/ 't*,-! fglLBlP AWP PMTiaUTlD WPB (go. wm atoounp n w aw of oowm * itn, wi m» at fn pot omcm or row row*, h. y. By onur of ifc yrssHst, a. b. Buri«**. p. wl m m.^ Maj večji ▼ Zdrufcnih difank. Velja za Ml« leto....... Za pol leu.....................8.00 X« New York 'celo leto________6.00 Z« inozemstvo eelo late.. / 7.00 GLAS NARODA ---- Ust slovenskih delavcev v Ameriki, The Largest Ilovenian Daily In the United States. lamed every day except Sun ' ,t and legal Holidays. Wm- 75,000 Reader TELEFON: 3876 COETLAMDT Entered as Seoond Olaaa Matter, September SI, 190S, at the Poet Office at Hew York, K. Y, under the Act of Congress of March 3, 1878. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 67. — 6TEV. 67. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 20, 1930. — SOBOTA, 20. MARCA, 1920. VOLUME XXVin. — LETNIK XXVIII DELAVCI IZSILILI RES IGNACUO NOSKEJA? LBERTOVE ČETE KONTROLIRAJO GLAVNO MESTO, A DE ' LAVCI OGROŽAJO STARI REŽIM. — ZAHTEVAJO REVIZIJO. KABINETA — VLADA 8E VRAČA V BERLIN. KJER SE BO NARODNA SKUPŠČINA SESTALA V NEDELJO. Ilcrlin j«' i«' vedin pod vlado bajonetov, a čete, ki so lojalne Kbertovi vladi, patru! i rajo po c^iih. <*'et**, ki so podpirale režim.j \ aterega j«* ustanovil preteklo soboto dr. Kapp, so zapustile Berlin.' 1'maknitev t<*ga vojaštva je imela za posledico zmešnjavo, ko v«i zadnje straže umikajočih se čet obrnile proti ljudski množici, j ki jih je zasmehovala ter pričele streljati. Veliko število ljudi je bi-j lo ubitih in dosti ranjmih. še več prelivanja krvi se jo završilo v bli-| /mi parlamenta in v Charlottenburg ter v drugih predmestjih ' prišlo do spopadov ki so imrli za posledico izgubo Človeških ž.v-; Ijeuj. Khertova vlada bo v nedeljo vrnila iz Stuttsrarta v nemško glavno m»*slo. Narodna skupščina se bo sestala v llerlinu v torek, i » »»prav niso radikalni «*lementi vpr zorili organiziranega napada naj lUriin, je položaj kljub temu zelo resen in posebno z ekonomskega Mališra. V politiki v Uda velik nered. Prevzet ju sile od strani ustav-i «• vlade nasprotujejo oni, ki so preprčani, da je barantala z reak-■ lonamimi voditelji. Vse kaže, da zahtevajo delavci predvsem reorganizacijo ministrstva. Glasi s<\ da je obrambni minister Noske odstopil, armada >0.000 Kol- Moskva, Rusija, 19. marca. — -akovih vojakov stajala vsled dc- Dve gotovi stvari sta v sedanjem Tcrtacij na strun boljsevikov po položaju v Rusiji. Prva stvar je, ,'ovorn. katerega je imel Leon da si sovjetska vlada obenem s Frock i jm vojne jetnike v Omskn, «'«1° Rusijo želi miru, da prične z. ■Sibirija, dva ni potem, ko so vse-; zopetnim zgra.ienjem države. Dru- nske čete zapustile mesto, — je ga stvar pa je, da so poljske za- /sebina povesti, katero je pove- hi eve vzbudile splošno ogorčenje, lal danes general Thord-Grav, bi v slučaju nadaljne poljske ! fitki prejšni častnik angleške, ca-! agresije, neizogibno dovedio do •adske in vse ruske armade, ki se obupno vojevane vojne, ie ravnokar vrnil iz Vladivosto- Ko se je izvedelo za polofici- __ jelni poljski odgovor na mirovne Trocki. —- je rekel. — je .iago- predloge sovjetske Rusije, je voril vojne jetnike kot "tovari- vsakdo vpraševal; — Ali Poljska * " ter rekel, da bodo z veseljem 1 hitifa ali pa hoče to v resnici? So- sprejeti v Rrdeči armadi, če bi ho- vjefski voditelji tukaj pravijo, da teli stopiti vanjo. Ujetim častni- zahteva Poljska dejanski meje iz ■ ..... , 4 rvaeij, katere so p.edlagali re- k k hot,di vrniti k Kol l-t;. 1772, protektorat nad vsemi H. dne čete. loialn. režimu Kb, rta, strazijo ulice in ceste ter m- i„1tli:ic-ni,: ' ^ umu k i\oi , i . . - 1111. „ „, •• I1 ičaku bodo dali varnostno sorem- i»aroko zb-t. 1 v zrak vsaki trentitek. ! nia med P«»ro<*-iln opimije Železne brigade iz llerlina, ki je priko-1 ^^jv-mj takala ulici Tnte.- ilt-n l.inden ob polpetih popoldne sredi velike-' TjJ prebor«»/i-i'i vo h.ti s puškami, pripravljenimi za stre- y TE&INSKEM OKRAJU Ijanje m s pr^ti na pet.dinih. Njih obnašanje je bilo skrajno izzi- _ \,.|| O Delavci, ki stali na *tra-ii. so sc tresli od jeze in razburje- Dunaj. Avstrija. IS marca. _ ,.i in nikdo ni mogel razumeti, zakaj se je jim je dovolilo umakniti j p0ro^iia \z Te&ina. kjer so se pred -e z oro/jem. Nikdo ni vrjel njih izjavi, da bodo odložili orožje v.klJ.tkim Sp0pPjje|i c>hi in Polja- 1 »»«•!* tvsled eesai je bilo v tem o-S hotela Adlou so elegantno oblečene ženske mahale >> «vo-jfcrj|jl; tlVelji»vlieno vojno pravo, Jimi rob«-i in to je spravilo jezo del.veev do viška. Naenkrat so vpri- j javljajo, da se je položaj tam iz-/on». naval proti hotele in nekaterim se je že posrečilo priti v vesti- datno izboljšal. Češki premogarji bil. nakar so jih odstranile varnostne čet. ki strazijo zavezniške j so so Yrni]i na delo> do-jm polja. J«*- ki še vedno stavkajo. Komaj ko prišli zadnji oddelki skozi Urandenburška vrata, ko' v., /adnjf' straže obrnile ter pričele streljati v ljudsko množico.' Oni, ki so ne nahajali ^redi ceste, n so imeli nobenega drugega izho-1 . . kot vreči se na tlek Ljudje so pričeli bežati na vse strani in šte-| Kairo, Egipt, 19. marca. — \ tin i so bili nb ti in ranjeni tekom streljanja, ki je trajalo pol mi-jl.judske množice so včeraj ne.pad-mite štiri mrlve ter deset ranjenih so prenesli v hotel Adlon. le polieijsko postajo v Kafršejk, liani ra mostnih straž pri Hrandenburikih vratih se niso kjer s« je nahajala naborna ko-\m. N.,\ali \ streljanje, ker jih je bilo* le malo po številu. ; misija. Policija je naprvo stre- ljala v zrni:, r.a to obrnila svoje je storil.' deželo senca meča. V teku dveh tednov, — pra l Poročevalec je imel izvrstno vi general Thord-Grav, — je bil priliko opazovati učinkovanje Kolčak praktično brez vsake ar-' poljskih zahtev na nepolitično made in par mesecev pozneje je j Kus:jo. V Petrogradu je priSel bil ustreljen. j skozi več dni v tesen stik s števil- General Tliord-Orav je odšel v(nimi ruskimi izobraženci, znan-Sibirijo s canadsko ekspedieijo stveniki, umetniki, pisatelji ter ter so a ujeli boljševiki, ko <-o za-1 zastopniki trgovine in industrije, vzeli Vladivostok. Predno so od-Trvo vprašanje, ki mu je bilo šli, so vprizorili dva atentata nastavljeno se je tikalo izgledov za njegovo življenje. — Proti koncu, — je rekel. mir in drugo, če je bojevito stališče Poljske resno ali pa le nava- IZGREDI V EGIPTU. BOJ HID POLICIJO IN CRN one Baltimore, Me„ 19. marca. — I icluknjan od strelo* ter najbri ktn rt none varno rtnjen se nahaja dkikee urki nepoenan irnec v rokah policijskih reaerv po obupni, tri ure trajajoči bitki, ki se je vrAila danes zjutraj med policijskimi rc«er\»«ni ter irneem, ki je bil v za bari kad i ran i hiši. Tekom spopada sta bila ranjena tudi dva policista in neki nadaljni črnec, katerega m) po pomoti smatrali za preganjanega, je bil trikrat ob-streljen od polieistov ter rrete pen od ljud«ke množice, predno je prišlo na dan, da to ni oni moi katerega ko iskali. Nemir se je pričel v gledališkem okraju*ko sta le prieela pretepati dva ime«. Ko j« dospela na lici mesta polaga, je eden teh dveh xbtiftl ter ae J*b*rik*diral ▼ kle- t» neke hiše, v kateri stanujejo. , . ... , ,. „ . ... .. ... 'orožje pro.i napadalcem, ubila bel,. Ko je prišla pohcija bl^u,}^^ ^ ^ nadaljnih.jbrez vsakega boja št. kazale boljševiške čete boljšo'den bluf. Povsem očividno je, da moralo kot pa Kolčakovi možje, j bo zadela Poljska, če bo vstraja-Imele so tudi strojne puške za la pri svojih zahtevah, na združen vsakih dvajset mož, dočim je ime !odpor cele Ruliije la Kolčakova armada le po tri] Maksim Gorkij, ki je priznan strojnice pri vsakem bataljonu. >*bt intelektualni voditelj Rusije, Tekom umikanja Kolčakove ar- jr povedal poročevalcu, da bodo made na razdaljo 2000 milj se je njegovi prijatelji med znanstve-slednja umikala skoro izključno niki. pisatelji ter zastopniki trgo-pred ognjem strojnih pušk ter le ^ vine in industrije sklicali veliko redkokedaj pred ognjem navad- zborovanje v Petrogradu glede nih pušk. General Saharov. vse- j poljskega vprašanja in da bodo ruski minister ter načelnik štaba. I poslali Poljski naslednje bratov-je izgubil svojo armado pri Omsku'sko svarilo: — Nova Kusija, — intelektual- lie ista. Na poziv je prihitel na lice hne-| sta rezervni oddelek policije in|. več policistov je stopilo v hišo, j dočim so ostali zadrževali črnca v kleti od streljanja. Policisti v hiši bo nato izsekali luknje v tla ter pričeli skozi luknje, streljati na črnca z dvocevkami. Težko ranjen črnec se je nato uda!. I* I KAKO BO VBLIKA NAfiA MI-KOVNA AKMADA? Tudi več p.>lieisfov j» bilo ran je-! ntSKA USTAJA 0 VELIKI NOČI. —aaljiv te tndi hitro 9* m tedlaa potM^mkJ WMhinfton, D. C., 18. marca. Poslanska ' zbornica je sprejela predlogo, ki določa, naj šteje ame riška rmada v mirnem času 299 tisoč mož in 17,8000 častnikov. Predloga je bila takoj zatem izročena senatu. r, toda s* |4c mmmšš v iepbiil* mm London, Anglija, 19. marca. — Allen Clement Edwards, liberalec, je dal soglasno s Times izraza svojemu namenu, da vpraša ministrskega predsednika Juloyd George-a v poslanski zbornici v ponedeljek, ee je vlada informirana o ustaji, ki je določena na Irskem na Velikonočni ponedeljek ter obenem o krajevni ustaji ob istem času v Liverpoolu, Macche-stru in Glasgowu. Vprašal bo nadalje, če je angleška mornarica zaplenila poailjatev orožja in mu-uieije iz Nemčije in ee je kaj vzro ke za domnevanje, da jo nemška tajna služba za to nameravano usta jo. Ruski intelektualci upajo, aa se bo stari spor med bratskimi narodi končal in da bosta zavladala harmonija ter medsebojno spoštovanje.. Mi obžalujemo, da ošab-nost poljskih vladajočih razredov vzbuja novo nacijonali£tično strast ter oživlja stara sovraštva. Zadnjo točko, z ozirom na vzbu ji.nje nacionalističnih strasti, se smatra tukaj za važno ter za točko, ki pom en j a resnično nevarnost. Poročevalec je bil priča u- činkovanja poljskih zahtev na ve- stilo francoski vladi, liko število mladih častnikov ru-' ske rdeče armade v Petrogradu. Ko je M. Zinkenjev, predsednik petrograjskega sovjeta omenil poljske zahteve pri pregledu 4000 kadetov, je bilo čuti ogorčene proteste. Pozneje je rekel Zinkejev poročevalcu: —- Prav lahko bi organizirali velike demonstracije proti Poljski po celi Rusiji, a se bojimo pro-buditve nacionalističnega sovraštva. Ruski narod je sit vojne ter si želi mini, a če bi prišel čas, ko bi bilo treba obrniti se nanj s po-z;vom, ne dvom>ino niti malo, da BOLIVIA SE JE OPRAVIČILA Francozi pravijo, da so Nemci še enkrat pokazali svojo nezmožnost, da razumejo psihologijo drugih narodov. Če bi ostali nemški militarist mirno, bi se mogoče še razširil razkol mnenja med Francijo ter ostalimi zavezniškimi državami. Vsled zadnjega puča pa bodo zavezniki stopili brez dvoma zopet na stran Francije, če ne materijalno, pa vsaj v moralnem oziru. Ojačenje morale med zavezniki pa bo neizmerno kori- STAVKA ŽELEZNIČARJEV . PREPREČENA. Rim, Italija, 19. marca. — Nevernost nove železničarske stavke ji bila odstranjena, ko je vlada privolila železničarjem ter uslužbencem v železniških delavnicah sedemurni delavnik. Vsi železni-črrji bodo dobivali ekstra plačo po 200 Ur na mesec, dokler se de-finitivno ne uravna njih zahtev, tikajočih se višjih plač. i>i se odzval. Foljska