genetska študija Senožeške pokrajine uvršča med naj zanimivejše kompleksne geomorfološke proučitve Krasa. Znatno vrzel v proučevanju D olenjskega krasa skuša zapolniti razprava A ndreja K r a n j c a , ki obravna »Kraški svet Kočevskega polja in izrabo njegovih tal« (67 str. s 3 kartam i v prilogi, 2 diagramoma in 23 slikami v tekstu). Predvsem nam skuša avtor prikazati, v kakšni m eri je človek lahko izrabil določene tipe kraškega površja za km etijstvo. Na izrabo pa so močno vplivale tudi družbenogeografske razm ere na Kočevskem. P ri ugotavljanju tipov kraškega površja se je avtor oprl na lastne terenske raziskave, po­ magal pa si je tudi z obstoječimi geološkimi, hidrološkimi, speleološkimi in drugim i podatki. Š tudija izhaja iz diplomske naloge, zato ima še značaj re ­ gionalne geografske obdelave kraških značilnosti Kočevskega. Na to nas opozarja tudi razpored poglavij: splošnem pregledu sledi prikaz dosedanjih raziskav, predstavljene so geološke in vodne razmere, speološki podatki, razvoj površja te r prst in rastje. V drugem delu je prikaz izrabe tal, k i ga ilustrira jo statistični podatki o zem ljiških kategorijah. V zaključnem poglav­ ju je podana fizično-geografska rajonizacija Kočevskega glede na značaj zakraselosti in izrabo površja. Priložene so zanimive karte, od katerih vsaka zase predstavlja zaokroženo vsebino in metodo. To so barvna geološko-hidro- loško-speleološka k a rta te r črno-bela geomorfološka k a rta in k a rta izrabe tal. K arte je priredil za tisk M. Zerovnik, žal se geološki znaki ne skladajo povsem z geološkimi standardi, na geomorfološki k a rti pa se gradacija oznak za nivoje ne stopnjuje z višino, kot smo bili vajen i doslej na risbah V. Finž­ garja. Obsežen je seznam krašk ih pojavov, ki so posebej vrisani na prvi prilogi. Mimo prispevka A. K ranjca najbrž ne bo mogel nihče, k i bo želel obravnavati k raške značilnosti Kočevskega polja in njegovega obrobja. D ruga razprava D arka R a di n j e z naslovom »Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja« (47 str.) predstav lja zanimiv po­ skus sinteze novejših geomorfoloških spoznanj o razvoju kraškega reliefa Slovenije. U porabljena je obsežna geomorfološka in sorodna literatura . Pod­ črtana je zlasti m edsebojna povezanost kraškega in fluvialnega reliefa. Ob­ ravnavani so različni dejavniki od struk ture , tektonike, paleogeografskega razvoja, petrografskili razlik, klim e in časa, ki so vplivali na razvoj krasa. Težko jih je pravilno oceniti v vsej njihovi prepletenosti v času in prostoru. Potrebno bo še veliko sistematičnega dela in študija. Zbrane misli in p ri­ m erjava najrazličnejših spoznanj pa so lep uvod v novo sintezo geomor- fološkega razvoja krasa in sosednjih področij. V študiji postavljene trditve, kot pravi avtor, je treba razum eti hkra ti kot vprašanja, kam or naj se usm er­ ja jo bodoča raziskovanja. Radinjev prispevek je vreden p reb iran ja ; na eni strani predstav lja novejša geomorfološka spoznanja o zakrasevanju, hkra ti pa se ob njem kaže metodologija geografske sinteze in potreba po njenem nadaljn jem izpopolnjevanju, ne samo za posamezne fizično-geografske pa­ noge, temveč za geografijo kot celoto, če si želimo novih geografskih spo­ znanj. T rinajsti Geografski zbornik s kraško vsebino ni zanimiv le za kraso- slovce, temveč ga priporočamo vsem geografom. Razprave obsegajo vrsto po­ membnih spoznanj in pristopov, ki lahko koristijo tudi proučevanju sorodnih regionalno geografskih, klim atoloških in geomorfoloških problemov Slovenije. Peter Habič Ivan Gams, Effect of Runoff on Corrosion Intensity in the Northwestern Dinaric Karst. Trans. Cave Research Group of G reat Britain. Vol. 14. No. 2, March 1972, pp. 78—83. Y sodobnem krasoslovju je čedalje bolj v ospredju vprašanje o inten­ zivnosti korozije v različnih klim atskih oziroma v različnem prirodnogeograf- skem okolju. Gams je skušal pojasniti ta problem s pomočjo slovenskega k ra ­ sa, ki je zaradi svoje prirodnogeografske značilnosti zelo prikladen. Avtor