširjanje katoliškega časopisja je danes ena največjih nalog dejavnega krščanstva. Storimo v tem oziru vsak svojo dolžnost! Ta opomin velja zlasti naši mladini, ki je za agitacijo najsposobnejša. *
Št. Peter pri Mariboru. Fantovski odsek KA ima svoj sestanek na Štefanovo popoldne po večeirnicah. Vabljeni so vsi fantje, naj nobeden ne izostane. — Novo prosvetno društvo se ustanavlja, pravila so se že predložila banski upravi v odobritev.
Vurberg. V cvetju duhovnega veselja smo praznovali drugo adventno nedeljo. Obhajali smo še na zunaj praznik Brezmadežne. Slavili smo 301etnico mladeniške Marijine družbe, katero drevesce je zasadil še sedanji njen duhovni voditelj, preč. g. svetnik Alojzij Kokelj. Po
Oton Habsburški v pogovoru z genera« lom Franchet-Espery v Parizu.
0200010001020102010101000001020102010001010002015348010010010102010102020000000101020002000201
59783825736371275979457264332327535924367198368815
deJovanja kongregac'je in izrekel zahvalo g. ustanovitelju. Mladenič N. G., ki je vodil to slavje, je v krasno skovanih verzih slavil delo voditelja. Izvajalo se je še več primernih de-klamacij in tudi. pesem je zadonela iz fantovskih grl v čast Brezmadežni. S svečanostjo se je tudi vršil sestanek FKA, kjer je najprvo besedo povzel č. g. Kolenc in spodbujal k stanovitnosti. Navduševalne besede je tudi spregovoril g. Mirko Geratič iz Maribora, ki je z nekaterimi tovariši, člani stolne KA, ta dan prispel na Vurberg. — Še nekaj se mora omeniti. Delavni odsek FKA je vprizorii zadnjo novem-bersko nedeljo misterij »Theophilus«, ki je zelo učinkovito vplival na občinstvo. Obilo smeha pa je rodila pritožba »Postreščka Načeta Hlačnica«, kakor se je druga igra imenovala. Čeprav fantje niso nič zaslužili, vendar jim je plačan trud z velikim moralnim uspehom, kii so ga s to predstavo želi.
Velika Nedelja. Tudi letos bodo nastopili naši vrli igralci na Štefanovo popoldne po ve-černicah v igri »Rokovnjači«. Igra je nadaljevanje »Legijonarjev«. Ob običajni vstopnini se nudi vsem obiskovalcem prijeten užitek.
le
1!
U
t»1
iS

Prav redke so hiše, kjer bi ne bil naš »Slovenski gospodar« stalen in vedno dobrodošel gost. Vodnik in kažipot je našim gospodarjem, dober svetovalec v zmedenosti pojmov, ki vladajo v naših dneh. Prav te dni, ko se Novo leto bliža, bo vsak zaveden gospodar zopet obnovil naročnino ter tako oskrbel za hišo dobro katoliško čtivo. — Kakor je »Slovenski gospodar« vsakemu gospodarju in gospodinji ljub svetovalec in učitelj, tako pa je »Naš dom« najboljši svetovalec, učitelj in vzgojitelj mladini. Vprav mladina živi danes v največji nevarnosti. Svobodomisejstvo s svojimi organizacijami si hoče osvojiti mladi rod, ga navezati na sebe in ga vpreči v svoj protiverski voz. Širijo
se kriva in zmotna načela, vse se laska mladini. Ali bo mladina nasedla tem sleparjem? Ne bo, če se bode oklenila svojega glasila. »Naš dom« bode dajal fantom in dekldtom smeri za lepo in pošteno življenje, jih bo opozarjal na nevarne čeri, (ki so nastavljene. Navduševal jih bo in utrjeval v dobrem! Nudil bo pošteno razvedrilo in pravo katoliško izobrazbo. Zato ne sme »Naš C „m« manjkati v nobeni katoliški hiši! V vsaki hiši, kjer je »Slovenski gospodar«, mora biti tudi »Naš dom«! Matere, očetje, skrbi vas bodočnost vaših otrok! Radi bi jih ohranili zveste starim svojim tradicijam. Bog in slovenski narod! Pri tej skrbi za dobro vaših otrok v duhovnem oziru vas bo zvesto podpiral »Naš dom« kot glasilo škofijskega vodstva FEA, ki zasleduje predvsem cilj: Versko-cravna obnova po-edinca in človeške družbe. Opozorite svoje sinove in hčere na »Naš dom«! Če
sami ne morejo si naročiti, jim ga za Novo leto naročite vi! Saj stane za celo leto samo 12 Din. Cenejšega lista za odrastlo mladino ne najdete nikjer y. naši državi!
Akcija za »Naš dom« se sijajno razvija. Vsak dan prihajajo seznami novih naročnikov. Fantje in dekleta se kosajo med seboj, kdo bode nabral več novih naročnikov. Povsod je porast! Prav posebno pa so se izkazali fantje — katoliški akcijonaši od Sv. Jurija v. Slovenskih goricah. Pridobili so kar 70 novih naročnikov, ki so tudi plačali celoletno naročnino. Pa pravijo, da jih bo še več!
Kako pa je pri Vas? Potrudite se tudi vi! Pohitite z nabiranjem novih naročnikov! Teden od 23. decembra do Novega leta je teden propagande ln agitacija za »Naš dom«. Prav te božič-:.e dni porabite priliko, da obiščete vse hiše, kjer veste, da je pri hiši »Sloven-
V vasi Greystones na Irskem je podsulo v 17 m globokem vodnjaku delavca^ Fodsuti je še živel dalje časa, a rešiti ga ni mogel nikdo. Na sliki vidimoii (levo) reševalna dela; (desno) oče ponesrečenega govori v vodnjak po cevi. —
Pcdsuti je podlegel poškodbam.
Govorilne naprave
v železniških vagonih. Nekatere države so upeljale govorilne naprave na plošče po železniških vozovih. Ti aparati so tako urejeni, da opozarjajo potnika v gotovih presledkih na znamenitosti pokrajine, skozi katero se vozi.
Najstarejši daljnogled
je bil prodan nedavno na dražbi v Londonu. Daljnogled ima ureza-no letnico 1646 in je delo očalarja Jamesa Lippershney v Middel-burgu.
Stroji enega parnika,
ki proizvajajo 62 tisoč konjskih sil, odgovarjajo stanju konj 82tih konjeniških polkov.
24
Januš Goleč:
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Do pasu je že tičal v močvirju. Kakor na povelje smo se obrnili ostali na pobeg, dokler nismo stali na trdnih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, (ki se je trudil z vsemi močmi, da bi izk^bacal iz močvare, a je le lezel vedno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, le — kako za božjo voljo!
Spomnil sem se, da imam za pasom pritrjen laso. Vrgel sem ga proti Ileimdahlu, ki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, pa naenkrat je nekaj zamigalo od drevesa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se kotali proti Ileimdahlu orjaška kača, kateri pravijo anakonda. Doseže dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zadavi ter zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki ce je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjeknil strel, že je oživela cela moč-varasta dolinica. Na stotine anakond je privrelo na dan z drevesa, iz močvirja, od vseh strani . . . Vse pošasti so se valile proti nesrečnemu tovarišu, sikale do nas slišno in mu grozile z odprtimi žreli ... V nepopisnem strahu sem prepustil
laso tovarišem, ki so vlekli z vsemi močmi, jas pa sem pošiljal med kače en strel za drugim . . 3 Streli in zadetki so nekoliko zaustavili naval golazni, a še privabili več teh pošasti.. .
Komaj in komaj so izvlekli smrti zapisanega Heimdahla, da je stopil na trdnejša tla, jo ubral proti nam in kač; v valovitih kolobarjih za njim, Po rešitvi tovariša gotove smrti so streljali v go«; lažen spremljevalci in morili obupno.
Šele tedaj, ko je bil na smrt preplašeni tovariš Heimdahl pri nas ob robu gozda, smo se spustili vsi v beg in z uprav zadnjo sapo dosegli konje in kažipote-domačine. Kače nam niso sle-; dile v pragozd, a tudi mi se nismo upali, da 14 si bili ogledali vrnitev pošasti k drevesu smrti.
Indijanske pripovedke o dolini molka itf drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je t» dolinica nekako zatočišče groznih kaj, ki se klr-n tijo po močvarah brazilijanskih divjin. Le n,> sredini doline so tla trdnejša in iz teh poganja, bogznaj koliko let staro drevo, po kojega vejah ter vrhih se plazijo meni in celotni ekspediciji nezabne anajconde.«
Zaupani nam res strahotni doživljaj je b'U edinstven in zanimiv. G. Roberts bi nam bil sigurno postregel še s katerim, da nas ni predramilo naravnost besno ajanjc. Sicer mirni foka
Biki gospodar«. Vsaka hiša se naj naroči na »Naš dom«. Naj ne bo zavednega fanta ali dekleta, ki bi v letu 1935 ne bil naš naročnik! Štajerski katoliški akcijonaši pokažite se, pokažite, kaj znate! Tudi dekleta ne smete zao-stati, saj je tudi za vas »Naš dom«!
Vsem naročnikom, starim in novim, elasti pa nažim marljivim agitatorjem in agitatorkam, pa želimo blagoslovljeni Božič in milosti polno novo leto!
Družinsha prati ha!
Izredno lepo opremljena je že na prodaj. Dobite jo v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Trgovci dobite izreden popust. -Predno kupite drugod, vprašajte pri Tiskarni sv. Cirila.