bi mogoče lahko presenetila Rusijo ptcd nekaj meseci, ko smo bili zaposleni na sibirskih in južnih frontah. Sedaj pa smo dobro pripravljeni na iztočni fronti. Naš največji kapital sedaj je ljudsko ogorčenje PRI PERU. Lima, Peru. 18. marca. — Pribočnik predsednika Guerra iz Bolivije se je oglasil včeraj v peru-vijskem poslaništvu v La Pa z ter ual izraza obžalovanju bolivijske proti pretiranim zahtevam Polj- vlade radi napada na poslaništvo ^ke, ne pa naša vojaška priprav 1 jen ost. FRANCOZI SE VESELE ZMEfi-JAVE V NEMČIJI. tekom noči v nedeljo. Tako se glasi v oficijelnem sporočilu, ki je bilo objavljeno danes. Minister za zunanje zadeve, Porras, je po-islal v La Par poslanico, v kateri --jc zahteval materijalno odškodni- Pariz, Francija, 18. marca. no za povzročeno škodo ter kazen Francoski oficijelni krogi so vse;za uradnike, ki so se vdeležili dc-prej kot slabo razpoloženi vsled monstracije. na in prosta Rusija, — obžaluje krivice, storjene Poljski ter je pripravljena popraviti jih 8 prijateljskim sodelovanjem, a svari Poljsko, naj ne poskusi delati ona Rusiji krivice. Rusija potrebuje miru ter ga potrebuje izključno za rekonitrnkcijsko delo. Pre-osnovljena Rusija bo lahko pomagala vsem svojim sosedom in prav posebno po Poljski. Rusija je pri« pravljena plačati eeno za mir, a ne bo nikdar dovolila Poljski vme š&vati se v notranje ruske aade-vc ali prevzeti ulogo protektorja nad Ukrajino ali drugimi narodi prejšnjega ruskega cesarstva, ki streme po neodvisnosti. — Odkrito in brez za vratnih motivov nndi Rusija polno pravico samodoločbe vsem najmanjšim narodom. Ali je preval, ie zahteva Rusija ist^ pravico probrata v Nemčiji. Agresivni po-j«;v pruskih junkerjev, katerim pomaga gotovi del prebivalstva, znaČi po njih mnenju, da je imela Francija prav, ko je trdila, da nemški imperialistični in milita-nstični duh še ni mrtev, kar so trdili revizijonsti pogodbe in daj so bile vsled tega Anglija, Italija in Združene države na krivi poti. Sedaj bo postalo po mnenju Franeozov ja^no, zakaj hoče Fran cija ojačeno stražo ob Renu. To stražo pa zahteva ne radi militarizma, kot pravi predsednik Wilson, temveč da zavaruje samo se-be. — Poročila glede posameznosti demonstracij pravijo, da so bile številne peruvijske trgovske hiše v La Paz oplenjene. Potrjuje se poročilo, da je bil urad lista "La Razon" razdejan. ' Neki bolivijski kavalerijski polk, ki je bil poslan v Caqui, v bližini meje, se je vrnil v La Paz, katero mesto je pod vojnim pravom. Majhna skupina ljudi je napadla danes zjutraj tnkajino bolivij-sko misijo, a so jo razgnale čete, ki so bile na straži. Nobene škode ni bilo. Pefekt v Limi se je takoj opravičil v poslaništvu. NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naie denarna po&Ojatve razpoiilja in izplačuje sedaj po eeO Jugoslaviji "Kraljevi poind čekovni urad" t LJubljani; to je tak driavni fcavod, kakor j^ bila O. k. poitna hranilnica na Dunaju, kar tera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naia ^"ttarn^ po> ftfljatve iirom avstro-ogrske monarhija. Jamčimo za vsako denarno poiiljatev, Mi m takt feogofe a orado ▼ izplačilo, ki bi se povzročile po drugih, brea naie krivde, p| mm moremo prevzeti nifcsko obveznosti 100 krm .... $1.20 500 kron trri $ 5.00 900 kron .... $8.25 1,000 kron .... $ 9.50 900 kron .... $3.00 5,000 kron $47.50 400 kron ----- $4.00 10,000 kron ____ $05.00 tmm valjavas do Ona, ko ss nadomestijo « drugim podati jo najbolje po Domestic Postal Monsj Ordst ■iimsiiitf t GLAS NAiRODA 20 MARCA 1920 NAHODA I AN DAILVI •n* PublMw* fey PffANK ILAI NARODA IVotat of thm PmpI«) mbM kraja uroMkor prodmo, da aa ■a—i, da hltraj« najdemo naalonilka. QLAINARODA fo Manhattan, »t Cortland« bV, Dopisi Peter Zgaga Pri nasi Slov« j .je le malo vee sloge med nami.; vsak dan. večina jih je pa. ki j smo volilei v večini Slovenci. Da dni na teden. Slučaj kot oni Lansinga v času Washington. ^por mod predsednikom Wilsonom ter p rej tin im državnim tajnikom Lun* in ga ne predstavlja prvega slučaja. ko se je naziranje predsednika Združenih držav razlikovalo od onega njegovega glavnega kabinetnega u'adnika tekoin hoj.i za mirovno pogodbo, izid t ir;i -»pora |»il v onem slučaju i>»ti kot v najnovejšem. Vspriču okoliščin, ki so bile v številnih ozirih slienc onim. ki so značile konečni razdor med Lansingom in predsednikom "Wilsonom. je leta 171*5 predsednik Washington izsilili resignaeijo državnega tajnika Edmunda Randolpha. l>očim šo bilo ohdolžitve proti itamiolphu, radi katerih si je nakopal nenaklonjenost predsednika. \cliko resnejšega značaja kot pa so bile one, za katere je izvedela javnost v zadevi I,«:i*mga, je vendar zanimivo dejstvo, da so zgodovinarji poznejših časov »koro v vsakem sl,i«"ujn soglašali v tem. da so dajali Kandolphu prav. Leta se je moral predsednik Washington boriti v zadevi mirovne pogodbe. John -Jay. ameriški pooblaščenec, se je vrnit iz Anglije s formalno mirovno pogodbo, v kateri je bil vključen nek; • t« n, ki je v veliki meri ranil občutljivost novega naroda. T t je bil člen XII... ki je dovoljeval trgovino z ameriškimi la • .i;itn med angleško za pad no Indijo ter Združenimi državami, k i'.i je ob istem času napovedoval novemu narodu izvažanje sladkor .'a, sirupa in bombaža iz Zapadne Indije ali Združenih držav v kate-ii kol i drugo pristanišče sveta. Senat je p«» številnih debatah za za p''tirni durmi odobril mirovno pogodbo, a z eno reservaeijo. Dotičn člen XII. je bil namreč črtan. a Anglija se jr nahjala v onem času v vojni s Francijo. V Zdru / nih dr/avah je obstajala v onem času mogočna francoska stranka Im je l ila i/, očividnih razlogov proti mirovni pogodbi. Washingtoi I i je sklenil, da je ta pogodba najboljša kar jih je mogoče dobit i spričo okoliš«'in ter podpiral mirovno pogodbo kljub precejšni o poz ie i ji n a roda. Ko se je nahajal boj za mirovno pogodbo na svojem višku, j« i • k:i angleška bojna ladja ujela francosko ladjo ter vzela med dru ; mi listinami na ladji tudi zaupno sporočilo ra francoski zunanj »•rad od M. Kanehft a, francoskega poslanika v Združenih državah To s« »ročilo, katero «o poslali Angleži v Washington, je trdilo, (k .5'1 stav il tajnik Randolph francoskemu poslaniku predlog, da bode i )i in trije nadaljni člani kabineta podpisali francosko razpoloženje tekom whiskey »staje leta 1794, proti plačilu gotove svote. Odstavek v sporečilu francoskega poslanika, ki je vzbudil surj. AVashingtona in Angležev, se je glasil : I »va ali tri dni pred objavljanjem proklamacije (tikajoče se hiskev upor«! in s »veda še pred no je sklenil kabinet svoje korake . • prišel državni tajnik v mojo hišo. Njegov obraz je kazal velik' /a lost. Vsega je konec, — mi je rekel. — Državljanska vojna bo iz I -ulinila \ nasi nesrečni deželi. Štirje možje jo lahko rešijo s svoji ml talenti, svojim upi \om in svojo eneržijo. Kot dolžniki angleškil trgovcev pa bodo oropani njih prostosti, če store najmanjši korak vil jim morete po>oo je slišati na odru govoriti iu odideva. Tako dospeva do neke 'slovensko tu rojeno Slovenko.! šende. v kateri so bili pečlarji.j Matere so lahko ponosne na svoje Vedel sem. da je moj prijatelj v hčere, ki se ne sramujejo jezika tej šendi bolan na srrlu. Rečem svoje matere. Dobro bi bilo. da bi prijatelju: pojdiva ga obiskat.[tudi mladeniči sledili mladenkam Prideva do vrat. katera so bila|v tem oziru. samo priprta. Potrkam in glas se' Društev imamo tudi na izbiro zasliši: Naprej! Nato takoj vsto-!'» kot mi je znano, so še vsavdo-piva. Tri peči je stal pečlar po ro-^rem stanju. dit Poljak. Sedemo na postelj vsi Rojakov je že več pobralo šila trije iii si kratkomalo pogovarjaj >» kopita proti Jugoslaviji. Še* mo. Nato skoči Poljak pokonci in več bi jih šlo. da bi bile vse stvari zagrabi sekiro, da naju napade .urejene kot bi morale biti. Iz pi-i Moj tovariš, ne bodi len. hitro ^ pa razvidim. da je vsa stvari skoči za njim. mu takoj sekiro iz- v čudno temo zavita, trga iz rok in ga enkrat prekuc- Delavske razmere so vedno iste. i ne. Pošteno mu jih je dal par. Ko Pred. kratkim je bilo po rudnikih j odideva. že poči strel za nama. objavljeno, da se poviša plača z.v Ker sem izprevidel, da med on-;1*«** procente. Ali mislite, da je! dotnimi rojaki ni za živeti, sem j1,5 lo to povišano delavcem .' Ne. drugi dan pobral svojo beračijo. nikakor ne. ampak vse življenskei ikupaj ter se preselil bolj v zatiš-|potrebščine, obleka, obuvala itd i ie. Upam, da tukaj ne bodo streli ^ dobile ceno. da je joj. Gorje i !a menoj pokali. K temu priponi-1 veliki družini! Ako gospodar dru-j lini le toliko, da dokler bomo Slo- ne dol a trdo ter stiska naj vani tako složni, bomo proldeto! v>--eh krajih, ne gre. nalo napredovali. | Vh] ^ Uuli nekaj delala trubelj Lep pozdrav vsem Slovencem v več družinah in še jo je zadosti, n Slovenkam po .širni Ameriki: L*'to" J® bol,i usmiljena s smrtjo j »ozdrav tudi onim. s katerimi 111 l,ol-i postopa. 2ato smrt- ZANIMIVO PI8M0 State Hospital for the Insane, Buffalo. N. V. - Peter Zgaea : nib slučajev ni toliko. Pozdrav vsem čitateljem. članom JSKJ. in rojakom pošilja Frank Levstik. Grass Valley, Cal. .pomlad prit* mora. Da. mora.! krasne naselbine se le Meseca oktobra lanskega leta je! redkokdaj kdo oglasi, to pa zara-; •ričel padati sneg, in mraz je bil tega. ker nas je le majhno štela je kar pokalo. Sedaj pa sneg vi,° Slovencev. S tepljenjem sel c gine, in bezek je že začel poga-!*llkai ravno ne moremo pritoži*-; njati. vati, akoravno delamo vsak dan J ^ein to zimo preživel. Naročnik A. R. S pota. V severni Minnesoti gremo v j Tolstojev pregovor, ki pravi, dal Naznaniti moram, da je v pri- Tnkaj ostanemo tisti, kateri smo aznem mestecu Keewatin zopet z malim zadovoljni, ker družba, zvoljen županom naš rojak Mr. nas le prerada na tankem drži. j Jeorge Matekovič. Pod njegovim Meseca junija bomo zopet poti-; ispešnim županovanjem se je me- družbo za debelo mošnjo, če •>to jako visoko povspelo. bomo mogli kaj iztisniti iz nje. C'e Iz nam ugrabljene zemlje, tam m' 1,(1 drugače, jo bomo n rodbini Petač in je pustila časopisih, da sem bil jaz umrl krepkega sina. kateri ni nič manj, krepk tehtal kot 20 funtov. Želimo; zdravje materi, očetu, trem sinom j in eni hčerki. Čedna majhna družina naj uživa sreče polno življe <*ta 1917. Kdo me je na smrt ob->dil. sam ne vem. Nekaj je pa že •loralo biti poročanega, ker sem lobil več tozade\*nih pisem. Matiia Pogorele. "iT Aurora, Minn. I z naše naselbine vam nimam >oročati kaj veselega, ker rajši se diši Dne 13. marca zjutraj nas je ~ 'opet zapustil za večno vsem tu- j\. tne volje* Dobra domača kap-j ■ajšnjim rojakom znan posebno je vsako žalostno srce raz-! oo svojem močnem basu pri cer- ^nla. Tndi plesal je lahko vsak.! -venem petju ter pristni Ribniean ka,eri znal sam zaigrati. Po- Vlojz ^tar Vat era ^a je v paV dneh pobrala in tlarM strani ženinov.; z naše srede. Tukaj zapušča dva kadar n,n hCerka Moraste. Upa-; žalujoča brata Jožeta in Franka, i ni°- da sta se družini prijazno v starem kraju pa ženo Ano ter P0*1™""1* od »torkije, da jih ne bi i Hčerko Marijo, katera ga ni ni- ^režl,a ** v bodoče s takim lepim j uariloni. Vse najboljše vam želi nje do visoke starosti. Ta okraj! se je ptici štorklji jako priljubil.; zatorej je obiskala pred kratkim! tudi družino Vrhnnc in pustila Jako čedno hčerko, katero so stavec slabega kot dobrega". jnsl. katoliški navadi dali kr-j ne 13. marca zjutraj nas je sT"'' Na red enajstimi leti. ko ni bila -ojena. Zapušča tudi eno sestro ler neznano kje brata Štefana, ki Iz anekdot o učenjakih, •e nahajal v ruskem ujetništvu Slavnega nravnika na heidel ! xl začetka vojne in se ne ve. je-li kerškem vseučilišču K. S. Zaeha-živ ali mrtev. Pokojnik je pripa- r,Ja JO prišlo nekoč več gospa pro-' lal k d vem društvom, namreč k vit prispevkov za revne šfdariee. lruštvu sv. Jožefa št. 85 JSKJ. in ki jim je presneto izpodletelo. lrušt\-u Moose, katera sta pokoj- **«-'Pnjak si je zapel svoje žepe ter; lega številno spremila k zadnje- 'jih osorno odslovil: ''Ne dam iiu počitku 14. marca popoldne, nič!" — "Gospod, pomislite ven-' Vse hvalevredno je. da se sobra- dar. da nabiramo prispevkov za; +je vdeleže v obilnenj številu po- revne šolarice... " je odgovorila! Treba pokojnega. Priporočljivo bi ena izmed gospa in da bi svojo! na bHo. da bi se ob takih prilikah prošnjo bolj podprla, je pristavi-j ^kateri bolj trezno zadržali, da "Tudi vaš sin nam je podarili ne spogledujejo nad nami tuje- znaten znesek...'