je v ta namen opravil pregledne prim erjalne analize korozijske intenzivnosti, tako da jc na našem krasu izmeril trdote voda ter jih p rim erjal s posamez­ nimi hidrološkimi elementi teh pokrajin (s spec. vodnim odtokom, z odtočnim količnikom, s količino padavin itd.). V študiji so prikazani ustrezni podatki za 23 rek, 20 kraških izvirov in 3 curke pronicajoče vode na stropu Postojn­ ske jam e. Čeprav je študija po obsegu kratka, zasluži glede na zgoščeno vse­ bino več pozornosti. P ri prim erjavah so se avtorju izluščile posamezne soodvisnosti med trdo­ to vode in vodnim odtokom. Te opozarjajo na določene zakonitosti, k i jih je avtor prikazal na petih diagramih. Na prvem gre za korelacijo med celo­ kupno trdoto in odtočnim količnikom, na drugem za razm erje med vodno tr ­ doto in specifičnim vodnim odtokom, na tre tjem za korelacijo med specifič­ nim odtokom in korozijsko dinamiko, na četrtem za razm erje med padavinami in vodno trdoto in na petem za^ razm erje med intenzivnostjo pronicanja in trdoto vode v Postojnski jami. Škoda, da diagramom, ki so jedro razprave, ni priložil avtor tudi še karte, ki bi tujim geomorfologom •— njim je namreč študija nam enjena —omogočila vpogled v razporeditev kraških izvirov in rek glede na namočenost in vodni odtok. Uvodoma je avtor sicer na kratko p ri­ kazal poglavitne značilnosti obravnavanega ozemlja, vendar prostorska pred­ stava brez karte ni mogoča. Nazoren je zlasti prvi diagram, ki kaže, kako je trdota v obratnem sorazm erju z odtočnim količnikom. Čim večji je odtok, tem nižje so trdote kraških voda. Tako pojem a vodna trdota od Julijskih Alp proti Istri. Korela- cijska k rivu lja je precej izrazita, čeprav gre za reke z različnim deležem kraškega porečja. Ker na diagramu niso označene vse reke in vsi podatki, zbuja diagram v metodološkem pogledu več vprašanj. Podobno velja za tre tji diagram, k je r se vsilju je drugačen potek korelacijske krivu lje glede na to, da imajo posamezne skupine kraških izvirov različne celokupne trdote ob enako namočenem zaledju. V celoti so v tej razpravi soodvisnosti med posa­ meznimi korozijskim i fak to rji prikazane bolj pregledno kakor v študiji, ki jo je avtor objavil 1966. leta v Geografskem vestniku. Vpogled v zakonitosti, k i jih je avtor skušal osvetliti s pomočjo zbranih podatkov, je nedvomno koristen prispevek pri razreševanju korozijske pro­ blem atike ne samo našega, temveč kraškega reliefa nasploh. Ta problem atika je seveda tako obsežna, da je potrebno še veliko potrpežljivega in v z tra j­ nega dela. Avtor pa ima vsekakor prav, ko meni, da je različnost slovenskega krasa dobra osnova za tovrstne študije. Darko Radinja France Habe, Das Pivkabecken als hydrographisches Dach des Inner- krainer Karstes. Beiträge zur Klimatologie, Meteorologie und Klimamorpho­ logie. Salzburg, Band 3, Salzburg 1973, str. 229—248. Y publikaciji, k i jo je geografski inštitut salzburške univerze posvetil sedemdesetletnici znanega avstrijskega klimatologa Tollnerja, je F. Habe ob­ javil zaokrožen pregled o dosedanjih krasoslovnih proučevanjih Pivške ko t­ line. Predvsem je avtor prikazal vsa dosedanja spoznanja, ki so pripeljala do današnje predstave o razvoju kraškega reliefa, kraškega podzem lja in kra- ške hidrografije na obrobju te kotline. Na prvi pogled se nam zdi odveč, da je Habe tako sistematično prikazal dolgo in raznovrstno raziskovalno trad i­ cijo te pokrajine. Na koncu pa spoznamo, da je imel avtor pravzaprav na­ men, da ob tem prikaže, kako je slovenska znanost p re jšn ja spoznanja obo­ gatila z novimi ugotovitvami. V te j luči pa je celotna zasnova Habetove štu­ d ije smiselna. Ob te j prim erjavi je namreč avtorju uspelo prikazati nove raziskovalne dosežke zlasti glede ponikalnih sistemov na obrobju Pivške kotline, pa tudi razvojne značilnosti postojnskega krasa in njegovih jam. P ri tem je umestno opozoril, da se ta spoznanja opirajo na ugotovitve raz­ ličnih strok, poleg geomorfologije in hidrologije zlasti na geologijo in arheolo­