Št. Peter pri Mariboru. »Slovenski gospodar« (e že dobil nekaj novih naročnikov, ravnotrito tudi »Naš dom«. Tako je prav! V vsako hi-
10	mora priti naš časopis! So pa še ljudje, ki
11	sproti tedensko kupujejo časopise in to iz iobrih naših družin, in kakšni so ti časniki? Nfiso za verno naše ljudstvo. Čitajte le »Slov. gospodarja« in »Naš dom« ter »Slovenca«. Drugiih časopisov pa si ne kupujte, še manj pa jih naročujte! Le enemu gospodarju za-moremo služiti in le enega ljubiti: ali Boga ali pa satana. Slab časopis je nesreča in poguba za krščansko hišo, je volk v ovčji obleki.
Št. Peter pri Mariboru. V Metavi je umrla 531etna bivša viničarka Damiš Marija. Tek svojega življenja je srečno dokončala, z Bogom spravljena je tudi v Bogu mimo zaspala. Dobri ženici, ki v življenju ni imela zemeljske pota posute z rožicami, naj bo Bog dober plačnik! — V mariborski bolnici je umrl 54-etni viiničar iz Metave Lorber Franc, rodom Jd Sv. Jurija v Slov. goricah. Naj počiva v miru!
Sv. Martin pri Vurbergu. Tužno so doneli naši zvonovi prvi teden tega meseca, ko so zvonili kaj- samim možem zadnje slovo. Dne 2. decembra smo pokopali ob veliki udeležb: občanov Franca Lešnika, posestnika in mlinarja v Spodnji Koreni. Rajni je leta 1923 prodal posestvo pri Sv. Martinu ter kupil v Spod. Koreni zraven svoje rojstne hiše posestvo, ki ga je v tedajnih razmerah drago plačal. Kljub
temu je postavil nov mlin, katerega je stavil in izdelal sam. Naj mu bo Bog usmiljen sodnik, celi Lešnikovi hiši pa naše globoko soža-lje! V Spodnjem Dupleku pa smo spremljali k zadnjemu počitku Rajšp Antona, bivšega posestnika, zdravnika živine, moža, ki ti je ozdravil zlomljeno roko ali nogo, ter je v prvi pomoči veliko storil za dobrobit bližnjega. V Zgornjem Dupleku pa je zatisnil trudne oči Martin Mihelič, posestnik in bivši brodar, vrli mož globokega narodnega prepričanja. Vaš poročevalec se je kot mlad fant vozil čez Dravo, rajni Martin mu je kaj rad dal naše časnike na razpolago, zlasti »Slovenskega gospodarja«. Naj v miru počiva! — Pri Sv. Martinu je zlobna roka po trikrat podtaknjenem požaru zažgala gospodarsko poslopje Kumer Karola. Škoda znaša 110.000 Din, zavarovalnina ni krita niti za polovico. Bog daj izslediti pravega krivca, ki dela našim Martinčarjem toliko skrbi!
Sv. Martin pri Vurbergu. Pri nas je v petek ob 11. uri ponoči izbruhnil veliki požar, ki je posestniku Kumer Darku upepelil velikansko gospodarsko poslopje. Domača gasilska četa je bila takoj na mestu požara pod vods-tvorn, častnega načelnika Kostajnšek Janka in načelnika Toplak Gregora. Posrečilo se je ogenj lo-kalizirati ter tako ohraniti stanovanjsko hišo in sedem objektov najbližjih sosedov. Delo gasilske čete je bilo požrtvovalno in vsled velikega pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Sosednih gasilsk:h čet ni bilo, ker vsled goste megle niso zapazile ognja. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo dne 9. decembra so naš! šolarji Marijinega vrtca imeli veliko veseije. Sv. Miklavž jih je obis-
kal in obdaril. Bil je velik naval, dosti joka" in smeha, še naš Joško je padel na kolena in milo prosil. Bog plačaj vsem, ki so sv. Miklavžu to obdaritev omogočili! — Občina Senarska je razrešila dosedanje mrliške oglednike in nastavila novega g. Edvarda Kocuvana iz Trotkove. — Zadnje čase je hodil po fari nek »čudodelni zdravnik«, lahkovernim ljudem je zdravil žepe in jim lajšal pot na Glunčevo njivo. — Sploh imamo vedno kaj novega. Le blato na cesti je staro in pa razvaline mostič-ka čez Treteniški potok, ki že dve leti zaman prosijo pomoči.
Ljutomer. Vinarska podružnica v Ljutomeru priiredi vinski sejem in razstavo v Ljutomeru dne 12. marca prihodnjega leta. Že danes opozarjamo vse interesente na ta dan. — Vabimo istočasno vse vinogradnike iz ljutomerskega in štrigovskega okoliša na občni zbor, ki se vrši dne 13. januarja 193t ob devetih dopoldne v gostilni g. Resnika. Na občnem zboru bode strokovno predavanje in sklepanje o raznih predlogih v prid našega vinogradništva, — Odbor.	.;
Ljutomer. Zaprisega vojaških obveznikov iž rezerve se je vršila preteklo nedeljo v Križov-cih pri Ljutomeru. Ljutomerčani smo se morali ukloniti. Ali bo ta sprememba ostala, še ni gotovo. To vam je bilo naroda ta dan v Križevcih._Prava vojska! Pa se je ta vojska razšla brez vojne To je glavno, ker vojne si pa res ne želimo, zato je tudi ne bo. — Hujših nesreč pretekli teden nsmo imeli. Pač pa: mestni pismonoša g. Poitočnik je včeraj padel s kolesa in si v gležnjih zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico v Mursko Soboto, — Novo leto se bliža, ko bo treba znova naročiti razne časopise. Ljutomerčani, za nas naj velja to načelo: v vsako hišo en časopis, ali dnevnik »Slovenec«, ali pa tednik »Slovenski gospodar«, v vsako hišo en nabožni list, kateri vam bolj ugaja, v vsako hišo Mohorjeve knjige! Pri Mohorjevih smo letos zelo nazadovali. To moramo z agitacijo popraviti in doseči nekdanje število naročnikov. — Knjižnica naše Ljudske čitalnice v Katoliškem domu ti bo krajšala dolge zimske večere. Poslu-ži se te naše knjižnice, pridi in se vpiši kot član društva. Porabi, prosti čas za svojo izobrazbo. Knjižnica je odprta vsako nedeljo po
se je zaganjal v nekaj, kakor bi nas hotel svariti pred nevarnostjo.
Pogreli smo znova govorice, da mogoče le čuvajo indijanska bitja zaklad, pa so ostala doslej zagonetno prikrita vsem belokožcem, ki so stopili na otok. Ni izključeno, da nas kedo res opazuje, zalezuje in preži na priložnost, da bi se nam osvetil. Pes ne bo lajal tja v en dan. Po dolgem razglabljanju smo se po umirjenju psa podali vsi na delo. Od morske obali smo nanosili peska in posuli z njim okolico daleč na okrog. Delali smo dobre tri ure, predno smo legli k počitku. Ščene je hotelo po naši vrnitvi za vsako ceno ven, je godrnjalo ter se repenčilo do posina jutrajne zarje.
Spali smo dolgo v jutro in smo se še zbudili vsled premalo spanja skelečih oči.
Naš kuhar, ki je vstal prvi in šel v potok po vodo, nam je javil, da je videl v pesku par sledi gole človeške noge. Nekdo je moral voglariti krog šotora, ko smo vsi spali. Po sveže natro-šenem pesku je zavil k potoku in se odstranil po strugi proti morski obali.
Naš ogled na licu mesta je potrdil kuharjevo izsleditev. Pripovedka o skrivnostnih čuvarjih indijanskega zaklada ni izvita iz trte. Naš ču-ječi foksl se tudi ni motil in ni lajal na luno. V očigled novi ter nevidni nevarnosti nas je vse
spreletel strah. Sklenili smo, da bomo skrbno na straži. Ni šment, da bi ne razvozljali uganke z neznancem, ki nas opazuje v nočeh, zalezuje in bogznaj kaj namerava. Na vsak način smo obljubili, da bo vsak izmed nas višjih članov vsaj prve večere stražil od mraka do jutra po par ur.
Taisti dan po odkritju zagonetnih stopinj smo ogledovali po otoku svet, o katerem je bilo količkaj upanja, da bi znal pod zemljo tičali zaklad. Izbranih šest mest smo označili s koli in tamkaj smo nameravali začeti s kopanjem in sicer počasi in z raziskovanjem zemeljskih plasti. Največ upanja smo imeli s par kotanjami nekoliko dalje proč od potoka, ki še niso bile razko-pane in so nudile nekaka naravna skrivališča. Vse smo pripravili, da pričnemo drugo jutro s smotrenim delom in razkrijemo, a ko se sploh kaj skriva pod zemljo in kamenjem na otoku.
Do tega mesta segajo lastnoročne beležke rajnega prijatelja Jožeta, Sklenil je pokojnikov dnevnik v angleščini g. Edvard Roberts in se glasi takole v slovenskem prevodu:
»Usodepolno noč pred dnevom, ko bi naj bili pričeli z iskanjem zakopanega bogastva, je Campbellov foks zgodaj zvečer silil ven in hotel na vsak način med skalovjem proti vrhu hriba k razvalinam. Gospodar ga je pridržal s silo v
Kip svobode
v Njujorku se dviga 93 m nad morjem. Njegova teža znaša 225.000 kg. Po notraj-nosti kipa peljejo stopnice v glavo, v kateri je prostora za 40 oseb.
V	severnoameriški dr« žavi Minnesotta
je nad 1000 večjih ter manjših jezer, ki so preostanki ledene dobe.
Prestolica Madžarske Budimpešta
je ječala celih 200 let pod turškim jarmom.
V	neki vasi na Bavar*
skem
so se rodile tekom 10 let samo deklice. Pred kratkem sta pa zagler dala luč sveta dva dečka kot dvojčka.