* — "Tudi on!' ">dei. katerih je bilo tudi mnogo on lahko razsiplje", je po- nri pogrebu. Žalujočim sorodni- profesor, 11 ker ve, da ga čaka nom izrekam sožalje, tel>i. umrli velika dedščina po očetu, d očim <-d>rat in prijatelj, pa: lahka ti nisem jaz podedoval po stariših remija nore domovine! (niti fieka." Dne !». marca so se vršile pri MJATT, MMftATK « W^ nas volitve za našo vas. V odbor j "Q LASNilOD A" smo izvolili sledeče Slovence: za odbornika Jakoba Šerjak 3 letaj V ifagnslDimnska Ustanovljena 1. 1898 KatoL S^turta Inborporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Tempotom se -obračam nate, ker se mi zdiš še najbolj pameten izmed vseh ter ti potožim svoje t ruble in težave. Tukaj nas je veliko, »Tugo-slovan sem pa sam, dasiravno je samo v moji sobi dosti prostora za najmanj t r'deset Jugoslovanov. Vsi smo oblečeni v belo obleko in se pozimi izpreliajamo po hodniku. po leti pa po vrtu. Pravijo. da so zato tako tj red ili. ker je pozimi sne«r. poleti pa lepo vreme. Včasih igramo karte. Vsak po svoje jih polagamo, in tisti, ki je najbolj neumen, največkrat dobi. Pred no so me poslal i sem. so imeli veliko sejo. In ali veš, o čem so razpravljali bedaki? O moji pa meti. Jaz sem trdil, da sem pameten, eni so zatrjevali, da sem neumen, in večina j«' zmagala. Za politiko >e ne zanimam veliko. Pa tudi zdravnik nam je rekelf da je boljše če pustimo te neumnosti pri miru. Pa so res neumnosti. Kajti, če bi bilo le količkaj pameti, bi se dvanajst miljo-nav Jugoslovanov ne treslo pred takim petelinom kot je D Annunzio. Podnevi se že nekako preživi, ponoči me pa mučijo čudne sanje. Zadnjič se mi pe sanjalo, da so se po dolgem kavsu in ravsu združili trije bratje ob Adriji ter si prijateljsko podali roke. Pa je prišel nekdo in jim začel komaudira-ti, da trije ne opravijo ničesar. če nimajo takega poglavarja. ki je slabši in šibkejši kot so vsi trije skupaj. l»ratje pa niso hoteli ničesar slišati o tem in so dali svojemu poglavarju brco v zadnjo plat. Te sanje sem ponovil drugi dan zdravniku. Potolažil me je rekoč, da ne smem misliti na kuj takega, češ, da je to vse skupaj neumnost. Ob nedeljah in včasih ob delavnikih nas pridejo obiskat ljudje. Začudeno nas gledajo in ponavadi jokajo, ko odhajajo. Najbrže jim narekuje vest. da bi morali ostati pri nas in so vsled tega žalostni, ker zapuščajo mesto, ki bi bilo edino pripravno zanje. Tukaj jih je več, ki so brez hinavščine in odkrito, srčno govorili s svojimi gospodarji. Kavno poleg moje postelje se nahaja človek, ki mi je pripovedoval sledeče: Vso našo naselbino je kon troliral neki premoga rski baron in izrabljal ljudi, da j*1 bi!o groza. Vsi smo vedeli, da j-3 bandit, nepridiprav in fakiu prve vrste. Vsi smo torej vedeli, toda razen mene so bili vsi preneumni, da bi mu povedali svoj? nazi-ranje v obraz. Kdino jaz sem šel k njemu in mu povedal. Takoj so me spravili, najprej v arest potem pa sem. In tukaj me učijo, da je treba reči banditu poštenjak, poštenjaku pa puntar in rogovilež. Tako mi je pripovedoval moj sosed. Človeku se mora res zmešati, če premišljuje ta zmešani svet. Kakšno je pa tvoje nazi-ranje o tem, Peter Zgaga? S pozdravom F. B. Večkrat kot desetkrat sem pre-čital to pisn.o in prišel slednjič do zaključka, da niso spravili v Glavni Uradniki. Porotniki. Predsednik: MIHAE1. ROVANSFK, GREGOR .T. PORENTA, Box 110, BL Box 251. Conemausb, Pa. Diamond, Wash. Pod pred sed.: IaHIS BaLANT, Box LEONARD SLABO DNI K, Box 480, 10C, Pear Aveuue, Ix»rain. o. Ely, Minnesota. Tajnik: JOSEPH PTSTTLER, Ely. JOHN RI PNI K, S. R. Box 34, Export, Minnesota. Pa. . , Blasajnik: GEO. I* BROZICIT, Etv. „ , Minnesota " rravBI Blagajnik neizplaftmih smrtnin : I.or- [J°nN' P^T;TZ Jr ' 4nC"7,h Avrfl' IS COSTELLO, Salida, Colo. Vrhovni Zdravnik. lumet. Mie naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdrav-niSka^spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestviet. V blagajni ima okrog $T>00.000. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podjior. oil-škodnin, in posmrtnin je izplačala že n;nl poldrugi miljon dolarjev. Jeilnota Šteje ©krog S tisoč rednih članov(ice> in okro^ " tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, prii»oroeanio vstanovitev novih. Kdor želi postati član naj se zglasi pri tajniku bližnega društva .1SK.T, Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo -.e lahko vsa nov I z S člani ali Članicami. Jecavost pri otrocih. Ječa v i otroci v/.hujajo poinilo vanje pri vseli, ki prihajajo njimi v dotiko. Ti otroci predstavljajo tragedijo, in najbolj žalostno je to. da stariši in učitelji večinoma j«* ne pojmi jn. Doma povzročil jo jeclja vost o- vseb oskrbljeneev je bilo treba nadomestiti prejšnje nerabne u-metlle ude. Fries-Skene izključen iz jahaške-gdL kluba. Dunajski Ksti poročajo, da je dunajski jahaški klub izključil blvšcjra koroškega ifi tržaškega namestnika Kriesa-Skeneta. ker se je pri gri obnašjil nekorektno. Te- troka že začetkoma nestrpnost i»i|J1M1 s,.Jie slM,.mo čuditi, — gospod psovaijc s strani starisev. Če je j Fries-Skene je bil v službi tako učitelj ravno tako neozčuten in j navajen poljufive. dvolične igre. nestrpen, ta nesrečna okolščina!,ia ,m, j,. ,„ postalo druga natura. postane kritična. , Ker se sedaj ne more več 4ii/.ži- Rahločuten otrok opaža s poni- Vcvati*\ v politiki, se pa izživeva žanjem in zadrego zasmeli. ki ga i v jaba«ki igri — po svoje seveda. izziva njegovo mučno govorjenje. __ Ako učitelj ni ravno izreden »» « <■« človek, izgubi prej ali slej svojo pOSlCOICE potrpežljivost in bo karal nesreč-i _ n< ža vspričo njegovih fioiičciicev. j ..... ....... , . < e ste dobrejfa zdravja in ce ni- I osletlica je, ua otrok v strahu . . , ..." ...... .. , i mat«' niti podnevi niti ponoči no- cim dalje noli i>o/.ira težke mu , •, , , .. , * 1 ličnih boletriii, ste ciorire^a rii/.po- zloge m se žarek:, >n kmalu na- ,oženja polni enprgije VSI. s, stane zmešnjava v vs-m njego- Vam prav ol)ra-a V'sledte-a je povem vokalnem ustroju. glavitna potreba, da vsako bolezen Jeclja vee postaje molčeč, da bi; kolikor niogoje skrajšate ter da si se ne izpostavil zasmehovanju in j |,rPZ odlašanj« izberete pravilno vsled tega se čilti nesrei'nim in zdravilo. Mr. Peter Schwartz i/. Westchester. X. V., nato je pisal pred dvemi tedni: -— T'porabijal življenje mu je zastrupljeno. Ta nesrečnež pa zlasti potrebuje učiteljeve pomoči. Ako > • mu sem Tiinerjeva zdravi!^ ler spoz-daje ]>ogum in se mu izkazuje; ual njihovo uspešnost. Vzemite Tri potrpežljivost, se mit prepreči za-i »erjev Ameriški Eliksir Grenkega smehovanje in prihrani ni t zlo:v»»» želodčne bobzni. zaprt-menlalne agonije. • -ie- neprebavo, glavobol in licrvoz- Treba ukreniti potrebno za po- nost- Vzemite THnerJev;, Auge-sehno prončevanje in oskrbo ta- lica Toniko, da pridobite kil, slučajev. Xi večje 1 judomilo-j nazaJ Živallliosl. Vzemite sti in dobrosrčnosti kakor poma- v . T. , , prehlada, preženite svoje rev- erati tem trpinom. Dobrosrčna be-i . 1 , .„ ; , .. . ............matične in nevralg:;ne bolečine srda med štirimi ocnu po po sol-i rp . T . . . . . ' . i potoni I rmerjevega Linimonta m skem pouku dostikrat vzbuja P°*; kmalo boste imeli o naših zdravilih gum m zaupanje v samega aebe.jiRto mnpnje kf)t Sv|j. ♦Tecijavi otroci zahtevajo po- wartz> Vaš lekarmv ali prodaj-sebno pažnjo v šolah, ker se go-!aIc(. 7A\ril>]\ ima vse v zologi. — vorica teh otrok, ki so dostikrat : Josepii Tr uer Cornpn iy. ]333-1i najboljši učene' lahko izboljša in š Ashland Ave.. Chicago, III tudi popolnoma popravi. ■ AHv.i Pomoč Amerike mutilira-i niro Jugoslovanom. ; Belgrad: 20.000 Jugoslovanov se je podvrglo operacij udov vsled | poškodb tekom vojne. Industrija; urhetnih udov. ki jo je ameriški | Kdeči križ organizirai v Jielgra-dn, preskrbuje veliko število njih z umetnimi nadomestili za izgubljene ude. Od vseh strani dežele prihajajo! "mntili" v Beljrrad. večinoma! mladi korenjaki, ki želijo povrniti na delo kakor hitro mogoče. Mnoge paeijentov ameriške delavnice za umetne ude je hodilo na kolenih od časa velikega vzmaka od leta 1915. ker v mnogih slučajih je- bilo treba dvojne amputacije vsled zmrznjenih nog. Gleda se na to, da ti ljudje dobivajo nmetne ude, predno se členi utrdijo po amputaciji. 2000 m ut it i ranče v ni še nikoli dobilo blaznieo ravno najbolj neumnega, umetnih udov, dočjnt v polovici Parnik Susquehanna (prejšni nemški parnik) odpise v Trst, dne 31. marca S tem parnikom zamorjo potovati vsi Slovenci, ki spa-dajo sedaj pod Italijo ali pa Jugoslavijo. Vožnja do Trsta — $100. Vožnja do Ljubljane — $102. Vožnja do Zagreba — $104.50 Vojna taksa za vsakega odraslega potnika je $5. Kdor želi s tem parnikom po to vati. naj pride 4 dni pred odhodom parnika na naš naslov, da zainore pravočasno preskrbeti potne liste. Tvrtka Frank Sakfeer 82 Cortlandt BI., New York s Skrivnost trupla v sodu* Zgodaj zjutraj dar 18. februarja tekočega leta, ko sta se nahajala dva delavca iz Rochester, N. Y.t na svojem potu proti domu po zcvrienem nočnem delu, je poskakujoč plamen, ki se je odbijal od belega snegm, napotil oba de- tudi na kapljice krvi, ki so se jasne odbijale od bele površine snega. — Sled je vodila od bloka do bloka. Nekoč so jo izgubili ter mislili, da je ne bodo našli več. Tedaj pa se je eden izmed iskalcev vr- lavca, da sta se ustavila. Sneg je nil s krvavim kosom lesa, ki je o-padal ter je vse kazalo, da bo čividno padel z majhnih sani, ko kmalu pričelo mesti še hujše. Po-1 jo morilec slednje vlekel po uli-rniiljal* sta se, ali naj preiščeja] cah mesta. telo stvar, kajti rada bi prišla vi Od dotične točke naprej je vo-^ork« postelje. C'e bi bila to sto-jdila sled še precej jasno in razloč-rila, je skoro gotovo, da bi ostal j t o. Na Bav Street so vsi znaki zo- ni pojasnjen tden najbolj okrutih zločinov v zgodovini tega mesta. Zgodilo pa se je, da je njiju naravna radovednost premagala po- pet izginili, a neumornemu iskanju po kolenih se je zopet posrečilo najti sled. Vodila je naravnost do tretje hiše na tej cesti in Rochester v decembru 1914, ker se ga je dolžilo izsiljevanja. Spoznan je bil krivim ter obsojen na dve leti in devet mesecev ježe v Auburn jetnišnici. Sedaj se domneva, da je skušal ob onem času dobiti več denarja, da se na la na-j čin povspne v očeh svoje žene ter niorc boljše zadostiti njenim željam. Ferrara je imel mortgage na hiši, v kateri so živeli in Ma-mano jc vedel, da ima Ferrara to listino vedno pri sebi. Policija pravi, da je to zadostovalo za iz-višenje zločina. Jugoslovanska ustava. Skrit pred očmi javnosti bo začel s sklepom ministrskega sveta ustavni odbor izdelovati zakonski načrt za bodočo ustavo naše države. Ta ustavni odbor bo sestavljen iz zastopnikov demokratsko-soeijalistične večine; sicer ponuja po zadnjih vesteh vlada tudi opoziciji gotovo števlo zastopnikov v ustavnem odboru, vendar ni ver- |f Iv y ■ • • Kakšne načrte je i barski? Ksrol Habs- Znani pariški list "Opinionpriobčuje razgovor svojega so-trudnika z znanim profesorjem Foersterjem, ki je bil zlasti v zad-i.jih mesecih svetovne vojne v ozkih stikih z bivšim avstrijskim co-jetno, da da bodo opczieijonalne stranke vstopile v ta novi odbor, sarjem Karlom. Foerster je, kakor znano, izdal med vojno brošu- ker je v ta namen osnovan že legalni odsek v parlamentu. Ko bomo sestavljali našo ustavo, ne bomo že vnaprej hoteli u stvariti nekaj čisto novega. Zakladi stoletnih izkušenj, ki sta jih na groinadila veda in praksa, nam bodo nudili trdne temelje, da bomo "bil povabljen na l>unaj. kjer ga je sprejel" Kari ter prišli do dobre ustave. Vpoštevati pa bomo morali dejanski gospodarski in kulturni poiožaj naših zemelj. Preden gremo na delo, moramo biti prepričani, iia ne smemo kake ustave kar plagirati, posebno v naši državi nr, ki nudi tako pestro sliko kulturne višine, gospodarskega in socijalnega stanja. Vendar ne bo odveč, če se seznanimo z stavami starejših demokraeij, da bomo mogli uporabiti pri i o, v kateri ~je razpravljal o avstrijskem problemu ter priporočal i-aj se monarhija reformira na temelju avtonomije in federalizma, j Ta brošura je Karla opozorila na profesorja Foersterja. Foerster je se žnjim posve- ltiisleke in da sta se ustavila, da tatu je postala jasnejša ter po- preiščeta stvar. Sla sta preko ceste na travnik ter prišla do odpr- te šupc. Plamen je prihajal iz soda, prepojenega s petrolejem ter silil na \edla detektive do stopnjie v o-zadju hiše. Krog vrat teh stopnjie je bilo videti na snegu vse polno krvavih madežev. Policija -je vstopila in v cotra- i • a n izza osmojenega pokrivala iz njosti je detektivom zastav*! pot debelih cunj. Delavca sta vrgla to neki možki, ki je držal v naročju žareče pokrivalo vstran. V notra- otroka. Ničesar sumljivega ni bi-lijosti soda sta našla goreče tru- |o zapaziti v tem delu veže in tu-plo nekega človeka, kojega počr- d: ne v sobah, v katere so stopili ncli obraz se je oziral proti nji-j detektivi. ma. — Ko pa so preiskovali stanova- C'eprav preplašena, sta vendar i,j,-, j«> padla majhna kapljica volj, ko j pričela inetati sneg na ogenj dt. na lice detektiva Mclnterny. i» r obvst ila nato policijo. | Slednji je skočil po stopnjicah Truplo je bilo obžgano tako, da'navzgor ter našel lepo žensko na ni bilo mogoče spoznati. Slabo ^ kolenih, ko je umivala tla z mi- jc bilo opravljeno ter ni bilo vi-j lom in vodo. Tla so bila omadeže-deti nobenega znaka čevljev. Ena Ivana s krvjo, katero je skušala o roka je odgorela in kosti ene no- prati. g.» so že prišle na dan. Natančnej-šla preiskfva je pokazala globoki zarezi preko goltanea in tudi lobanja je bila vsa razbita. Obraz je bil gčividno ?rdo stoičen še predno so ga dosegli plameni. Kri j< še vedno tekla iz ran ter velikih opeklin, katere povzročil o-g< np. Nekateri deli telesa so bili uničeni, dočim s.> bili drugi skoro jMipoInoma nedotaknjeni od plamen. Bil je strašen prizor, ki se je nudil majhni skupini ljudi sredi Umne, mrzle noči. Vsled slučajnega prihoda dveh možklh na ta osamljeni kraj in to ob uri, ko bi človek najmanj pričakoval, se je torej prišlo na sled zločinu. Če bi bila prišla oba dc-lavea mimo le deset minut pozinv je, bi bili plameni izvršili svoje delo na tako uspšen način, da bi nc ostal na telesu niti en znak, ki h omogočil identifikacijo. Ce bi bila prišla mimo pol ure pozneje, bi ne bilo nobenega znaka o sledil. katerega je pustil za teboj morilec. Izkazalo se je, da je truplo ono Kil pa Ferrara, nekega dobro stoji čega državljana italjanskega po-kolenja. Mož, ki j«' obtožen umora, je Krištof Mamatio, tudi pre-cej dobro stoječ ter mož sestrične umorjenega, izvanredno lepe ženske italjanskega tipa. Ferrara je živel pri obeh zakon-sk h iti za tem umorom tiči, soglasno z izjavo policije, večni tri-kot, kojega tri stranice strasti, IjolMMuntiiOMti in ljubezni se izkažejo tako pogosto kot simbol smrti. V tem posebnem slučaju pa se tJusi, da je ženska popolnoma nedolžna pri celi stvari. V tem slučaju je imel mo/. dvoji n ni i v. Policija pravi, da se je hotel s pomočjo umora iz nebi-t: ene stranice v trikom, ki se mu j« zdela odveč ter oh istem času povečati svoje premoženje, da bi lahko še boljše skihel za žensko, katero je oboževal. Oddelek policistov in detektivov je bil kmalu na licu mesta. Nato pa se je pričelo zelo značilno zasledovanje, ki so hitro iz giujali. V šupi in prav do mesta, kjer je stal sod, je bilo videti sledove otroških sani. Jasno je bilo. da se je morilce po^lužil sani, da spravi svojo žrtev na to mesto. Na pragu lupe pa so bili sledovi sani zelo medli ter jih skoro ni bilo mogoče videti. Odkod je prišel morilec ? Ali je bilo mogo er iti za sledem do nj?gove«ra viru. še predno bi snežna odeja za grnila vse* Poklicali so še več pomočnikov, katere so postavili ob domnevani črti ter pričeli na kolenih z iska lijem sledi, kot Indijanci v gozdu Včasih niso mogli na razdaljo par ja rilo v najti ničesar, a kma Iti nato so zopet zadeli na sledove Od časa do časa, potem ko so skrbno odpihali sneg, so zadeli* Tam so tudi našli krvave znake okroglih tal soda. Na dotienem mestu je namreč stal sod v času, ko se je stisnilo vanj truplo Fer rare. Treba je precej moči, da se f.-.isne truplo možkega v sod, kajti sod ni nikdar v resnici tako velik kot izgleda. Tekom stiskanja je pritekla kri ter pustila okroglo sled krog roba. Pri natančnejši preiskavi so detektivi tudi dognali, da je nekaj krvi pronicalo tudi skozi strop v sobo spodaj. Najti je bilo rdeče sledove na mestih, kjer je morilec valil sod po stopnjicah navzdol. Na dvorišču je bilo dosti smeti, kar je značilo, da je bil sod za smeti izpraznjen. Mož, ki je nosil otroka v naročji:, Krištof Mamano, je bil takoj aretiran radi umora. Ženska je njegova žena, a po mnenju policije je povsem nedolžna pri tem zločinu, ki je bil posldiea ljubezni do nje. Hišna preiskava je spravila na dan sekiro, s katero je bil izvršen umor, krvavo cunjo, s katero si je obrisal morilec roki ter bančno knjižico, ki je kazala denar l-Vrrare, naložen v neki banki v Rochester. Nadaljna preiskava je dognala dejstvo, da je imel umorjeni mortgage na hiši. Ferrara je živel pri Mamami ter stanoval v gorenjem nadstropju. Policija je domnevala, da je ta Ferrara žrtev, kar je bilo pozneje tudi do kazano rta podlagi identifikacije trupla. Ferrara je bil sorodnik žene Mam a na. Med obema možema je gorel ogenj ljubosumnosti. Poli rija pravi, da je bil vsaj Maraa-nc jezen na Ferraro. Očividno se je bal, da bo Ferrara pregovoril njegovo ženo, naj potegne z njim v stari kraj. Ferrara je imel številne stvari, ki rade zmotijo ženske njenega sloja, dočim je imel Mamano le malo teh stvari. Vsled tega je zasnoval nočrt, da se izne-li svojega tekmeca ter se v istem č«su polasti tudv imetja svoje žrtve. S tem imetjem bi bil v statin nuditi svoji ženi ono, o čemur je bil prperičan, da skuša nuditi ti je j njegov tekmec. Ferrara je bil živahen, kavalir-ski in lep, soglasno s standardom njegovega rodu in dežele. Mamano pa je kratek, okoren ter rekaj ravno nasprotnega, kar je bila njegova žrtev. Ženska, ki je zapletena v zadeva, je lepa. Policija pravi, da se je Mamano bal, da drži le njegova surova sila ženo v njegovih xo-kah. dokler bi živel njegov tekmec. Ko je vslt»d tega sklenil spra viti s poti svojega tekmeca, je obenem tudi sklenil zaplesti v zadevo svojo ženo, ki bi se nato bala zapustiti ga. Z denarjem Ferrare bi se oba lahko vrnila v stari kraj ter živela tam v udobnosti. Mamano je bil že enkrat preje v rokah praviee. Bil je aretiran v Mamano, njegova žena in Fer- ,UMS» Je v nJi!l dobrega in našim razmeram prikladnega. rara so po izjavi policije na uso-rlepolni večer igrali karte ter pili v*no pozno v noč. Ko je šel Fer-ra v prvo nadstropje, da gre spat, mu jc Mamano sledil. Zadal mu je silen udare« od zadaj s sekiro tir mu nato še pre rezal vrat z nožem, katerega so pozneje našli v njegovem žepu. Truplo nesrečne žrtve je nato stisnil v sod. Sani so bile last majhne hčerke družine in na te sani je naložil soil. Več blokov vstran, pri odprti šupi, jc razložil sod raz sani, položil dosti s petrolejem propojenega papirja krog trupla ter papir prižgal. Na ta način je policija popolnoma ogradila slučaj do trenutka, ko sta prišla oba delavca, našla goreči sod ter obvestila policijo. Ferrara je bilo vedno na dobrem glasu. Imel je dobro slnžho, denar v dveh bankah ter mortgage na hiši Mamana. O njem le ni vedelo ničesar, kar bi se lahko uporabilo kot motiv za umor. Mamano trdi, da je umoril Fer-radi raditega, ker je slednji izu- Svica je federate na država. Sestoji iz 23 suverenih kantonov, cd katerih si vsak voli svoj kantonski svet. Vsa politična moč v kantonu jc osredotočena v rokah ljudstva, ki glasuje o zakonskih predlogih, odloča o odpravi ali spremembi postav, podaja zakonske predloge, odloča o državnih izdatkih, če presegajo gotovo višino, in o državnih posojilih. Na čelu te zveze ne stoji predsednik, ampak sedem-členski zvezni svet. Zakonodajno moč v zadevah, ki se tičejo ee! » državne zveze, ima parlament, ki sestoji iz narodne zbornice in senata. V senat voli vsak kanton po dva člana, v narodno zbornico volijo državljani na temelju splošne in enake volilne pravice. Ce zahteva osem kantonov a!i 30.000 državljanov, se mora o zakonu odločiti potom ljudskega glasovanja. Ce predlaga 50,000 državljanov kak zakon, se mora o tem lazpravljati v obeh svetih (v kantonskem in zveznem) in potem pi odložit i narodni zbornici. Francija je parlamentarna republika s strogo centralistično u-pravo, z. enotno zakonodajo in enotno izvrševalno močjo. Na čelu stopi predsednik, ki vlada potom ministrov, vzetih iz onih strank, ki tvorijo večino zbornice. Država je razdeljena v večje upravne e.'iote (department), te se zopet deset v okrožja (arondissement). Ministrstvo nastavlja v prvih prefekte, v drugih podprefekte. Par lament sestoji iz senata, ki ga volijo zastopi departmentov, okrožij in delegati občin, in pu iz poslanske zbornice. -Unija ima federalistično ustavo, temelječo na načelu,* da jc moč v državi deljena. To je: sodno oblast imajo neodvisne sodnije, zakonodaja je poverjena kongresu, izvrševalno oblast ima pa predsednik. 