»srni maši. — Meškovo igro »Henrik, gobavi vitez«, ponovimo šele na dan Sv. Treh kraljev dne 6. januarja. Vabimo Vas že danes, da tega dne obiščete naš Katoliški, dom! — Vesele božične praznike želi vsem prijateljem »Slovenskega gospodarja« — dopisnik.
Osluševcl pri Veliki Nedelji. Kruta smrt nam je iztrgala po dolgotrajnem bolehanju vsem priljubljenega ter daleč okrog znanega Jožefa Poplatnika, 76 let starega užiitkarja v Oslušev-cih pri Veliki Nedelji. Bil je vzoren vzgojitelj sedmih otrok, kater so že povečini preskrbljeni. Biti je pa tudi neustrašen boritelj v teh kritičnih časih za katoliško vero. Hladna žemljica naj mu je lahka! Ostalim žalujočim naše iskreno 60žalje.!
Velika Nedelja. Posebna novost je v naši fa-ri. Pod vodstvom našega vrlega učiiteljstva se je ustanovila pri nas »šolska kuhinja«, ki že prav živahno deluje. Sleherni dan opoldne dobil topel obed do 200 otrok, ki so oddaljeni od šole, da ne morejo v opoldanskem odmoru domov. Kakor čujemo, so vsi otroci prav zadovoljni s hrano. Z ozirom na velevažen zdravstveni moment je potrebno, da vsi priskočimo tej novi ustanovi, kolikor je v naših močeh, na pomoč! Ne za nas, za jvaš mladi rod gre. Vsakovrstne prispevke prejema »Šolska kuhinja« v vsakem času.
Čadram. V dneh od 9. do 17. decembra se je obhajal v naši župniji sv. misijon, ki so ga vodili očetje kapuci.ni iz Celja. Namen mu je bil proslaviti 19001etnico trpljenja in smrti našega božjega Zveličarja z največjo cerkveno slovesnostjo, pa tudi v največjo duševno korist žup-ljanov. Udeležba je bila izredno obiilna, razdelilo se je nad 3000 sv. obhajil. Tudi iz sosednih župnij so prihajali ljudje kakor k pridigam, tako tudi k drugim pobožnostim. O priliki misijona so se opravile ob najštevilnejši udeležbi svetoletne procesije in za dobitev odpustkov predpisane molitve. Sklepni govor, kakor tudi zadnjo procesijo je imel v nedeljo popoldan domači g. župnk, ki je vso župnijo posvetil presv. Srcu Jezusovemu.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Ob enih je prejela zadnjo popotnico in ob devetih zvečer je odložila palčko romanja po tem svetu Špeg-lova M^ka, katero ste poznali in ljubili. Pogrešala jo bo Marijina družba, katere vedna in
dobra članica je bila nad 25 let, Katoliška akcija, razni odseki Marijine družbe, pri katerih se je udejstvovala. Velike so njene zasluge za katoliško časopisje; vneto in vztrajno je agiti-rala zlasti za »Slovenskega gospodarja«. Marijine družbenke so rajnico ogrnile z zelenjem in cvetjem, ki ga je tako ljubila. Njena najljubša pesem »Rasti, rasti rožmarin« se je uresničila. Mnogoštevilen pogreb je pokazal, kako je bila priljubljena rajnica med vsemi. Njeno vzorno in dela polno življenje je res vredno vzgleda! In tam na mirodvoru je zijal črni grob in hlepel po novi človeški žrtvi. Pokril je telo za vedno k pred 16 leti umrlemu bratu. Z Bogom, teta! Na svidenje nad zvezdami!
Vransko. Dolgo sa je smrt izogibala Brišini-kovega doma na Brišah in milostno prizana j šala staremu Brišnikovemu »ateju«. Pretekli i petek ponoči pa ni mogla več mimo, ampak je stopila v hišo in ateju mirno zatisnila trudne oči. Rajni Andrej Brišnik je bil najstarejši vranski faran. Dočakal je izredno visoko starost in preminul v svojem 95. letu. Rodil se je dne 29. novembra 1840. Pred 26 leti mu je umrla žena, s katero sta imela 11 otrok in sicer 10 hčerk in 1 sina, ki pa je po poldrugem letu umrl. Sedaj še živi 6 hčerk. Ena izmed njih se je poročila s Tominšekom in prevzela dom. Toda njen mož je kmalu umrl in stari atej je moral zopet prijeti gospodarstvo v roke. In to je on dobro umel. Saj je bil priden in marljiv kot mravlja. Razen tega je bil tudi dolgih 18 let cerkveni ključar farne cerkve in ravno tako dolgo ključar podružnice Marije za Čreto. Dolgo časa je bil tudi občinski odbornik. Eno posebno željo pa je še imel: dočakal bi bil rad novo sveto mašo svojega vnuka Franceta Tomnšeka. Vendar pa je že sam večkrat podvomi: nad tem. češ, da ga bo smrt prej pobrala France zdaj služi kot bogo-slovec-četrtolelnik svoj vojaški rok v Nišu Vsemogočni naj poplača Brišnikovemu ateju njegova dobra dela in mu podeli večni mir, ki ga v življenju zaradi svoje delavnosti ni poznal.
Laški okraj. Zadnje čase večkrat čitamo po iasnikih poročila o zmanjšanju brezposelnosti n da se svetovna gospodarska kriza olajšuje itd. To bi seveda človek sodil, posebno če smo videli večjo zaposlitev na železnici, kako so
Knlilnica SI. gosponaria.
Zemljiška knjiga Din 5.— Kako si sam izračunam davek
Din 4.— Zaščita kmetov Din 5 —.
Naročniki »Slov. gospodarja« dobijo vse zvezke te knjižnice za polovično ceno. V letu 1935 bo Izšlo še precej teh knjižic, tako da bodo naročniki »Slov. gospodarja« s to ugodnostjo prihranili celotno naročnino in še več! Zato priporočamo vsem, da ostanejo naročniki »Slovenskega gospodarja« ter tudi drugim povedo o tej ugodnosti!
Naročniki, naročajte knjižice na naslov: Uprava »Slov. gospodarja« Maribor, Koroška cesta 5, in pristavite, da kot naročnik plačate le polovico. Ostali pa na naslov: Tis* karna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
lilllillilillill
meseca novembra delali na progi celo ob nedeljah. Pri kmetskem stanu v našem okraju pa moramo ugotoviti, da se kriza ne zmanjšuje, ampak vedno hujše nastopa. Imeli smo zadnja tri leta krize še razmeroma dobre letine. Letos pa je vsled deževja letina skoro povsod precej slabša od lanske. Samo fižola in sena se je več pridelalo kakor prejšnja leta, vse drugo je letos slabše obrodilo, posebno še ozimina je bila marsikje slaba. Najhujše pa smo kmetje prizadeti vsled zopetnega padca cen goveji živini in svinjam. V avgustu se je cena lepim volom držala še okrog 4 Din za 1 kg žive teže, je sedaj zopet padla na 3.50 Din, sicer pa itak ni nobene kupčije, že par mesecev se iz našega okraja n! nič izvažalo. Marsikateri kmet v jeseni najlažje opita govejo živino, ker ima na razpolago različna krmila sedaj pa ne more prodati, ker nihče ne kupuje. Še slabše je letos s svinjami. Prejšnja leta
Znamenje miru in sprave.
V bližini prestolice ameriških Združenih držav Washingtona in sicer v kraju Chohalis je na visokem drevesu med vejevjem že danes povsem zaraščena puška kot znamenje mini ter sprave med be-lokožci in Indijanci.
Država brez premogov-eikov
je Italija, ki uvaža ves premog iz inozemstva.
Na Angleškem
pride takoj za kraljem in za člani kraljeve rodbine nadškof iz Canterbury, ki kralja krona. Sledi mu lord kancler, najvišji sod-n k v kraljestvu, nato .čuvar velikega pečata, ia ,tem pride jorški
šotoru, pač pa smo določili s kockami red, po katerem smo hoteli stražiti ter opazovati okolico celo noč. Tovarišu Jožetu je prisodila kocka stražo od 11. do 1. ure. Vsak je vzel seboj na opazovanje puško ter samokres. Kmalu po polnoči je padel strel iz Jožetove puške, nato njegov obupen klic in vse je potihnilo . ..
Strel in krik sta pognala na noge naš celi tabor. Iskali smo sem ter tja, klicali, iskali, a nikjer žive duše! Campbell je spustil od nestrpnosti drgetujočega psička, ki je zacvilil, zalajal in jo ubral v najhujšem diru med kamenjem proti vrhu. Med dvema skalama je obstal, zatulil bolestno v zrak in se ozrl proti nam, kakor bi nas vabil na ogled.
Šli smo eden za drugim v prebridki zavesti, da je zadela tovariša nesreča. In res . . . Prizora med obema pečinama ne bom pozabil nikdar! Ubogi Jože, ležal je na hrbtu, globoko v vratu mu je tičala strelica, obraz mu je bil strašno spa-čen, oči odprte, iz rane je curljala kri, s prsti se je zagrebel v smrtnem boju v pesek, puška jo bila dalje proč . . .
Precej časa smo stali krog mrliča nemi, prestrašeni vsled nenadne izgube ljubega tovariša, katerega je končala smrt, kakoršne si ne bi nadejal nikdo.
Prvi se je upal k žrtvi Campbell. Potipal je
inženerja na srčno stran in odkimal — prijatelj je že bil mrtev. Skušal je izvleči puščico, ni šlo lahko, moral je potegniti z obema rokama. Strelica je bila cela iz trdega lesa in opremljena s perjem. Ni bila izpihnjena iz cevi, ampak izstreljena s pomočjo loka. Iz zevajoče rane je počasi iztekala kri. Ko smo hoteli dvigniti truplo za prenos, je že bilo otrpnilo, kakor bi bil ležal mrlič nekaj ur. Brezdvomno je bila puščica zastrupljena in radi tega je zvil ude krč, ki se je spremenil v takojšnjo otrpnjenost.