1'nija sestoji iz 4$ držav; vsaka izmed ijih ima svoj kongres, svojega guvernerja, del svoje državne polnomoči pa prepušča zvez ni vladi. Zvezni kongres sestoji iz senata, v katerega vsaka država pošlje po dva zastopnika, in iz poslanske zbornice. Predsednik ima veliko izvrševalno bla.,t. Ko je predsednika pooblastil kongres, ima toval o bodočem ustroju avstro-ogrske monarhije. S cesarjevim dovoljenjem je hotel Foerster objaviti vsebino svojih razgovorov s cesarjem. toda proti objavi je nastopil grof ("črnin in tako j? puhli-oaeija izostala. 4*Opinion" priobčuje sedaj v glavnih potezah vsebino Foersterjevih zapiskov o konferenci ki jo je imel s takratnim tesarjem Karlom. Karol ni prikrival Foersterju, da je liberalnega in ententi prijaznega mišljenja, liekel je med drugim: "Ententine '.rade so edine, ki pravilno pojmujejo smisel te vojne". Priznaval je odkrito pravico narodov do samovlade in odobraval program zaveznikov, da se osvobode doslej tlačeni narodi .Toda tem narodom se mora tudi priznati pravica, da se svobodno na federalistični podlagi zvežejo z drugimi narodi. Na ta način jc upal, da bi nastala inoč-i-a avstro-ogrska federacija pod habsburškim žezlom. država, ki bi bila iK-kak uzor na zvezo narodov. Že takrat, to jc bilo leta 1017. je Kurol izjavil, da ima namen poklicati na krmilo vlade dr. La-masclia. ki bi naj stopil na čelo ministrstvu, v katerem bi bile sorazmerno zastopane vse avstrijske narodnosti. Temu načrtu ;je je takrat protivil minister grof ("črnin, ki je izjavil: "Ako bo Vaše Veličanstvo to storilo, bodo Nemci zasedli Prago". Karol je bil odločen nasprotnik načrtu, da bi se Trst odstopil Italiji, češ, da tega ne opravičujejo ne /»od o vinski in ne narodopisni momenti; vrhu tega pa potrebuje tudi federalistična država svoje veliko pristanišče in izhod na morje. v»N de Trentina ji* Karol zastopal mnenja, ila se naj v tej pokrajini izvede plebiscit, in prepričan je bil, da bi bil ta plebiscit ugoden za avstrijsko federacijo, češ, da so navdušeni 7i Italijo meščanski sloji, (ločim bi kmetje in delavci iz gospodarskih oz i rov glasovali za Avstrijo. Karlovi nazori niso bili napačni. Ako hi svoje načrte moget pravočasno izvesti, hi morda preprečil razpad monarhije. Toda če 1>i se mu tudi to posrečilo, vendar bi ne bil nov položaj stalen, ker j- čisto gotovo, da bi-imela tudi federalizirana Avstro-Ogrska v sebi klice razpada. Proces razpadanja hi se sicer podaljšal, razpada pa bi ne mogla preprečiti niti ta operacija. stil grde pripombe glede njegove žene. Žena ni tega niti potrdila, v rokah neomejeno moč, oblast, ki je neskončno večja, kot je oblast milrnla Fprra ie hil star 44 kateregakoli živečega, vladarja in ki je ni nikdar nadkrilila oblast Napoleona ali Aleksandra Velikega, — pravi amerikanski državo sloveč o predsednikovi oblasti. Ministri so njemu odgovorni in on jamči kongresu za d?janja svojih ministrov. Njegov vpliv na zako-nodajo je pa majhen; sicer more vložiti veto proti kongresovim sklepom, toda če kongres svoj sklep ponovi z dvetrerjinsko večino, jc predsednik brez moči. To so v bistvenih točkah ustave starejših republičanskih držav Na tri različne načine je tu uveljavljeno demokratično načelo. Mi ga bomo morali vel javit i na način, ki bo odgovarjal političnim, kulturnim in socijalnim potrebam širokih ljudskih množic. Zato ino-moramo zahtevati od viade. da pusti ljudstvu prosto pot, da sama niti zanikala. Ferra je bil star 44 let, Mamano pa triintrideset, dočim je stara njegova žena osemindvajset let. Pripomba, ki je povzročila njegovo smrt, je bila soglasno z izjavo Mamana naslednja: — Tvoja žena je vedno bolna. Ce bi imel jaz tako žensko, bi jo vrgel v vodo. Mamano in njegova žena imata hčerko, Marijo, ki je dala policiji precej koristnih informacij, ko so kaH u»j Uo države, ki jo je samo zgradilo s težkimi jo privedli na postajo ter izprašali. Seveda je še premlada in pre-otročja, da bi spoznala' vsa dejstva zločina, vendar pa jc imela le dobre besede za moža, ki je bij ubit. Klicala ga je "stric". Vse kaže, da je Ferrara ljubi lotroka. To je ugajalo gospe j Mamano, a j« žilo njenega moža, ki je nato v svoji slepi ljubosumnosti in pohlepnosti zasnoval t žrtvami Iz zgodovine radikalne stranke. Slovaki proti svobodomiselnemu terorju. Skupina mladih Srbov, ki je bila prežeta z zapadno kulturo, je osnovala leta 1881 narodno radikalno stranko. Program je temeljil na idejah zapadne demokracije in na slovanski orientaciji v zunanji politiki. Ta čas sta se v Srbiji borili za prvenstvo dve stranki: načrt, kojega j liberalna in napredni«. (Obe stranki sta danes v demokratski zajed-izvršitev ga je stavila v sumljivo j niči razen skupine g. Ribarca). Srbska država je imela zelo reakeio-bližino električnega stolca. j narno ustavo, srbske množice so bile brez političnih pravic. Demo- kratičnega parlamenta ni bilo. V zbornici so imeli eno četrtino mandatov virilisti, ki jih je imenoval kralj. Upliva na državne finance skupščina ni mela skoraj nobenega, o proračunu ni imela pravice sklepati. Tudi vlada ni bila odgovorna skupščini, ampak kralju. Jllada stranka je začela odločen boj ža demokratizacijo srbske ustave in uprave. Politično brezpravne množice so se začele orga- --| ozirati v njej, čimbolj je nazadnjaška vlada pritiskala z vojaštvom V narodni zbornici je podala in vsem mogočim nasiljem na mlado gibanje. Leta 1SS3 je prišlo do slovaška ljudska stranka interpe-!zaječarske ustaje. Cela vrsta radikalnih voditeljev je bila obsojena lacijo radi preganjanja politične na smrt, 1800 strankinih pristašev jc sedelo v ječi. Kralj Milan Obre-svobode na Slovaškem. Cela vrsta j i.ovič je bil obdan z. rcakcinornami osebami; videl je v radikalni shodov v zemplinski župi je bila stranki silno nevarnost, ki grozi uničiti prestol in dinastijo. Zato je prepovedana, drugod so vojaki j z vsemi sredstvi skušal ubiti radikolno-demokratični pokret. razbili shode ljudske stranke. Mi-j Pet let po za ječa rs k i ustaji, leta 1888 jc prišlo ilo drugeg*i ve-nister za Slovaško, dr. Šrobar sellikega boja med vlado in radikalci. Silnemu pritisku kmečkih mno-je na shodu svoje stranke izra-! žic, ki *o se zbrale v radikalni stranki, ni mogel kralj Milan odo-zil: '"Slovaško ljudsko stranko j b ti. Srbija je dobila demokratično, za takratni čas zelo moderno bomo z vsemi silami in z vso vehe-: ustavo. Toda Obreno**:či niso mogli prenesti zmage radikalcev, ča-ireneo preganjali. Na Slovaškem i kali so na ugoden trenotek. da ugrabijo ljudstvu pravilce, ki so jih bodo krvave volitve". Pri debati j morali dati iz rok. Kralj Aleksander je leta 1894 izvršil državni pre-C) tej zadevi je prišlo v zbornici okret: Ukinil je ustavo iz leta 1888 in zopet uveljavil staro nazadnjaško ustavo iz leta 1?69. Takrat je stopil i.o.i, ki ga je vodila radikalna stranka za demokracijo Srbije in za zunanje-politično orientacijo, v odločilen stadij. Nad celimi pokrajinami je bilo proglašeno obsedno stanje. Vla; da si je izmišljevala r.^zne afere, ki spominjajo na Friedjungov proces, da bi mogla uničiti radikalne vodtelje. Tako se je moglo zgoditi, da sta bila Nikcla Pašič in Stojan Protič obsojena na smrt. Liberalci so inseen'rpli leta 1890 ivandanski atentat na kralja, kar škem. gotovo ni najlepša. Ljudska jc dalo vladi dobrodošli povod, da je zaprla vse radikalne vodi-stranka trdi, da so &robarovi pr:-J.tclje. — S padcem Obrenovičev je končal ta boj in radikalna stranka, ki je stala skoro četrt stoWja v opoziciji, je prišla na vlado. Njen prvi čin je bil, da je obnovila ustavo iz leta 1888. Potem se je oprijela težkega dela. da uredi lazrovane srbske finanee, kar se ji je posrečilo. Da bi se Srbija gospodarsko osamosvojila od avstrijskega varn-štva, je poiskala vlada novih trgov za srbski izvoz. Velevažno je bilo predvsem zunanjo politično delo. Srbija se je naslonila na Rusijo in si je znala poiskati ozkih zvez in velikih simpatij na zapadu. S tem diplomatičnim delom in organizacijo srbske armade je radikalna stranka mnogo pripomogla, da je prišel jugoslovanski narod do svobode. Pašič in Vesnič sta vodila balkansko vojno. Tudi v naj-trpkejših trenotkih med svetovno vojno so bili radikalci oni. ki.ni-*o obupali, ampak, trezno in preudarno krmarili državno ladjo. I 100 milijonov za Julijsko Benečijo. Lepo se sliši to: 100 milijonov za Julijsko Benečijo! V Rimu je« bilo posvetovanje, zadevajoče pra vico in finančno ureditev opusto-šenih krajev. Za Julijsko Benečijo se je določila svota 100 milijonov. Za goriško deželo se je trudil posebno bivši deželni tajnik dr. Pettarin. Laški listi bobnajo t( z velikim dopadanjem, češ, tak znesek mora imponirati slovenskemu prebivalstvu in ga pritegniti ne. srce Italije. Tudi "Goriški Slovenec", ki služi laški politiki, se trudi, da bi omamil goriške goriške Slovence s to irnpozantno svoto. Po deželi se dobijo ljudje, k: imajo nalogo, dopovedovati ljudstvu, kako hoče Italija zanj skrbeti. Ali rečemo, da je ves trud z&man. Kaj je rimska vlada že vse obljubila in "nakazala" za Julijsko Benečijo, toda plačala ni še niti centezima. Ako je Julijska Benečija Italiji res tako pri srcu. potem bi bila že kaj storila za obnovo in popravo dežele kljub temu. da še ni njena. Ali doslej ji-delala Julijski Benečiji samo škodo in samo šikanira prebivalstvo. Še tisto malo stavbnega lesa, kar ga je, odvaža iz dežele. Potem pa naj kdo kaj vrjame vestem iz Rima. Vsi, ki imajo pamet v glavi, so se nasmejali tistim rimskim 100 milijonom. Izborne železniške zveze obetajo nem oziru v njej. Pozabljeno bi bilo tržaško zaledje in rimsk i vla-»la bi rekla Slovencem, da naj se ra'. najo, kakor vedo in znajo, samo davke bi pridno pobirala od npili in jim kazala svojo k&rabi-njersko moč. Italjanske šikane. V Blatu na Korčuli so izvršili Italjani več hišnih preiskav pri odličnih rodbinah pod pretvezo, dn skrivajo razstreljiva. Navzlic ostri preiskavi niso Italjani ničesar našli. Novice iz Slovenije. Policijsko ravnateljstvo razglaša : Neprestano duliajajo deželni vladi opozorila glede mučnih slučajev ki se dogajajo v javnih lo-knlih. če godba zaigra narodno himno, ali pa himno kake zavezniške države. Zgodi se rado, da kaka čisto neumetniška godba ali c:gani upletejo med druge točke himno. Cost i ne vedo prav, ali mo r;.jo vstati ali ne. Pri tcin se zgo-tle ol liča j no neprijetni konflikti, ker razgreti ljudje drug drugega b»lžc nepatriotizma in prihaja žal ilo pretepov. Radi tega se po navodilu deželne vlade za Slovenijo prepoveduje igranje narodnih lomen v gostilnah, kavarnah in drugih javnih lokalih. Igrati jih j" dovoljeno samo ob slavnostnih prilikah in na takem mestu v ▼sporedu, da občinstvo natanko Lahi Julijski Benečiji. Posebno ve, da se s tem hoče dati duška se hočejo polaskati goriškim Slovencem, poudarjaje, da lioče rimska vlada pred vsem zgraditi progo čez Predel, prišla* pa je pod Avstrijo zvezo med Trstom in Tr- patriotičnenui čustvovanju. Radi prestopka te naredbe se bodo kaznovali gostilničarji, godbeniki in r>ni, kateri naroča sviranje po ministrski naredhi z dne >30. 9. drž. dr burnih prizorov. Zanimivo je, dfl celo židovsko-svobodomiselna "Tribuna" priznava: "V resnici ne moremo trditi, da je današnja Slovaška vzor politične svobode iii res nočemo zanikati, da ima ljudska stranka v marsičem prav. Politika, ki jo vodijo na Slova- vrženei v neznatni manjšini; če je temu tako, potem .ie gotovo vladna politika, ki vede nujno h konfliktom s katoliškimi Slovaki, naj boij mizerna, ki jo je mogoče delati na Slovaškem. Tu je treba več čuta in takta, — tega ni. Moramo videti pred seboj celo Slovaško in ne samo eno stranko (najmanjšo!) in vsakdo, ki vodi politiko proti katoliškemu ljudstvu na Slovaškem se pregreši na republiki". bižem. Treba vedeti, da so se na 7-ak. št. 198 z globo do 200 K oz. Tolminskem zavz lali skozi desetletja za progo čez Predel, prišla pa je pod Avstrijo bohinjska železnica. Glejte, Italija pa hoče ugoditi tej stari želji gorskih Slovencev in zgraditi predelsko črto. Vipavcem pravijo, da bodo podaljšali vipavsko železnieo iz Ajdovščine do Logatca, da bodo imeli tako direktno zvezo med Trstom in Ljubljano pa mnogo kraj-š>» od sedanje južne železnice. "Goriški Slovenec" hoče trapi-ti naše goriško slovensko ljudstvo s takimi železnicami, ali naši Goričani dobi^> vedo. da so to same prazne obljube za sedanji kritični čas. Ako bi pa Goriška osta la pod Italijo, bi bile se zveze pohabljene, kajti Italija ima svojih lastnih potreb toliko, da na Jnlijr sko Benečijo še misliti ne bi mogla, da bi kaj storila v promet-, zaporom do 14 dni. Na smrt obsojeni morilec Anton __Završnik jc skušal pobegniti iz ječe ljubljanskega deželnega sodišča v družbi svojih tovarišev. Beg so pravočasno zapazili kaznilniški organi. Anton Završnik je bil v poletnem zasedanju ljubljanske porote obsojen na smrt zaradi roparskega umora, ki ga je dne 12. februarja 1919 izvršil na trgovcu Josipu Omercu na Jesenicah Završnik se je najpreje proti »mrt-ni sodbi pritožil na višje deželno koa kasaeijsko sodišče v Ljubljani, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Nato je prosil za obnovo sodnega postopanja, ker je navedel več novih prič o eksistenci nekega Raindla. I Mwj Madžarska I >u na j, 20. febr. 1920. !*<» Kirolyijfvem režimu in po Bela Kunovi rdeči strahovladi je prt&lo na Mad*arsk<»m do preobrata in do katoliške r**nesan<*e. Na fdn vlade je stopil kri'anski itaeionalee Fried rich, ki je pripravljal, v Rudimpieti, ko je bila še po Rnmunih zasedena, tla no-krfc'an<*ki Madžarski. Kriean-*ko nacionalni poveljnik madžarske narodne armade admiral llor-tv je vkorakal v Rndimpaeto kot jejo u madžarske narodne aspi-racije ter da obstoji v nemiki At-siriji močna-stroja, ki bi bila pripravljena žrtvovati v korist Ogr-fcke t od i severo-zapadno Ogrsko, ki je bda v St. Germainskem mirti piisojena Nemiki Avstriji. Ravno »edaj *e vodijo med Ogrsko in Nemško Avstrijo tozadevna poga-jnuja in dane» je o tem vprašanja razpravljala. »kujMtčina. Izpred IjiMjMski pmfc Tatvina pri Gričarju * Majate. Ignacij Pirn a t iz Zg. $iike je služil že tretje leti pri tvrdki Griča r & Mejač. Hrano in stanovanje j« imel pri svojih stariih. Prvi a ve leti je bil pošten, tretje leto je pa zabredel na kriva pota. Ho-nemško avstrijska ^ df>bro kar ma pri pičli plači mesečnih 100 kron ni nemških kr-1 hilo mopo^e >iefsto, da bi si iskal Toda simpatije danskih soeijaleev do Madžarov dmpo ^^ je sk,enil ff0sp0. so le simpatije do madžarske kr-' i i ,. 'hoteli tu m onstran Litve nstva-i • . „ i... - - i. bilo kr&anstvo m pa vgposta- . . , . ... , J pridno zahajal v skladišče in po- r t. federativno avstrijnko-ogi^ko, ^^ nknM 6 ohlpk dvp zim. «lržavo. ki bi bila pozneje priklop-,^ snknji Wa?e tri spoanje r «'kla /a monarhi*; ir-no vladavi- lj0 mi-: 1 j ono v poljskih marki. List i»o: \ilev krone rična vlada sv. Štefana. Provizo-in armada sta se iz- M, In sicer sta prišla v poštcv kot najre%n»-jia kandidata ra madžarski i»r«-stol bivši nsar Karol. oziroma njegov najstarejši sin I Hon na eni strani, na drugi pa nadvojvoda Jožef, bivši armad ni poveljnik na Krasu. Ker je Kriedrieh preveč potegoval za ll«l»slit'r/aii«', j«' ententa zahteva-lj. iimr.i vlado spr«*j*'ii drug iooš . Itd je to za«lnji ministrski predsednik Huszar. odločen kato-liean in voditelj krneatisko-KOci-ja I negn madžarsk:ga delavstva. Vojno ministrstvo pa je prevzel voditelj krščan.-nacijonalne »tran-V t', prejšnji ministrski predsednik Kriedrich. Vlada je razpirala in izvedla volitve v ogrsko narodno zbornici. llile ho to prve volitve, !:i *o s« vršile na podlagi demokratičnega volilnega reda. Pri volitvah j« /magal ua Vsej črti kr*«'-;.nski blok, ob>toječ i* krščanskih na«*i-jonalcrv Kricdrifh-Huszarje- vtw viMliitvntt in stranko malih I-metov pod *»ri ožjih volitvah pa sO podpirali liberalno si ran ko. Zanimivo je. r! i so vrgli /idjr »ik pr volitvami in nuni volitvami očitek v»viiteljn krV-an ske narodne stranke Krieilrichu ur zastopniki stranke malih kmetov diference, toda kabinet i- ščitil Friedricha in se je izrek- 1 so lulanwsz injim t«»r »prpj«-l njfjrov predl«#cr. da pride > sa zadeva pred I osebno častno ra/sodi.v e. v ka t rem sedi najislličiiejša madžar ska generaliteta. " V parlawntn so krščanski na c'jonalui in "mali kmetje" skoraj enako močni. Vendar pridobiva krščanska na«-i joualua st»anka nc.vih priMairV, ker je ž-' par *' malih kmetov" pristopilo h krščanskim na e i jonaleem. /a predsednika parlamentu je izvoljen pool. liakovszky. ker je l»o*lanc*- Apponyi — pred sec madžarske mirovne delegacije — izvolitev odklonil. Na dnevnem redu bi morala biti kot prv* toč ku volitev ogrskega kralja " To da ententa je slovesno prepoveda--In Madžarom izvolitev llabsbur-žanov. Zato si morajo Madžari J*' pomagati drugače. Izvoljen bo po 'ter podloge: vse ukradeno olago .m- bilo vredno 1-1.0:^0 kron. Pir-m.tov prijatelj Albin Glavič je u-kradene stvari prodal in izročil Jugoslavija irredenta. Na delo "Goriška Straža" jžorenjim naslovom lep članek, katerem poživlja na srčnejšo in in vi ležiti in natisniti v nadaljnth 35, jezikih, tako da je danes mogoče imel amerikanski format, brati biblijo v 517 živih jezikih.*a zvišanje produkcije Obseg delavnosti najbolje doka i*vlca, «li fltta in 3e davita. « vs«h lelcarnah. zagovarjati pred icželnim kot po gospodarskega življenja na Gori-jJ\lzno AniPriko ** vel«ko sv. pos]euo delavstvo K3j pomenja B0k3 ICOteT* (,eniU ^ratu* zakar se j*4 moral hitrejšo obnovo društvenega ska za Jugoslovane i« za Francijo. tujskem in je prišel med ljudi v vzhodni Aziji. A tudi v Afriko 111 it rok, ki delav- nicah. Vlada je dala. svesta si svo-t je odgovornosti, zapreti Vi veli-'sfavi|a socialistična vlada železniških delavnic. Vse za VS . f SLVtRA CO. CFD AR RAPIDS. IOWA V graški "Tagespoati" priob-| čuje kapitan linij.skega bro. da je zdpl x med drugim: obtoženec vseskozi pošten. Šele iz "Nepričakovana in tudi ze de-! ....... . .. , . 1 , 1 policijskih poizvedb je tvrdka do- i:o ».- 1 . . \ bilanci je izginilo za .W.i20 K bla- 1 j; docela nove vidike v Jadran- . „1: . . ,... . . ...Iga: m pa niogoce gotoviti, ali je -»ki problem. V Italiji 00 v/nudil ^ . , . . . -___ „• 1 J . vs«' to ukradel obtoženec. 1'irnat ta preokret v jadranskem vpraša- pjll najtežje težke borlw skrbi. Končni cilj vstro-Ogrska je bil VSi" to priznava. da je kradel; izgovarja sc. da m> bile doma slabe razme- .. , . re, pičla hrana in da je kradel, da za Italijo vendar samo neomeje-^ dobll denarja ^ obleko in čeT- ra posest .Jadranskega morja kot "mare nosiro". Sedaj pa je v*»e ti« ostalo problematično vsled nastopa Francije. Ako ima Francija: del svojega pomorskega brodovja v boji. potem se nahaja I talija I lam. kjer je bila pred vojno, to jel njena vzhodna obal je zopet izpo-> si a vi jena sovražnim napadom, v-ak promet v .Jadranu je malo-dane podvejtau in Valona ostane ljc. Za protlano blaso je dobil, kot pravi, 4000 do 5000 kron. — Predsednik sodišča: 4*Zakaj ste si pa napravili dva ključa, enega r.-i skladišče 11a dvorišča, druge-au za o t 10 pod streho?" Obtoženec molči. — Predsednik : "Mislili ste se bo začelo delo. Zahtevo po bolj inten- je odpuščeno., vnem delu opravičuje vlada s rr.™™, «0 1; « «. se obvežejo, da ho- tem d j dino t način nio- ropejei pa navadi ne prodirajo. ,io delali n . -ikor.l noinii. - 1 * * - iii-kini; ^ ^ * 1 - • i »«• «»Kor ^ gUao-J^h pot^huicmo vseh. prav vseh. malo jugoslovanska brodovje.... , ^ vr^{nkr-| se cev do ene»a leta. Sodni dvorj^jg takoj, da izlečiš bolni ud. ko j« ohtož^ncu prisodil eno l^to^.^ j,, udje ti m«rejo tf*žke ječe. služiti koristno? Tn v*a naša dru- • * * štvena organizaija je ud našega' Ukraden STtMlMI narodnega tHesa. če eno društvo. | j najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Sloyensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Vojaška letalska eskadrila s*» nahaja v Sp. Šiški; poveljuje ji li. kakšen pomen mora imeti .... . - i oporišče, ako se moderno opri*ni s« beli državni governer. In sicer 1 protnikom, bomo lahko presodi- ... „ „ . . , . u; 1 to poročnik Jožef Kos. Pri letalski, ^ A stotniji sta bila kot civilista usluž-j . • ' ^ Ljudevit Bartoniček z Du- .... . -, iii oboroži. Sedaj pripada tudi uu ... „ , ■ o i k to admiral llortv, poveljnik . . - • —— — naron ,n ... . ,, . . . • , juiroslovanski državi, to so strate jeski diktator, /m njejrovo kanili- J * , »ične prednosti, čemer ne more stran zeiiinde. ~ 1 ' .... Italija nasproti postaviti ničesar če ena naprava spi. se to ž" ob-H čuti. dat uro so se \V Na Madžarskem imamo torej |>o , iii- i i« I enakovrednega. — Ako s»» itali komunist lenem iitedvladju vlado' ... krščansko-nacijonaltiega bloka žal, da so stopili v ta blok ki so krščanskega mišljenj- . ................. .. na zunaj. To so posebno člani biv- v ^Hnji, potem je Ualija izgub,- še madžarske aristokracije. Toda!1, Vojn° in naj Sf* re"lJu° r'-e"e razmere se bodo že izčistile in go- teritorijalne pridobitve na dobila krščanska s1ro*ke Avstn-Ogrske. kakorkoli n vlado' ...... r- li šeste ure zvečer se , . , irnskim diplomatom ne posreči v . , loka. Le J , .. . ' ' .. .. tomoblom nazaj v * i ...j;- zadnji uri odvrniti nesrečo, ki jim ... , . , ljudje. ;' . slučajno naletel na 1 ; grozi vsled francoskega oporiaea -J ja -anio * . ... ' ...... a. .. .-tonil ic k m ima Uf tovo jc, da je demokratična misel trdnih tal med madžarskim ljudstvom in se v na-| rodu tnino ukoreninlla ter ni s{i-J mo oblak, ki je ''mimo šel". V naci joualneui oziru pa s*' ni-' so Madžari prav nič spremenili.i Ostali so ie vedno oni šovinisti kot nekdaj, ki govore še vedno o neokrnjeni Veliki Ogrski ter bi se veduo radi vladali nad drugimi ' madžarskimi narodi". V tem o-aini ni pri nobeni stranki razlike. Jako dobro zastopa madžarske interese na mirovni konferenci grof Apponvi, toda ppamo, da se mu ne bo, kljub vsej izborni dialektiki, poarečilo premotiti one, di odločujejo dane« o usodi tveta. Zanimivo je, da se nemako-av strijski socijalci — poaebno • Ileicbspost" — iarecno potegu se hočejo' . , . ^ - • naia m Filip Kakovec iz Zel. Kap vsji obal do Orača novi ,U,JU * 1 . „ .___. ;lje. in sicer prvi kot šofer, drugi kot sovoznik. Dne 16. decembra 1. 