Po kolenih smo preiskali ter pretipali vse naokrog, da bi zvedeli za kako sled za skrivnostnim morilcem — ni nam uspelo. Nepojasnjeno je ostalo nam in bo tudi zanamcem: Na koga je streljal Jože in kedo ga je prehitel z izstrelom smrtonosne strelice?
Tako žalostno in zagonetno preminuli nam je bil krvav dokaz, da nismo sami na otoku. Pe-ruanski državni zaklad, ki se skriva bogznaj kje, je zastražen in sicer od potomcev starih Inkov, od Indijancev. Koliko jih je in kje da so, nismo niti skušali zvedeti.
Jožeta smo naložili na čoln, ga prepeljali z zakladnega otoka na sosedni otočec, kjer smo ga zakopali in zložili nad grobom visoko piramido iz kamenja.
Skrivnostna smrt je tolikanj prevzela na§Q
delavce ¡kopače, da so izjavili z vso odločnostjo, da ne bo prijel nobeden za kramp in ne za lopato. Peruansko zlato se naj skriva kje in kako globoko hoče, življenje jim je ljubše nego smrt!
Z našo radijo-postajo smo odposlali v luko San fedro klice, naj pride takoj po nas naša jahta, ker smo v nevarnosti.
Prestavili smo po pogrebu naše bivališče z zakladnega otoka na sosednega, kjer smo ostali v prav dolgočasnem brezdelju do prihoda ladje. Opazovali smo gibanje na prejšnjem otoku dan In noč, a niti eden ni opazil kaj sumljivega.
Odpeljali smo se praznih rok, spremljani od žalosti radi prebridke zgube ljubega tovariša in s sklepom, da nobeden od nas ne bo več stikal za Elatom, katerega se držita prekletstvo in smrt!«
Najnovejša časopisna poročila o skrivnostnem peruanskem zakladu na Cocos otokih pravijo, da zagonetno zastraženo zlato še ne bo imelo miru pred pohlepno človeško roko. Pripravljajo novo ekspedicijo iz Amerike. Najnovejšo raziskovalno opremo bosta vodila severni raziskovalec kapitan Frank YVorsley in poročnik Jožef Russel Stenhouse. Prodreti nameravata do zaklada po povsem novih potih. Vzela bosta seboj elektromagnetične aparate, kakor tudi radio-valovne priprave, ki bodo takoj pokazale, ali je
na kakem mestu večja množina kovine. Ti aparati so občutljivi na razdaljo 400 m. Če bi torej na primer potres tako prevrnil zemljo, da bi zaklad zlezel tudi 400 m pod zemljo, ga bodo ti aparati zasledili. Ekspedicija vzame seboj tudi letalo, s katerim bodo prinašali na otok živila. Če jim sreča na otoku Cocos ne bo mila, se odpeljejo raziskovalci na bližnje otoke, kjer je tudi zakopano zlato morskih roparjev. Poleg tega leži ob ekvadorijanski obali v morski globini velika španska ladja, ki so jo potopili morski roparji in na kateri je bilo naloženega mnogo zlata in srebra. Stenhouse in Worsley hočeta priti tudi do tega zlata.
Pomenljiva za današnje razmere je sledeča ponudba: Oba morska junaka sta prejela na stotine pisem mladih deklet, ki so se ponudile, da bi sodelovale pri ekspediciji kot kuharice, natakarice in postrežnice. Toda na njihovo veliko žalost sta se raziskovalca postavila na stališče, da na njuni ladji ni prostora za ženske.
Širile „Slov. gospodar ia!
nadškof in temu še le sledi ministrski pred-sednik.
Poljedelstvo in živino« raja
sta na Danskem na najvišji stopnji v Evropi. Cela Danska ima 2 in pol milijona prebivalcev in ravno toliko goveje živine ter konj. V Nemčiji pride na 1 osebo le 0.4 koi mada goveje živine.
Hotel iz stekla.
V Doncastru na Angleškem so otvorili v zadnjem času hotel, ki je povsem iz stekla. Stavba ima ravno streho, zunanje stene so iz rdečkastega in modre^ ga stekla. Tla po sobah, stropi, stene, vse je iz stekla.
smo v jeseni prodajali svinje še po 9—10 Din zaklane teže kg, letos je cena 7—8 Din in še nihče ne vpraša. Svinje za mast in špeh pa se u- ažajo iz Hrvaškega, ker naše svinje letos vsled pomanjkanja ž ta nimajo dovolj masti. Seveda, če kmet nima koruze za kruh, je ne bode krmil svinjam. Zato pa zahtevamo mi kmetje svojo stanovsko zbornico, kot jo že imajo drugi stanovi.
Rajheaburg. V sredo dne 12. decembra je obhajal župnik naše lurške bazilike g. konz. svetnik Josip Tratnik, svojo 601etnico. Ob šestih zjutraj je daroval v bazliki Gospodarju življenja sveto daritev in mu zapel slovesni »Te Deum«. O našem g. jubilantu je že več pisal zadnji »Slovenski gospodar«. Naj omenimo danes samo to, da je bil g, svetnik Tratnik kot neustrašen boritelj za dobrobit ljudstva že večkrat kamen spodtike nekaterim »patriotom«. A on ni klonil nikdar, ker »junak pač živi zato, da trpi, da smeh .igra mu v očeh, če tudi boli.« Ob 601einici pa kličemo našemu g. župniku v imenu vseh faranov: Bog Vas ohrani še do poznih dni življenja, Bogu v čast, narodu v korist! — Letos je obletnica, ko so nam podrli kapelico pri mostu. Obljubili so sicer takrat merodajni gospodje, da nam bodo takoj postavili novo kapelico, a kapelice pri novem mostu še danes ni. Apeli-«amo na našega gospoda župana, naj poskrbi, da se kapelica postavi, kakor je bilo to takrat obljubljeno! Kapelica je stala tam že stoletja, mnogo rodov jo je poznalo in tudi sedanji rod je ne bo pozabil.
Dalinoiidno Seiticc.
Kakor so pisali listi, bodo v Blaclc-pole-u na Angleškem odprli nenavadno gledališče. V gledališču, ki bi ga lahko imenovali daljnovidno, bodo udeleženci gledali prizore, ki se bodo odigravali na neki irski slovesnosti. S posebnimi pripravami bodo prenašali slike z narodne veselice na Irskem v gledališče na Angleškem. To je gotovo zgodovinski dogodek prvega reda. Začudenje je prav tako veliko, kakor tedaj, ko so ljudje prisostvovali prvi kinematografski predstavi. Uresničile so se sanje veli-
kih sanjačev, kakor je bil Francoz Ju-les Verne.
Dolgo se je človeški um trudil, da uresniči te sanje. Ali ni zabavno gledati v Londonu ljudsko veselico, ki se prav v tistem času vrši na Irskem? Ali prisostvovati konjskim dirkam v Der-byju, v gledališču v Dublinu, ki je kakih 100 km oddaljen. Kmalu se bo to vsakemur zdelo tako priprosto in navadno, kakor se danes prav nič ne čudi zvočnemu filmu. Toda zadeva vendar ni tako enostavna. Treba je bilo mnogo časa, preden so raziskovalci ta nenavaden izum uresničili. Misel je v zvezi z odkritjem, da ima element »zelen« nenavadne električne lastnosti. Že pred
desetletji so ugotovili, da ta element odvaja v večji ali manjši meri električni tok glede na to, ali je močneje ali pa m-mj razsvetljen. Na podlagi tega opazovanja so prišli na te zelen-celice in pozneje foto-celice, (ki so jo odkrili v iste^ času, kakor brezžični brzojav. S svetlobnim žarkom so odtisnili podobo, ki naj bi jo brzojavno prenesli. Temne točke na sliki so zadržale več svet" lobe kakor svetle. Ko so ta žarek uravnali na foto-celico, je izločil električni tok silo, ki se je stopnjevala, oziroma padala v zvezi s svetlobno močjo točke na sliki. Te električne sunke lahko oddajamo po žici ali brezžično v daljavo in če tako prenesemo vse točke, svetle
Nesreča pri božičnem koncertu v angleškem mestu Liverpool. Pod se je udri pod težo 500 oseb, ki so prisostvovale božičnemu koncertu v zgoraj imenovanemu mestu. Ranjenih je bilo 211 oseb.
fn temnejše na sliki, prenesemo tudi slilko samo.
Mnogo časa je trajalo, preden so to odkritje tudi praktično uporabili in sicer za brzojavljenje slik in za daljno-vid sploh. Zasluga za to gre učenjakom Nipkowu, Carlusu in Francozu Belinu. Pozneje so pri tem sodelovali Anglež Baird in Noctovisor, ki sta sestavila aparat, s katerim je bilo mogoče fotografirati v temi. Aparat za prenos slik iz daljave so najprej sestavili na Angleškem in potem v Ameriki. Zdaj prenesejo prvič vse te uspehe iz delavnice v gledališče.
Jules Verne pripoveduje v neki knjigi, kako so na zemlji gledali sliko, ki je kazala življenje v podmornici, ki se je razvijala istočasno. Ta fantazija se ¡e danes uresničila. Lenuhi bodo lahko v svoji sobi ali celo v spalnici prisostvovali razburljivim tekmam, ki bodo potekale morda 50 km daleč proč . . .
rcfoiadla In žiifie.
(Iz židovskih virov.)
V Isemčiji so ustanovili zvezo nemških protikomunističnih organizacij. Od aprila t. 1. izdaja zveza dvakrat na me sec list »Antikomintern«, v katerem pri-občujejo kratka poročila o delovanju komunistov po celem svetu. Zveza iz-daja tudi knjige, ki dokazujejo, kako je za časa zadnjih let pet šestink umorjenih oseb v Nemčiji bilo umorjenih od komunistov in med njimi ni bilo niti enega Žida; kako so se komunisti tajno pripravljali, da bi se z orožjem polastili oblasti; kako so se židje-boljševiki polastili oblasti v Rusiji.
Zanimivo popisuje tudi Rus F. Vin-berg v knjigi »Krestnij put L« in sicer večinoma po židovskih virih, da so krivci ruske revolucije židje. V ruskih knji gah se sploh ta revolucija imenuje več-kiat le židovska revolucija. Židje so imeli načrt podjarmiti si Rusijo in ta načrt se jim je s pomočjo laži, demagogije in židovskega kapitala tudi posrečil. Ni čudno. Židje so imeli čas opazovati in snovati revolucijo, ker med sve tovno vojno so.se po vseh državah skrivali in izbegavali mobilizacijo, da jim ni bilo treba iti na fronto. Naj navedem iz znamenite knjige Vinberga nekaj dokazov, da so v resnici le židje bili krivci ruske revolucije.
Na strani 27 čitamo: V listu »Komuniste štev. 72 z dne 12. 4. 1919 v mestu Harkov opisuje Žid M. Kogan v članku »Zasluga židovstva za delavce« med drugim tudi to-le:
»Na vsem ozemlju, katero imajo zasedeno Donci, Kubanci in dobrovoljci, s« židje preganjajo in ponižujejo. Niti enega žida ni v kaki službi, važni ali nevažni. Dobrovoljci radi kričijo o svojem humanizmu (človekoljubnosti) in obenem pritiskajo cel narod, katerega uvažuje ves svet. Ne smemo pozabiti, da Je židovski narod, katerega so stoletja stiskali kralji in cesarja, v resnici prole-tarski, v resnici mednaroden, ker nima svoje domovine.
Brez pretiravanja moremo reči, da je velka ruska socialna revolucija bila iz-
vedena natančno z židovskimi rokami. Ali mislite, da bi neomikane, zabite ruske kmečke in delavske mase same mogle od sebe vreči okove buržuazije (meščanstva)? Ne, ravno židje so peljali ruski proletarijat k zarji internacijonale. In ne samo peljali, še sedaj se sovjetska oblast nahaja zanesljivo v njihovih rokah.
Lahko smo mirni, dokler je vrhovno vodstvo rdeče armade v rokah tovariša Leva Trockega. Res je, da Židov ni v vrstah rdeče armade kot prostakov, zato so pa v komitetih (odborih) in v sovjetskih odposlanstvih v kakovosti komisarjev. Židje smelo in brez strahu vodijo k zmagi mase ruskega proletarija-ta. Pri volitvah v vse sovjetske urade se izbirajo v veliki večini ravno židje. Ponavljamo, da je ruski proletarijat izbral sebi za poglavarja in voditelja žida Bronsteina — Trockega.
Simbol židovstva, ki se je vsa stoletja borilo proti kapitalizmu, je postal tudi simbol ruskega proletarijata, kar se vidi pri prevzemu »rdeče petogelne zvezde«, ki je bila, kakor znano, prej simbol in 7.nalk zionizma — židovstva. Z njim — bo zmaga, z njim — bo smrt parasi-tom (zajedavkam) — buržujem. .Naj tre-pečejo Denikinci, Krasnovci in Kolča-kovci, ti preganjalci in rabelji avantgarde socializma — hrabrega židovskega naroda.«
Na straneh 31, 32 in 33 opisuje pisatelj priprave za revolucijo in finančno podporo. Žid Jakov Šiff je poročal v aprilu 1917, da je revoluciji vsled njegove finančne podpore zagotovljen polni uspeh. Dalje so denarno podpirali revolucijo židje iz Amerike, židovsko podjetje Westfalski Renski sindikat, firma Nia Banken v Štokholm i in Životovski, žid, oženjen s sestro Trockega.
Ko so židovski boljševiki v začetku novembra leta 1917 vrgli Kerenskegain so dobili oblast v roke, so bili tako izvrstno organizirani, da so takoj zasedli vsa vplivna mesta v državi. Število teh novih oblastnikov je znašalo 545; med njimi je bilo 447 Židov in 98 ne-židov. Med temi 98 ne-židi je bilo nad polovico bivših kaznjencev, in sicer 30 Rusov, 34 Latišev, 12 Armencev, 12 Nemcev, 3 Finci, 2 Poljaka in nekaj drugih.
Pisatelj F. Vinberg opisuje na straneh 359 do 370 po boljševiških virih imenoma vse osebe, katere so zasedle mesta v komisarijatih (ministrstvih), ali so do-T,n druge, visoke, vplivne službe. Naj blagovolijo vzeti naši marksisti na znanje, da je bilo med 545 osebami, ki so zasedle visoka nusta, le 30 Rusov in še ti so imeli deloma Židinje za žene. Torej to ni bila slovansko-ruska, marveč le boljševiško-židovsk? revolucija.
Na strani 35 in 36 objavlja pisatelj va-že.i dokument. V noči na 9. dec. 1. 1919 so se spoprijeli estonski in boljševiški
Pri prehlajenja, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih. živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje naravna »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
vojaki na estonski meji. Med drugimi je padel žid Žunder poveljnik bataljona 11. strelskega polka. V njegovem žepu so našii tajen proglas v hebrejskem jeziku. Objavili so ta tajni židovski glas estonska lista ; Postimees« v Dor-patu (Jurjevu),.»Teetaja« v Revalu dne 31. decembra 1919 in ruski »Priziv« dne 6. februarja 1920.
Ko je bil ta proglas objavljen v listu »Priziv«, je čudno završalo v berlinskih židovskih listih, češ, da je potvorjen, toda šum je naglo utihnil, ker istinitost proglasa se je potrdila od vseh strani. Iz tega židovskega tajnega dokumenta priobčujemo najzanimivejše točke:
»Tajno! Predstavnikom oddelkov in-ternacijonalne zveze Izraelitov!
Sinovi Izraela! Čas naše končne zmage je blizu. Stojimo pred večerom svetovnega gospodstva. To, o čemer smo mogli prej komaj misliti, se sedaj izpre-minja v dejstvo. Slabi in brez moči še nedavno — sedaj ponosno vzdigujemo glave.
Avtoriteto tuje nam vere smo z uspešno propagando in z razkrinkanjem podvrgli neusmiljeni kritiki in zasme-hu. Prevrgli smo tuje svetinje, omajali v narodih in državah njih kulturo in tradicije. Vse smo izvršili, da bi ruski narod podredili Židovski mogočnosti in da bi ga prisilili pred nami pasti na kolena. Mi smo skoraj vse to dosegli, toda previdni moramo biti.
Rusija je vržena v prah; nahaja se pod našim gospodstvom. A niti eno minuto ne pozabite da moramo biti previdni. Nam ni treba biti žalostnim radi našega sovražnika. Odstraniti moramo vse boljše in vodeče osebe, da upokor-jena Rusija ne bo imela voditelja. (Ku-tepov!) S tem uničimo vsako možnost, da bi še ustavljala naši oblasti.
Ne zaupajte sleparskim in temnim silam!
Bronstein (Trockij), Apfelbaum (Si-novjev), Rosenfeld, Steinberg — vsi ti co, mnogi drugi so verni sinovi Izraela. Naša mogočnost v Rusiji je neoma-jena. V mestih, v komisarijatih, v komisijah za živila, v komitetih itd. igrajo voditelji našega nproda prvo vlogo. Toda ne upijanite se z zrnato! Bodite previdni, ker nihče nas ne more zaščititi kot mi sami.
Pomnite, da se na rdečo armado ne moremo zanašati, ker more nepričakovano obrniti orožje nroti nam.
Sinovi Izraela! Blizu je čas, ko dosežemo dolgo pričakovano zmago nad Rusi.,}. Tesno združite svoje vrste! Borite se za naše večne vzore!«
Taka je vsebina tajnega proglasa na žide.
Da bo slika židovsko-boljševiške revolucije popolna, moramo vedeti tudi za sredstva, katerih so se ti lažnjivci posluževali, da so prišli do oblasti. Vinberg piše na strani 162: »Laž kot sred-sl.o borbe. V »Komunistični internaci-jonali« štev. 10 priporoča Lenin sledeče sredstvo za razširjanje komunizma v delavskih organizacijah: Treba je, da se upiramo sovražnikom komunizma in biti moramo pripi avl jeni na vsa sredstva borbe. Če je sila, mora biti dobra vsaka spretna prevara: laž, prisega, prili-zovanje, nezakonita pota, zmanjševanje in skrivanje resnice. To moramo storiti,
da se kolikor mogoče na ueoden način vselimo v delavske organizacije, se tam vgnezdimo in za vsako ceno začnemo v hjih razvijati komunistično delavnost.« Isto je dne 20. avgusta 1920 objavil list »Bayerischer Kurier« v Münchenu.
Takih sredstev so se židovski boljše-
Dne 19. decembra sta podala ostavko zunanji minister Bogoljub Jevtič ter kmetijski minister Dragutin Kojič. Nato je odstopila celotna vlada Nikole Uzunoviča. Kraljevo namestništvo je sprejelo ostavko. Nalog za sestavo nove vlade je dobil zunanji minister Bogoljub Jevtič, ki se je pogajal z raznimi političnimi osebnostmi v fretretk dne 20. marca celi dan in še pozno v noč.