1. jc imel Bartoniček službo: vozil je častnike v Evropo. Okoli šeste ure zvečer se je vrnil z av-Šisko. kjer je Rakovea. Pri-topil jc k njima ueznan mož. o-bleeeu v usnjeno šofersko obleko in ju začel nagovarjati, naj mu pripustita avtomobil. Rakovee, I kateri je bil precej vinjen, je bil koj zato, in jc Bartonička silil, i aj se uda. Vsi trije so se podali v gostilno in se pogodili glede na avtomobil za 5000 K. Tujec je poplačal zapitek, naštel Bartoničku f» tisočakov, se vsedel na avtemo-bil in se odpeljal žnjim. Rakovee in Bartoniček sta se potem še tisto noč odpeljala v Celovec, med potoma so ju orožniki v Žilipoljah aretirali. Poročnik Josip Kos eeni avtomobil z vsemi pritiklinanii na 180,000 do 200,000 K. Poizv edbe po neznanem kupcu avtomobila so ostale brezuspešne. Porotnemu senatu je predsedoval predsednik- dei. sodišča dr. Papež, votanta sta dvorni svetnik Andolšek in svetnik Pernnš, zapisnikar avskultant Dežela; obtožba zastopa prvi državni pravd- Bolgarska propaganda. Kljub temu. da bolgarska vlada zagotavlja zaveznikom, da bo lojalna in da maeedonskemti komiteju ue bo pripustila delovanja proti naši državi, vendar dovoljuje, da macedonski komite ustvar-jr. četniške organizacije. General Protopopov, ki bi se bil moral izročiti zaveznikom radi zločinov, ki jih je bil storil v Srbiji v času o-kupacije, zadnje dni najživahnej-šr deluje pri ustanavljanju novih četa, ki prestopajo jug. meje in s katerimi se že vrie spopadi na Roozjaku z jug. obmejnimi četami. ____^ ^ Razne vesti. O boljše viški propagandi v Aziji je prinesel zanimive podrobnosti berlinski 4iPrizyoTT: Po svoji neuspeli propagandi v Evropi in A-meriki se trudijo boljševiki tudi danes še z neizmernimi svotami deuarja vplivati na javno mnenje socialističnih in demokratičnih krogov, da bi nastopili proti intervenciji na Ruskem in proti podpiranju protiboljševiškega gibanja. Tako posvečajo v današnjih dneh boljševiki veliko pozornost propagandi v Aziji. V rdeči armadi so celi azijski polki, posebno kitajski, in vsak hip javlja boljše viški radio ''Vsem" ustanovitev kakšne sovjetske republike v Kirgizih, Bašktzih, Kalimikih itd. Boljševiki so sklenili pogodbo z afganskim emirjem ter so ga podpirali v boju proti Angležem, ki pa je končal s popolnim fia-skom. Danes ni več nobena tajnost. da se je boljševiška propaganda razširila po Indiji, Koreji. Kitajaki, Srednji Aziji in Japonski. Vendar boljševiki niso tako naivni, da bi verovali, da bi med onimi narodi, ki so na prvi stopnji socialnega razvoja, mogli vpeljati v življenju svoje komunistične utopije. Za to jim niti'ne gre. Aampak gre jim samo za to„ da bi Veliko ?ec slik kot prošnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,! povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrazite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. SLOVENIC PUBLISING CO., 82 GorUandt Sinek, Hew York, H. Y. Tempotam naročam Slo vensko-Amerikanski Koledar za loto 1920 ter prilagam sa 40 centOT štempsov. I®® 'M* M« *«i« Mesto in drsava _... m* -—--- ■ - ^ " 111' - 1 11 GUAB MABOA 1920 ■111 ■ Valuta in zunanja trgovina. UU mm ruiMinn jijvSi Dr. Ivan Shvegel. Neki prospektor, ki je pregledoval kamenje v Gila reki v Arizoni, je zadel na ohrnaen kamen, j«- bil štiri ali pet inčev debel v premeru. Odbil je kos kamena s Življenjskega pomena je. da posveti naša država izboljšanju deviznih kurzov največjo in takojšnjo pozornost, kakor delajo to — ♦> tern se moremo poučiti iz francoskih in angleških listov — tudi uruge povojni prizadete evropske dežele, katerih finančni in polit ie- j svojim pikom ter našel v notra-jii polo/aj ni niti iz daleka tako težaven kakor naš. :njosti fosilno jajee. To fosilno V deviznih knrz*h se izraža vrednost valute kake dežele v va-j jajce je prišlo v roke nekega goloti druge dežele. Pred vojno devizni tečaji niso bili izpostavljeni sI>oda iz Calif orni je, ki je neto o-\elikiai izprcmin jeva njeni, kajti kakor hitro so dosegli takozvano bmil nanj pozornost znanstvenih /lato to«"ko, je takoj postalo razpošiljanje gotovega zlata koristne j-j izvedencev. i in s tem so se tečaji izravnali. Od tedaj so evropske države izvoz; Najbolj zanimiva točka z znan- 7lata ustavile in taki« odtegnile temelj vplivu na njevanja meničnih t-^čnjev v t«*m praveu. silna izpremi-i stvenega stališča je dejstvo, da ? se je vsebina jajea izpremenila v' < Slavni razlog ra ni/ko stanje deviz kake dežele nasproti dru-!_i ho prvič velike nvo/nc potrebščine prve dežele, vsled "katerih je treba velikih plačilnih sredstev v valuti druge dežele, ako se ta u-\ozna plačila — kako( j«- bilo to n. pr. pri Angliji — ne poravnajo z obrestmi glavnic, ki so naložene v inozemstvu ali z brodarskim za-S bitiuninozno snov. slično asfmitu. ■ kar podpira domnevanje, da izba-j ^a bitumen iz živalskih preostan-j kov. Jajee jep reeej veliko, tako ve služkom. In ker so plačilna sredstva < menice zakonu o ponudbi in liko kot ono go>i ali race ter je-pov-praševanju ravno tako podvržena kakor vsako drugo blago, sejna zunaj najbolj slično jajeu ga-' d - iura s potrcbščino p«č tudi cena (knrz) menic. Drugič: valuta ka-jlfba. Tako natnčno je ohranjeno.] k. dc/cb sc posla hš« vlcd pretiran« izdaje papirnatega denarja oh 'd; je upravičena domneva, da je i i.dano od tva-j iv«, radi katere jo bodo preklinjali nešteti nedolžni ljudje, ki vi- 'rine, ki se je pozneje strdila vf i' njo. kako se j tn « mnogokrat t«*žko pridobljeno premoženje vapnenee. Na ta način imamo pred I l.akor sneg. i s* boj sad dogodka, ki se je zavr-i Kot n red sto za i. boljša nje meničnih tečajev je veljal tam, kjeršil pred tisoči in tisoči leti. i'\oz zlata ali tujih \r. To je ena največjih ...... , . zaplenitev opojne pijače v Cleve- kl * izkns™ k,n,r" landu, odkar je v veljavi prohibi, ^^ ^ cijski zakon. v. da ali teorija, kateremu pa ni Štorklja se je oglasila pri dru- im71iaTi' "m^nost. ko prične s zini BirtiČ na Waterloo Roda v l r;,ksa- ho napolnil številne pred-< 'ol lin wood u in je pustila krepko ,v,sno grobove. hčerko. ----- \ torek 9. marca je umrl dobro ZAHVALA. Ko je 191etna Mrs. Annie Fa-j t-au Huma ter jo obdarovala s poznani rojak John Tofan. 641<» - - - . .. . i •»» ■ - j" «••»» .'"a. i kri v ub* sv<»j« velika vojna naročilu, ne da 1 *i se bili menični tečaji rino in sicer z zadostno silo. da se: bidič spala na svojem domu, je'krepko hčerko Dorotejo Frances. prišel njen soprog in odgriznil [družina Mr. in Mrs. Ignace IjOV-kos njenega nosu. Dr. Daley je rotil'' Jacket Location se je fa Ne v Vork lako i t| ulno dvigali. kakor bi bita množina am viške- je globoko zarilo V tO tvarillO ter tri iz v oca opravičeval;.. In s tem, da se je newyorski kura držal ko-j ostalo nu ta način nepokvarjeno, bi or m«>go*'-e mrko. s,, dobili evropski zavezniki ameriško blago, ki V teku ncštevilnih let se je nato si ga morali plače va:i v dolarjih, cenejše, nego ako bi se bila pu^li-: t«» mehka ivarina izpremcnila v la dolarskemu kurzu prosta pot. Mogli bi celo postaviti dokaz, da vapnenee. Nato je kaka vulkan-*>o devizni kurzi nazndtije pripravili Ameriko do tega, da se je ude-'ska ali stična akcija dvignila vaj-]• /ila svetovne vojne. Devizni kurzi so povzročili velika ameriška J »ene«- iz mokre postelje in ta vap-p« »soj ila in ptMojilu oziroma interen, da bi posojila n to.ati. je nagnil r,' vezni kov. Kot zasib.o sredstvo za utrditev meničnih tečajev soje erozija ali razpadanje kamena p<-ojd«. č. pra\ v.-av h neobhodno, pa vendar samo začasno sred- vsled vremenskih uplivov. Sneg in sivo Posojila se morijo prej ali slej plačati in potem pride resnica dež, mraz in vroče solnče. vse to * end a rb* zopet do svoje veljave, ne glede na to, da je postala med-t« m mnogokrat še lin »a. kajti posojila zavajajo izposojujoče si vlade večkrat v zapravljanje. To >.e je pri Angliij in Franciji (da o itrugih deželah niti o - govorimo; pokazalo takoj po vojni, ko ev ."<'P"»ke \ lad«- ni-Mt \ ee i.etele in ni«»trle h«' dalje lunetno podpirati ktir-rn nakar je knrz am« -iftkega dolarja takoj rapidno poskočil. Težavnejši. a tn>j.»»*jši sr»tlstvi za izltoljšanje slabe valute sta v tem, da Ne zmanjša oh«ck cirkulacija t papirnatega denarja in oineje javni izdatki dežele, ki se na udoben tiačiu poslužuje fabrikacije pa-p rti a tega denarja in povzrof-a zgolj navidezen prospeh (ki so ga do-leiijski kmetje tekom vojne po krivem imenovali "božji žegen"), s so vogali obrusili ter je postal kos t. nt |-.t zopet daje p<»\i.d za zaselio razsipnost in razkošje v času. ko v apnenca gladek kamen v strugi bi bila potrebna na iverju štedljivost posameznika. Navan.ic po njenih plačilnih sredstvih, ki vsled tega posk>N'ijo v kurzu. Predpogoj za povzdigo izvoza je pomnožitev produkcije. Da sedanje razmere, ko bi vsak hotel živeti na državne izgubila vred- nenee je poslal del gorske verige A tU" r ko, da j«- osebno stopila na mejdan za zmago ali gorskega obronka. Pričela se je delovalo na vapnenee, ki se je pričel kmšiti in drobiti, dokler n« prišlo krušen je do jajca. Kos. k» je vseboval jajce, je padel v bi! poklican, da je prišil nos na-zaj. Vpitje žene je zaslišal policaj na cesti. Ljubeznivi soprog je .zbežal, kakorhitro jc zaslišal policijsko piščalko za pomoč. Broufhton, Pa. Smrtno se je ponesrečil rojak Matija Kupar, ki je bil zaposlen v tukajšnjem Porter premogoro-vu omi- Grene pri Sv. Duhu, pošta Skofja lioka na Gorenjskem. V Ameriki ]zapušča svaka Florijan Debelaka. v starem, kraju pa soprogo Ma- . , , . , j " - trijo in Štiri nedorastle otroke, kal doticni kos vapnenca z drugimi kosi vred naprej, dokler se ni- _ _ . _ 1 Calumet, Mich. Woodland Ave. Pokojnik je do- Spodaj podpisani se najpresrč-čakal visoko starost 7fi let. Tukaj nejše zahvaljujem vsem daroval-zapuščp ženn. eno hčer in sina. ('<>,n 'n darovalkam v Watikeganu in North Chicagi. ker so mi po-Joliet, 111. magali v moji dolgotrajni bolez-Pogreb pokojne Frančiške Sti- ni. ker že natl dve leti nisem spo-glie. ki je umrla v sVojem domuJsoben za nobeno delo. 204 Stone St., se je vršil 9. marca Torej se lepo zahvalim nabiral-•zjutraj r»b veliki vdeležbi sorod-,'cema Anton Malovrhu in Jožef nikov. znancev in prijateljev Sti-, Kuelerju. ki sta pobirala jk> Wau-gličeve družine. Počivaj v miru! keganu in sta nabrala lepo svoto Bolna je bila le en teden za vro- 184 dolarjev 80 centov, za kar se činsko boleznijo. Bila je stara šele'lepo zahvalim vsem darovalcem in okoli 40 let. Zapušča poleg užaljc-,darovalkam. Frank Sunič iz New Towna je'lie,-a soproga kc šest sinkov in 2 Nil(lalj^ se lepo zahvalim nabi-odpotoval v Big Rapids. ^lich..| hčfrk«: najstarejši 1J), a najmlaj-; ralcema Frank Repu in Anton Že-kjer bo vstopil v farmacijsko šoloj'" Pa 5ele 6 mesecev. Bila je člani- bv.niku. ki sta pobirala po North da se izuči za lekarnarja. Zadnja'ea ženskega društva sv. Ane Kat. rhicagi ter sta tudi nabrala lepo tri leta je dobival prvi pouk v tej Borštnarie in R. N. of A. svoto 104 dolarje in centov, za stroki v eni calumetskih lekarn. Mali Frank Žagar, sin kroja-'kar <;e lepo zahvalim vsem daro- Racine, Wis. Ker je Icrsil zakone proti »tuši. jc bil aretiran Miloš Prodič. 691 V četrtek 4. marca popoldne jc'Milwaukee Ave. Prodič je bil ob- reke. Pro n^en^^r zbil svo'im ikom ter'n,,J<>c* i' »treet. Jiavm- f-.Kuliat galonov zganja men. ga raz »i s sxojim pi om er j ^^^ <>Avn. Bolan jc bil komaj te-se je krivim ter bil obsoje na 200 nase \ njem jajce. ; den dni in akoravno sicer čvrste J dolarjev kazni in 2 meseca ječe. Bila je to kaj čudovita zgodo- narj|V^ je |)reidido,,a inOuenca] vina. S<- bolj čudovita pa je misel toliko 211iU-.ila> da narava ni mo- ... . . . , . pinllegel pljučnici stari calumet- dolžen sest prestopkov, med trmi- -I rospektor, ki je iskal zlato 1 . " ■ • I , - i - , - • * i - * I ' . - , ^ . i«ki nascljemk Joseph Shaltz. sta- da te prodajal žganje ter da je ge kovine, je našel ta ka-i . _ , . ' ^ „ I , , . ' , . n . , . .. nujoc na 24j(S^ C Street. Kavni- skuhal :i0 galonov zganja. Priznal Sheboygan, Wis. roške ko vi. d. režijivo plačujejo podpore za brezposelnost,; nr tisoče in tisoče let. ki so pote- p|a preboleti sledeče pljučnice.! Anton Boršc. H2* Pennsylvania a i .k 1 .. _ . ..I . ! a. Z . a J.. ----...1 h* a« i 1« I* 1 ti r.il j 1ai* a I.» « a t\ •» /i Li to i<~*o i k * i i . • * I tega pota ilo poboljša ve ne pospešujejo ravno, j.