Nova vlada je bila imenovana dne 21. decembra in sicer:
za predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra: Jevtič Bogoljuba, ministra na razpoloženju,
za ministra vojske in mornarice: častnega adjutanta Nj. Vel. kralja, ar-mijskega generala Živkoviča Petra, ministra na razpoloženju,
za finančnega ministra: dr. Stojadi-noviča Milana, ministra v pokoju,
za ministra pravosodja: dr. Kojiča Dragutina, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca,
za ministra za gozdove in rudnike: dr. Popoviča Svetislava, ministra v p. in narodnega poslanca,
za ministra notranjih zadev: Popoviča Velimirja, bana drinske banovine, za ministra za promet: Vujiča Dimi-trova, narodnega poslanca,
za ministra za prosveto: Čiriča Šte-vana, narodnega poslanca,
za ministra za kmetijstvo: dr. Jan-koviča Dragotina, odvetnika v Beogradu,
za ministra za telesno vzgojo: dr. iuerja Ljudevita, narodnega poslanca, za ministra za gradnje: dr. Kožulja Marka, narodnega poslanca,
na ministra za trgovino in industrijo: dr. Vrbaniča Milana, senatorja,
za ministra za socialno politiko in narodno zdravje: dr. Marušiča Drago-tina, bana dravske banovine,
za ministra brez portfelja: dr. Avdo Hasanbegoviča, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca.
Senatne volitve, ki bi se naj vršile dne 20. januarja 1935, so odgodene.
JNS (državna stranka) bo Jevtičevo vlado podpirala. Predsedništvo JNS je sklenilo, da bode podpiralo Jevtičevo vlado.
Novi ministri. Ministrski predsednik Jevtič, rojen v Kragujevcu leta 1886. Od leta 1911 je že v diplomatski službi.
Notranji minister Velja Popovič, ban sarajevski, v mladih letih osebni tajnik rajnega Pašiča, jojen leta 1886 v južni Srbiji.''*""
viki posluževali, da so prišli do oblasti' v Rusiji. In ta lažnjiva in varalna sredstva so tako premotila veliki ruski narod, da g. Vinberg sklepa svojo knjigo z besedami: Ruska država se v sedanjem času nahaja v polni oblasti židovskega naroda.	Al. Kokelj.
Minister za šume in rude dr. Svetisl. Popovič, pristaš bivše Pribičevičeve stranke, sedaj poslanec; rojen 1. 1882 v Zemunu in po poklicu advokat.
Prosvetni minister Števan Čirič iz Sremskili Ivarlovcev; rodom iz stare srbske družine, po poklicu profesor.
Minister za telesno vzgojo dr. Ljude-vit Auer, rojen leta 1892 pri Sv. Ivanu na Hrvatskem; advokat in starešina sokolske župe v Sisku; pred 6. januarjem pristaš bivše Pribičevičeve struje.
Prometni minister inžener Dimitrij Vujič; rojen leta 1898 v Beogradu, član bivše zemljoradniške stranke.
Trgovinski minister dr. Milan Vrba-nič; rojen leta 1888 v Zagrebu, po poklicu bančni ravnatelj.
Gradbeni minister dr. Marko Kožulj, rojen leta 1877 v Dalmaciji, po poklicu advokat in predsednik občine v Šibe-niku.
Finančni minister dr. Milan Stojadi-novič; rojen leta 1888 v čačku v Srbiji, bivši državni uradnik finančnega ministrstva; bil je že trikrat finančni minister.
Minister brez listnice Ilasanbegovič; rojen leta 1889 v Gadskem, dobrovoljec in sarajevski podban.
Kmetijski minister dr. Dragutin Jan-kovič, advokat v Beogradu; rojen leta 1888 v Srbiji.
Poslcdnte vesti.
Domače novice.
051etEico je slavil dne 21. decembra gospod prelat Tomo Zupan na Okroglem pri Kranju.
80Iet js dočakal pri popolni telesni in duševni čilosti ljubljanski stolni kanonik Ivan Sušnik.
Novo postajališče za osebni promet bodo otvorili dne G. januarja na Teznu pri Mariboru.
Domačija pogsrela. Pri Sv. Barbari v Halozah je uničil ogenj dne 20. decembra domačijo posestnika Žige Primožiča. Zgorelo je pet poslopij, seno in poljski pridelki. Škoda znata pol milijona Din.
Tatovi koles pod ključem. V Šiški pri Ljub-ljai.i so zaprli trojico mladih uzmovičev, ki imajo na vesti tatvino 20 koles. Tatovi so posedali lastno predeilovalnico za ukradena kolesa.
Rudar se ustrelil. Dne 14. decembra se je vrnil iz Belgije, kjer je delal sedem let, 31!et-ni ludar Peter Mervič iz Razbora pri Sevnici. Nesrečnež se je ustrelil iz neznanega vzroka na cesti proti vasi Orešje. Pri mrtvem so našli G000 Din./"
Dopisi in prireditve.
Remšniii. Učiteljstvo tukajšnje osnovne šole je priredilo s svojimi učenci v nedeljo dne IG. decembra ob treh popoldne v šoli lepo bo-žičnico s ponovitvijo preteklo nedeljo dne 23. decembra. Spomin kraljevega rojstnega dneva, ki je bil dne 17. decembra, je v zbranib besedah proslavila učenka. 4. razreda Marija Šlager. Lepa je bila slika: Poklonitev mlademu kralju Petru II. Ganljiv je bil prizor »Božična pravljica« in »Božič dveh sirot«. Mnogo veselosti je vzbudil nastop sv. Miklavža in sv. Petra pred nebeškimi vrati, ki se je pritoževal radi splošne krize, ki se čuti že tudi pri njem, češ, vedno manj duš se oglaša pri njegovih vratih. Hvalevredno je bilo tudi petja. Tako se giblje mladina v obmejnem Reimšmi-ku. Na svidenje prihodnje leto!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Naš domači cerkveni pevski zbor nam pripravlja za zadnjo nedeljo v tem letu, za 30. december 1934, prelepo igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Predstava se vrši ob treh popoldne v Slomšekovi dvorani,
§f@r©§! padaia.
Malokateremu je znano, da je staro padalo že nekaj sto let. Že Italijan Le-onardo da Vinci, ki ni bil samo eden najbolj znamenitih slikarskih mojstrov, ampak je tudi slaven vsled tehničnih iznajdb, omenja padalo v 15. stoletju. Takrat so se spuščali s pomočjo padal pred radovednimi gledalci iz zvonikov in s hišnih streh. Prvi resnični skok s padalom je v zvezi z imenom znamenitega zgraditelja balonov Francoza Mongolfier, ki je skočil srečno s padalom leta 1777.
Za razvoj današnjega padala gre največ zaslug nemški letalki Katici Paulus. Od nje iznajdeno padalo se je najboljše obneslo med svetovno vojno.
Prvi rešilni poskus s padalom je uspel leta 1910 v Čikagi. Takrat sta se peljala nad mestom v balonu 2 Ame-rikanca. Naenkrat se je balon vžgal, letalca sta skočila z višine s padali iz gondole in sta pristala nepoškodovana na zemljo. Goreče ogrodje balona je padlo na neko novo stavbo na sredi med z delom zaposlene delavce in je obležalo 13 delavcev pri priči mrtvili.
Lepa hiša na Pobrežju se takoj proda za Din 30.000. Vprašati: Jakolič, Maribor, Ruška cesta 3.	1260
Srečno novo leto želi 1267 ME-DIČ - ZANKL tovarna oija, lakov in barv, družba z o. z.
podružnica Maribor Glavni trg 20_Tel. 2279.
O 319-34 14. Oklic prcstovoljne javne dražbe.
Na predlog dedičev po dne 13. 11. 1934 v Ko-čnem št. 13 umrlem posestniku Koren Marti-, nu se bo vršila prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočega zemljišča vložna štev.
24 kat. obč. Ogljenščak, pritiklin kakor gosp. orodja, vozov, ž vine itd. ter raznih premičnin dna 5. januarja 1935 ob 8. uri na licu mesta v Kočnem štev. 13. — Izklicna cena za nepremičnine znaša 135.G86 Din. Vadij znaša 13.600 Din, ki ga je položiti na dan dražbe v gotovini ali razpoložljivih hranilnih vlogah. Pritiklme in premičnine se bodo prodajale proti takoj« šni gotovini in jih kupec mora takoj odstraniti. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sreskem sodišču v Slov. Bistrici v sobi št. 7, / Sresko sodišče v Slov. Biistrici, odd. I, dne IG. decembra 1934.
Vladna Kriza in nova vlada.
rtd)
Moderni čas zahteva nove načine, kako se prodaja in kupuje. Eden najboljših novih načinov prodaje in nakupa so gotovo časopisni oglasi. Gglas v časopisu, (ki je razširjen med narodom v več desettisočih izvodih, kakor je naš »Slovenski gospodar«, čita najmanj trikrat toliko ljudi, kakor je naročnikov, torej »Slovenski gospodar« gotovo dO 100.000 ljudi vsak teden. Toliko ljudi izve tudi za prodajo in nakup, ki je v oglasu,
Naj sledi nekaj primerov, kako In kaj naj kmet oglašuje!
Prodam lepo plemensko kravo. Franc Petek« Fram.
Vsaka Seseda stane Din i.=.
Ta oglas ima 7 besed in stane samo Din 8.—, v možnosti pa je, da privabi več kupcev, kakor kak sejem. Na enak način seveda tudi lahko napišeš: Kupim. Ali, č e i m a š p r o d a t i k a j dr u g e g a, napišeš pač tisto, kar želii
prodati.
Iščem hlapca, ki zna vsa poljska dela. Jurij Potisk, Planina.
Vsaka beseda stane Din 1.=.
Ta oglas ima 10 besed in stane Din 10.—. Kje ti bo kdo šel okrog iskat za Din 10.— hlapca? Kakor gospodar išče hlapca, tako si tuli hlapec ali dekla iščeta novega gospodarja. Ako nočeš povedati svojega naslova, napišeš: »Ponudbo na upravo« in doplačaš Din 5.—, ker ima uprava sedaj posebej delo.:
Dam v zameno drva in vino. Janaz Masten, Mala Nedelja.
Vsaka beseda stane Din 1.—.
Oglas ima 9 besed in stane samo Din 9.—. Dandanes se zopet razvija zamenjava, dam blago za blago. Treba pa si je poiskati tistega, ki bo s teboj zamenjal. Med 100.000 ljudi, ki bodo čitali tvoj oglas, boš gotovo našel vsaj enega! Več jih najbrže ne potrebuješ!
Kupim posestvo ob glavni cesti v celjskem okraju. Franc Brnmen, Petrovče.
Vsaka beseda stane Din 1,—,
Oglas ima 10 beced in stane Din 10.—. Koliko ponudb bo dobil! Ne bo mu treba hoditi od kraja do kraja. Izvedel bo vse v pismih, katera mu bodo ljudje pisali. Enako lahko napravi tudi, kdor posestvo prodaja. Bogve, kdo med tolikimi čitatelji išče ravno tako posestvo v nakup, ki ga hočeš ti prodati, pa ne vesta drug za drugega. »Slovenski gospodar« vaju bo seznanil potom oglasa.
Goveje meso po Din 6.— prodajam na domu soboto in nedeljo 5. novembra 1933. Janez Slokan, Mozirje.
Vsaka beseda stane Din
17 besed stane Din 17.—, Pa bo zato lahko razprodal celo govedo, ki ga mesar,
ni hotel pravilno plačati.
Navedli smo le nekaj vzgledov, kaj in kako naj tudi kmet. oglašuje. Je seveda še polno drugih vagledov in načinov« Treba Je še vedeti, kako se oglas naroči. Mali oglasi se morajo plačati vnaprej, zato je najbolje, ako z načilom pošlješ tudi toliko znamk v pismu, kolikor oglas stane. Ako imaš pa položnico »Slovenskega gospodarja«, pa po *ej pošlješ, vendar moraš v tem slučaju na srednjem delu položnice napisati: Za oglas. F ^edilo mora biti v upravi lista do pondeljka zvečer, da izide tiste teden. Vse dopise za oglase je pošiljati na:
«pravo „SLOVENSKEGA GOSPODARJA". FlarftDor, Koroška c 5
Čltatelfem v pouk in nabavo.
§anf€, Hi s® §£ nresniCll€.
S sanjami so se pečali ljudje v najstarejših časih in se pečajo še danes. Najstarejši opis sanj je gotovo oni o faraonovih sanjah, ki ga beremo v starem testamentu. To so znamenite sanje o sedmih debelih in sedmih suhih kravah. Te sanje je egiptovski Jožef pravilno razložil, tako da pomenijo sedem rodovitnih in sedem nerodovitnih let.
Tudi v latinskem slovstvu večkrat beremo o sanjah zgodovinskih osebnosti, ki so se potem tudi uresničile. O takih sanjah piše Valerij Maksim. Njegov prijatelj Uterij je sanjal, da se je udeležil gladijatorske predstave v gledališču amfiteatra ter gledal boj dveh borečit se gladiatorjev. Naenkrat pa ga je eden teh gladiatorjev prebodel. Te sanje so se čez nekaj let čudovito uresničile. Uterij, ki je na te sanje že zdavnaj pozabil, je res prišel nekoč v Sirakuze in se tam udeležil predstave v amfiteatru. Slučajno pa ni nikjer več našel sedeža drugje kakor v prvi vrsti. Naenkrat nastopita dva gladiatorja, od katerih eden je bil čudovito podoben tisti prikazni v sanjah, na katero se je v tem hipu Uterij z grozo spomnil. Iz-p^eletel ga je strah, vstal je in hotel oditi. V tistem hipu pa, ko je vstal, je gladiator z vso silo vrgel sulico, ki je bila namenjena njegovemu nasprotniku, ki pa je zgrešila cilj in predrla nesrečnega Uterija. Bil je mrtev v 24 urah.
Rimski cesar Mark Avrel sam sporoča o več takih čudovitih sanjah. Nekoč se mu je sanjalo, da je prišel k njemu orijentalski zdravnik, ki mu je svetoval, naj uživa to in to zdravilo, da se bo iznebil dušljivega ikašija, ki ga je mučil že dolgo časa. Sanje so bile tako žive, da se je Mark Avrel drugega dne še točno spominjal vseh posameznosti. Njegov telesni zdravnik mu je sicer resno odsvetoval, naj nikar ne jemlje tega zdravila, a Mark Avrel je več verjel sanjam ko zdravniku. Vzel je tisto zdravilo in se kmalu iznebil nadležne bolezni.
Cardanu poroča o sanjah drugačne vrste. Sanjalo se mu je, da se je sprehajal po vrtu, kjer je srečal belo oblečeno gospo, ki se mu je tako prikupila, da ni mogel obrniti pogleda od nje. Tri dni kasneje je res srečal na cesti prav tako belo oblečeno gospo, ki je bila popolnoma podobna prikazni v sanjah. Takoj se je zaljubil v njo, se z njo seznanil in jo vzel za ženo, s katero je živel v srečnem zakonu.
Zanimive sanje pripovedujejo iz življenja Dantejevega sina. Veliki italijanski pesnik Dante je zapustil sina Petra, ki je nekaj časa upravljal in urejeval očetovo književno zapuščino. Nekega dne je sin ugotovil, da ni nikjer očetovega rokopisa enega dela »Raja« iz velike njegove pesnitve »Nebeška komedija«. Pretaknil je vse kote v hiši, pa iskanega očetovega rokopisa ni našel. Neko noč pa se je sinu v sanjah prikazal oče in mu sporočil, da iskani
rokopis leži v miznici v vrtni uti, kjer je oče navadno pisal. Drugo jutro je sin takoj šel v vrtno uto, odprl tam mi-znico in res našel pogrešani očetov rokopis.
*
Ml §€ idil lili SV€fH ¥
ena uri?
Tekom ene ure se sklepa na svetu povprečno 2200 zakonov. Istočasno se rodi 5440 otrok. Vsako uro umrje 4630 ljudi. Vsako uro se razmnoži število Zemljanov za 810.
Iz zgoraj povedanega nastane važno vprašanje: V kaki zvezi je človeštvo med seboj v eni uri? Če vzamemo v poštev število pisem in brzojavk, ki se razpošljejo v eni uri in sprejmejo, in prištejemo k tem še dopisnice, poset-nice in vabila, znaša število korespon-denčnih (občevalnih) sredstev na 1 uro 1 milijardo 161 milijonov in 500 tisoč. Vrednost znamk omenjenih pošiljk je preračunana na 1240 milijonov Din.
Brzojavni promet je tudi mnogo močnejši, kakor si ga predstavljamo. Izračunali so, da znaša oddaja brzojavk tekom 60 minut 144.000.
V eni uri izdelajo na vsem svetu 1900 ton papirja, kar znaša na dan 45. tisoč ton.
Kako je s produkcijo naše obleke v eni uri? Moderni predilni stroji zgoto-vijo v eni uri 10.000 stotov bombaževi-ns in 3000 stotov volne. Iz tega blaga izdelujejo sukna za obleke.
Kar se tiče sladkorja, znaša enourna proizvodnja 99.600 ton, istočasni kon-sum le 96.800 tcn. Pribitek torej znaša 2800 ton.
Na tobaku izdelajo v eni uri za vpo-rabo 1700 stotov. V eni uri popušijo kadilci za 800 milijonov Din raznega du-hana.
Tekom 60 minut izgotovijo po vseh kino-izdelovalnicah 50 km filma. Enkrat sneti film seve ni v celoti za predstave, ampak znaša razmerje med uporabnim in neuporabnim filmom 1 : 5. Za predstave uporabnega filma izdelajo v eni uri 10 km.
*
Nez$ori|lvl papir.
Ogenj v knjižnicah ali arhivih je povzročil vselej nenadomestljivo izgubo. Koliko kulturnih zakladov, lastninskih pravic, mejaških zahtev in sličnega je šlo v dim s sežganim papirjem vred! Kemiki so davno poskušali izumiti tekočino, ki bi naredila papir nezgorljiv. A vse dosedanje prijave na tem področju so malo koristile. Šele zdaj se je posrečilo znanemu kemiku dr. Arturju Richengruenu sestaviti tekočino, ki zajamčeno obvaruje pred ognjem vse knjige in rokopise, ako so le shranjeni v navadnih pisarniških mapah. Platnice se namočijo s pomočjo malega razpršilnika, potem kljubuje mapa z vso vsebino slehernemu ognju. Veliko nemških knjižnic,
bank in arhivov se je že založilo s čudežno tekočino.
' *
Silo voineg® pritiska.
V	morskih globinah je vodni pritisk velikanski in nerazumljivo je, da živ6 le-tu nešteta živa bitja. Pred dvema letoma je raziskal morsko dno ameriški profesor W. Beebe v bližini Ber-mudskega otočja. Potopil se je v globino 1000 m in ugotovil nekaj prav zanimivih številk. Na podlagi njegovih podatkov so izračunali strokovnjaki vodni pritisk v globini 3000 m. Na vsak kvadratni meter pritiska voda s težo 60.000 stotov. To so bajne številke. — Mislimo si vojno ladjo, ki se je pogreznila v to globino. Na 28 cm granato v topovski cevi bi delovala potemtakem sila 4000 stotov in onemogočila strel. Na vsakega utopljenca bi prišla teža desetih lokomotiv. — V to globino pogreznjeno ladjo zdrobi vodni pritisk kakor slamnato bilko.
*
Parft m olirdnifev nal-nenisiii medvedov.
Je pač malo ljudi, katerim bi bilo znano, da imajo medvedeki, s katerimi se igrajo mestni otroci, svoj živ vzorec. Na svetu živi vrsta medvedov, ki so povsem taki kakor oni, s katerimi zala gajo otroški svet tvornice za igrače Gre namreč za koala medveda, ki je mična, prijazna ter povsem nenevarna avstralska živalica. Žalibog, da bodo pritlikavi medvedi ostali še ohranjeni kmalu zanamcem le v igraških posnetkih.
Koala medvedek ima to smolo, da je njegovo meso slaščica, njegov kožuh pa daje iskano krzno. Posledica teh dveh lastnosti je bila ta, da so ga zalezovali in na moč preganjali. Da je koala medvedek obsojen na iztrebljenje, nam dokazuje dejstvo, da so postrelili ter pobili v enem mesecu 500.000 komadov.
Lov na koala medveda ni nobena težava ali umetnost. Žival se preživlja edinole z listjem od kavčuk drevesa. Če ne dobi te hrane, pogine. Lovci so obstcpili loge, ki so bili porasteni z gumi drevesom, trosili so nedolžne medvedek e z vej in jih pobijali na tleh.
Koala medvedeka so skušali preselit! iz divjine v živalske vrtove, kjer je p poginil radi pomanjkanja listnate prehrane.
V	bližini avstralskega mesta Sidney je najela vlada 60 oralov posesti, ki je zasajena na gosto s kavčuk drevjem. Ta log so ogradili s plotom, ga zastra-žili in spustili vanj 100 koala medvede-kov. Živalce so se privadile novemu načinu življenja v ograjenem prostoru.
Le na ta način bodo skušali človeštvu ohraniti zadnjo komade od nekoč po celi Avstraliji kot pri nas veverica aH
polhi razširjenega koala medvedeka.. ♦
miA OZNANILA
Iščemo zaupnike, ki poznajo peke in trgovce z moko. Perssons, Ljubljana, pp. 307. 1178
Proda se v Malečniku pri Sv. Petru njive in fadonosnik ter travnik v Dragučovi. Vpraša ee pri Kirbišu v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 3.	1265
**PozorI Stara, Vam vsem poznana klobučama Anton Auer zdaj ni več v Vetrinjski ul. 14, temveč na Glavnem trgu 17. Tam dobite klobuke in čepice že od 20 Din naprej, Tudi popravila se prevzamejo po brezkonkurenč-ni ceni ter se strokovnjaško izvršijo. Torej ne hodite več v Vetrinjsko ulico 14, temveč na Glavni trg 17, kjer je Anton Auer. 1227
Vozove, kripo, lojtrce zamenjam za les, kolo-bare. Murko, Maribor, Meljska 24. 1249
Umeine cvetlice vseh vrst, nevestine mirtne vence, šopke in rečne šopke, razno cvetlično listje, vse cvetlične dele in drugo izedluje: Rado Pregrad, ;vetličarna, Podčetrtek. 1259
Novi in rabljeni Baterijski aparati po ugodnih cenah vedno na zalogi. Ageatura Pich-ler, Philips Radi, Ptuju, Panonska. 1240
Praktična božična darila so: mošk"1, fantovski in otroški klobuki, kakor tudi copate (počne) za ženske, moške in otroke v veliki ;<z-bir kiobučarne Franc Bernik, Maribor, Trg Svobode 8, med gradom in frančiškansko cerkvijo. Znižati smo cene!	985
Kmetica! Najboljše zamenjate semena za olje
v tovarni bučnega olja v Mariboru, Taborska 7, južna stran mosta.	1195
Svinjske kože se kupujejo vedno v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štri-gova.	1182
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, star: papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Lravska ulica.	650
Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzoparilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4. Vzamem kot plačilo tudi vlož-ne knjižice Mestne hranilnice, Spodnješta-jerske posojilnice in Posojilnice v Narodnem domu.	1237
Rumeni »rs mm:
10i>00 strani — 60 zvezkov po 160 strani — 15 knjig!
Vsi romani so že :zšli in jih lahko dobite vse na enkrat. Knjigotrška cena je: zvezek po Din 13.—,
knjiga po Din 60.—, 70.— in 75.—. Kd->r naroči z naročilnico, dobi:
Vseh 60 zvezkov, broširano, namesto za D in 780.—, samo za mesečno odplačevanje tekom 12 mesecev po Din 45.—, ali pri takojšnjem plačilu za Din 500.—, ali vseh 15 knjig, vezano v celo platno: namesto za Din 1050.— samo po Din 60.— mesečno tekom 12 mesecev, ali pri takojšnjem plačilu za Din 600.—.
Po tako ugodnem nakupu ddamo le 1000 naročnikom, ker bodo potem knjige pošle.
Knjižnice in privatniki, oskrbite si pravočasno te zanimive romane!
Naročilnico dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
***^""n-nrni»nri]mni-i unir - - --------
Novoletno reklamo stenskih koledarjev z bloki vam najugodneje natisne
lisliorna str.Ciriia ¥ nariborn
kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli!
lMEIHEL&HER0LDzA^HARiB0RšiJQ6l
I TOVARNE GLASBILI
°lo SI
če se poslužite nakupa v
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR,
Vetrinjska ulica 15.
»
1192
Pozor!
Pozor!
Klobuke
dobite najcenejše pri tvrdki
Bogataj & Jane
Maribor, Gosposka ulica 3.
Izdelke samo iz lastne tovarne. Oglejte si naše izložbe in cene.
Koledar slovenskega gospodarja
za 12 mesecev

S
Vsebina ftoiedarja Slovenskega gospodarja za leto 1935 fe s!e£e€a:
Kalendarij od oktobra 1934 do decembra 1935
Vremenski ključ
Cirilica In latinica
Poglavarstvo katoliške cerkve
Vladarska hiša Jugoslavije
Jugoslavija v številkah
Države vsega sveta
Poštne pristojbine
Plačevanje kmetskih dolgov
Denarstvo
Denar in delo naj se izplača v sadjarstvu Nova doba v hmeljarstvu Zatiranje sadnih škodljivcev Zatiranje plevela — zvišanje pridelka Globoko oranje pomnoži rodovitno zemljo Koiiko in v čem se izplača pokladanje tečnih
(močnih) krmil kravam molznicam Nekaj o naprednem čebelarstvu Kako se mešajo umetna gnojila Tabela kubičnih metrov okroglega lesa drevesa Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre Tabela: Koledar brejosfi
Tabela: Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih
Tabela: Razmerje med živo težo In težo zaklane živine Tabela: Pri zaklani živini dobimo v odstotkih
k živi teži Tabela: Prejemki Tabela: Izdatki Tabela: Zapisnik delavcev in njih plače, 6 strani Tabela: Zapisnik plače v blagu in delu, 2 strani Tabela: Zapisnik živalskega prirastka, 4 strani 64 strani praznega, črtanega papirja
Iz tehnike
Dimnikarski predpisi Pravica revnih Zastaranje pravic Kako se pozna starost govedi Praktični nasveti za ohranitev Vašega zdravja Nega zob
Sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje Sejmi na Kranjskem
Tabela: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolž. in srednjega premera
Tabela: Kako se I^ačuna kubična mera okroglih debel ali klad
Vsebina sama že sili vsakega razumnega gospodarja, da si kupi ta koledar. Poleg te vsebine je pa koledar tako urejen, da služi kot povsem zadostna knjiga za vse kmetijsko knjigovodstvo in vse beležke, ki si jih v kmetskem
gospodarstvu mora vsakdo zapisovati, da ima vse v redu. Zunanja oprema koledarja, ker je vezan v celo platno, ima priložen svinčnik, na robu odtisnjeno mero, znotraj pa močen denarni predal, je prvovrstna. Cena koledarju je Din 10'—. Po pošti ga pošiljamo za Din 11*—. Najbolje je, da pišete po koledar, dobite položnico in plačate Din 11*—, ali pa nam v pismu pošljete znamk za Din 11*—. — Organizirajte skupna naročila 1 Kdor bi bil pripravljen fo prevzeti, naj se javil
Naročili sprei€itia fisHarn« s*. Cirila ¥ Plari&ora
\
Surove kož e
vseh vrst se sprejmejo v delo 1264	v usnjarni
Greif Franjo
Maribor, Kralja Petra irg 1
ter v usnjarni Duplek (Uršič), kjer se jamči za dobro izdelavo in zmerne cene.
Kupupe pri Biašili insereatlh!
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
Varovala m nSesa,
perilo za zimo, volnene jopiče
1. t. d.	1233
kupite najugodneje pri

2, Glavni trg 2
ic tfaribor I
Iriiiilci ^ Dravske
j Ccnfralo: Maribor	PoMnčca: Cclfc l
J v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Južnošta- j
* Gosposlie-Slovenshe ulice.	ferstsa Hranilnica.
e Sprejema vloge na knfižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj t varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim ^ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.

4
■»a
VSAK prevoaren slovenski gospodar
SEBE, SVOJCE iN SVOJE IMETJE
I
167
PODRUŽNICA: CEHE palača Ljudske posojilnice. ®L ZASIOPSISFO: M&R3B8R Loška ulica 10
jf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
Vse, kar dobimo gotovine iz siarih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vlege imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je pcpolnoma varen. Naše naložbe pri 15 deuarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škrde vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Polsg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kja nastala, in konečno jamči za varnost vlog * zi.esku 55,QC0.C0C Din 4675 članov s premoženjem okrog 5G9,G0G.0Q0 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
¿8 tu Ji ne moren« sami v ce oti kljubovati svetovni gospedarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovafi ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsa"ke Škot'i.
Spodnfcštaicrsha lmdska posojilnica f norlbora.
.Tiskar: Tiikarr.a 3v. Cirila v Mariboru, predstavil k Albin Hrovalin v Mariboru. 5— Uredniki Januš Goleč, novinar y Mariboru.
Iidajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Hraatelj v Mariboru.