> eden iz*'?*^ mnogih žalostnih nmkvt te d« be, ki j»oka v vseli sklepih. In vendar je trebi tn zastaviti vzvod Vsa gospodarska vprašanja, »-elo najzaplete-r « so končno *e'o enostavna: gre za delati ali ne delati. Vsfkonnlno s po>|»>evanjfm izvoza mora iti čim večja omejitev iivoza. Vemlar je tr>4».» to >.r»slstvo previdno rubiti. Razkošno blago, t.asladila, kak«>r jih t; pr. \> vel i kili množinah dobavlja Francija, se morajo zabramti. Surovine, potrebna živila za delavno ljudstvo pri izključitvi ne smejo biti na enak način prizadeta, ker so mnogokrat za lastno produkcijo neobho^lno potrebna. Na Francoskem prihaja / krajev, ki jih bili Nemci opustošili, veliko pritožb, da se ovira < trnova dežele in npoMavitev obratov v lainošnji industriji ravno s t m. ila uporablja francoska vlada politiko o omejitvi uvoza preša-bMinsko in premalo prožno. Mnogokrat gre pri enem ter istem predmetu — kakor pri krepki medicini — zgolj za količino, katera se sme dovoliti iu katera ne. Boljše sredstvo, i" a t ero poizkušajo v solidni Angliji, da bi omejili kupno moč tistih, ki razsipajo denar v narodno-gospodarsko škodljivih izdatkih, je ostro obdavčenje. Ti nepotrebni izdatki za razkošje, ki označujejo sedaj življenje v revni Evropi ravno tako kakor v bogati Ameriki so enako škodljivi za deželo, če se plačajo i lozciUktvii ali pa se noši jo doma. V prvem slučaju direktno zvišujejo naš dolg inozemk,\. v drugem slčaju pa imajo posredno enak u-*'inek, ker zaposlujejo domačo produkcijo z nepotrebnimi deli in jo < virajo. da bi se posvetila proizvajanju potrebnih stvari in izvoznega blaga. I'govor, da -o davki že itak nezmagljivo visoki, ne drži vedno. Ako je v kaki deželi še denarja za razkošje, potem ga je vsekakor tudi še za višje davke. Končno ne moremo dovolj živo naglasiti da jc poboljšava me-n'čnih tečajev odvisna tudi eni zaupanje, katero si bo ustvarilo inozemstvo o stalnosti političnih razmer v naši državi in o naši finančni pelitiki. kla od dneva, ko je padlo jajee j JVeviden s sv. zakramenti za umi-|Av,> se je priznal krivim, da je v vodo ter se »kopalo tamiv meh- rajoče, se je kmalu po 12. uri «- kršil zakone prohibicije, ter je ko snov pa do dneva, ko je zopet j poldne poslovil iz te solzne doline.! ^jj kaznovan na 100 dolarjev in Rojen je bil pred 58. leti v vasi j go dni v poboljševalnico. llrib pri Špeharjih. fara Vrh pri Kolpi. Na Calumet je prišel leta Milwaukee, Wis. 1S8J; delal je najprej na Osceoli, y sredf> ^ mawa je ^ v ;m leta 1887 je nastopil službo za Mihraukee pokojne Mrs Frank Oblak. 1021 McAllister St. prišlo na dnevno svetlobo in v roke človeka v podobi fosilnega jiij^a. Žena starejša od moža. Neki angleški list se bavi z vpraK- & družbo, za katero je de-j^ ! ;ojon; p,.^, ki jp ši:njem. zakaj mladi možje sto- al do svoje smrti;^Za 'svoje dolgo -j ^^ v Belram wis tor letno zvesto službovanje je biljtamkaj niso hoteli poUopati po pred tremi leti odlikovan od dru-! , , . . -,„ . , , „ , .. cerkvenih obredih, ker ni bila cla- zbe s srebrno zasluzno medaljo. . , t» i - • • vi * niča cerkve. Pokojnrca je bila sta- pajo v zakon s starejšimi ženskami ter odgovarja na to v tem smislu, da se iz vojne vrnivši mladi Anglež boji, da ne najde pri deklic* H enake starosti pravega razumevanj a. Po tako težkih bojih iu hudem dušnem trpljenju in stradanju jc postal iz lahkomi- Ožcnjen je bil dvakrat. Iz prvega' ra 32 let in rodom iz Kropega v zakona je živih pet otrok; Mrs. T> • • • • i v___ ... , JL .. Bočni pri Gornjem gradu. Zapu- Anna Bahor na Osceole, Mrs. la-iw ^ . - v v . ,„ -„v * ^ l^ea žalujočega moza in dva sinc- rolme Cimermancic na Tama-;1 . - . ^ , . , .. _ ka, stara ;> in t let. I mrla je na račku. Mrs. r ranees Mervic v De-J_, Raznoterosti Londonska kristalna palača fteremu je bila namenjena, ko so je ena največjih steklenih palači Pratlili z »irromnimi stroški, na svetu. V miru prirejajo v njej i . ^^ . . . velike narodne t avnosti z benga-1 ^ »f10^ ličnim ognjeni, konfetnimi boji ini Francoski letalec Income je na-iHMieškimi noč,ni.. Tudi veliki eir- f"^1 P0,*ku* * naj\*očjim leta-kusi imajo v njej svoje predstave. |lom. n» »-Brti peratmei ^ Ob vojni je valovilo veselo živ-1™"'* 1T ^rL^Z ^^ Ijeoje v kristalni palači. Ko je ^n S^ZJ*J^ utihnil bojni vihar, bo izročili ste- Pa ^ P^doben kajnti. Nad kajuto » , __, , . ...__. »t. se nahaja zvišan prostor za stroj- kleno palačo voj^jiki upravi. .V .. . , • : - , _ .. ne puake. Letalo gonijo štirje mo- njej se je izvraila demobilizaeija. .. ___ .. . , . . .rm^U-. Od j.- * « Tiunrja l.^Vrg. M> sn ,.m r«.™, omogonj« h.tro-iaO mflj. x \. ^ T „ - . Rečeno letalo se lahko 12,000 eev- oroidi .10,500 častnikov ter t.- ^ f€r ^ ^ aoč pro tako v. Zanaprej pa tlo »hi- dal*e, ne da bi bilo treba letalcu šljenea zrel, resen mož. Mlade deklice, s katerimi je pred vojno tako mirno občeval, ga več ne za-dovole. Zdaj hoče imeti žtfiio, katera bi ga nraevala, družico, katera bi žnjim delila bridkosti iu težave, pa ne metulja, ki se za vse življenske težave Še ue zmeni ne. Iz navedenih razlogov se ženi mladi Anglež s starejšimi ženskami, katere so samostojne, katere imajo labkomišljeno mladost za za seboj, katere vedo ceniti denarno vrednost, katere iščejo sreče v domačnosti in med otroki. **Moj mož je za sedem let mlajši od mene*', piše neka gospa, "a jaz se ne čutim niti za dan starejšo od njega. Vojna je napravila ir njega zrelega, resnega moža, ki ceni pri ženi njene srčne lastnosti višje kot pozlačeno zunanjost". **Moja žena je za tri leta starejša od mene", je dejal neki R:lad Anglež, 4'ali ne zamenjal hi je za drugo za ves svet ne. Izgubil sem v vojni desnico, ali način, na kakršen mi pomaga, je ta ko ljubeznjiv in priknpljiv, da sem ji vsak dan bolj hvaležen. Kako slabo bi bil napravil, da sem vzel mlado dekle, katera misli sa vo nase in hoče vse imeti. Moja iena je imela strah za stran raz lične starosti, ali ta strah je kma In troitu. Miss Catherine v Detroitu pljučnici. in Miss Mary, organistinja v našii Starišem Jožef Gasperič, 553 cerkVi.'doniaV Iz drugega" zakona161 Ave" umr,a h,Vrka Ro.7a' z Ljubo rojeno Severiuski sta o-, 1 mrl je Bops KalinoviČ, <11 stala dva fantička John in Jo-!Glyburn St., star 24 let. v Muir-seph. Mrs. Mervič in Miss Catlie-!dale sanatoriju vsled jetike. rine sta prišli iz Detroita k po-; Martin tednik, 259 Reed St.. grebu, toda očeta nista več videli, j je obtožen, da je napravil 700 ga-ker je bil vlak skoro 10 ur kasen, j Ionov vina in da ga je Že prej pro-Privatne pogrebne obrede je izvr-idal v svoji gostilni. — Nadalje je sil g. župnik v hiši žalosti 6. mar- obtožen tudi rojak J. Rupar. da ea popoldne ob 3. uri, nakar so bili zemeljski ostanki pookjnega prepeljani k zadnjemu počitku na pokopališče Lake View. Pokojni je napravil vino in da ga je baje prodal 29. decembra 50 galonov. Nobeden izmed teh dveh se ni priznal na zveznem sodišču kri- je bil veren katoličan, dober oče! vini, vsled Česar sta morala polo-in skrben gospodar. Spadal je v Uit i po tisoč dolarjev varščine, društvo sv. Petra št. 30 KSKJ. in' X 1 • \ 1 % * sv. Družine št. 1 SKPD. Naj po-; Hackett, Pa. čiva v miru! z& jetiko je umrl 421etni John Na posledicah influence je umrl John (Teman. Pokojni je bil star škega mojstra Franka Žagar. 918 valeem in darovalkam. North Chicago St.. je bil v bolniš- Vsa svota skupaj je 2S9 dolar- niei sv. Jožefa operiran na slepiču, .jev in 10 centov, še enkrat srčna --— hvala vsem. kakor tudi nabiral*- ;cem za njih trud. Želim vsem lju-ai v . iv * . bega zdravja in liog vam povrni Načrt madžarske »stave. _- ; - North Chicago. N!.. 14. 111 are« .1920. Dopisni urad poroča: Narodni' skupščini predloženi zakonski načrt o vzpostavitvi ustavnega delovanja in o provizorični ur "lit vi izvrševanja vrhovne državne o-; x blast i določa: Zakonodajno blast NAZNANILO IN ZAHVALA, izvršuje narodna skupščine.. Do Tužnini srcem naznanjamo so-zasedbe mesta državnega upravni- rodnikotn. znancem in prijate-ko izvršuje eksekutivno onlast ljeni. n hrbet, pretegajeajeis Upekaeajr, temu ja lahko hitro odporno« t takojftnjo uporabo .ifts.A.i..^'' - Sever. Pokojnik je bil doma iz Šmartna pri Litiji. Dolenjsko. Tu-47 let. Doma je bil iz-Vine vasi. ( kaj zapušča žalujočo soprogo ter fara Podgrad. Dolenjsko. Tukaj!pet otrok, v starem kraju pa ma-:za delo. Upravnik zastopa Ma-zapušča žalujočo soprogo in štiri'ter, tri brate in štiri sestre. Idžarsko v mednarodnih odnosa-i otroke. Starišem Rožič na Mohavvku je umrl 8 mesecev stari sinček. Frank Benčič, ki je bil nevarno bolan na pljučnici, je srečno prestal krizo. Hčerka Miss Anna Benčie je iz Dnlutha prihitela k bolniški postelji svojega očeta. Mr. George Mišica, ki se je pred dvemi tedni podvrgel operaciji v C. 4 H. bolnišnici, je že zopet na nogah. je obiskala družino Počivaj tam. dete milo, ki sveta nisi poznalo, naglo tek si dokončalo, v nebesih se veselilo. Žalujoči ostali: Fortunat in Marija Maček, stariši. Fortunat, brat. Ana in Fani, sestri._ i MHm, kf ao enkmt eponwle*»>goro sdntvfln* moč, tier bodo rad brez njega. Saau> enPaia-Expeller je, in r vaie varstvo je opremljen z nafto tvorniftko znamko SIDROM & tvoraiike taaake, ni pristen m ga zavrnite, ti >n 70 tor t earii lA»wih ali pa pri F. AD. nCNtER * CO.. J264J0 Broadway. New Yak u ' r. i. OJjJk* XA*OT>A 20 MARCA 1!>2A ANZE PITO V AU Spisal Aleksander Dumas, ft. 3 (Nadaljevanje.) Ko pa je dobra /onska zbolela ler čutila, da se ji bliža smrt in ko je spoznala, da bo pustila svojejra otroka samega na svetu, je pričela dvomiti ter iskati oporo za bodočo siroto. Spomnila se je, da je pred desetimi leti neki mlad človek sredi noči potrkal na njena vrata ter ji prinesel novorojeno dete. za katero je pustil precej lepo svoto denarja ter deponiral šc nadaljno večjo svoto pri notaiju v YUlers-V-^tlretes. O 'tei skrivnostnem mladem možu ni izprva vedela ničesar l. I til j«- star takr.it sedemindvajset let tor .se vedel precej mrzlo. Njegova mrzlost pa jo izpili la, ko je videl svoje dete ltilu jf. lopo, močno i:i prijazno, le proves* narayno vzgojeno. Vsled tega je stisnil dobri ženski rf.ko tor r«*kel naslednji* besede: — Uačuuajtc name v slučaju potrebe. . . Nato jo v/.el svojo doto, vprašnl za pot v Krmenonville, napravil s svojim sinom p >:«»vanjo na j*roh Kousseau-ja tor so vrnil nato v Villorn < ottorets. (iotovn radi dobrega zraka, katerega so vdiha-\ali tam 1» r v^led legi., k« r j»- notar pohvalno omenil ponz.jonat i.boj Fortier, jo pusti« i naloga Oilberta pri poštenem možu, ki ,ie takoj vzbudil njegovo zaupanj**. Potem ko jo pv*til svoj naslov pr i»I»ejii Fortier, se je ropot vrini v Pariz. ( Mati Pitova je po/nala vse to posamezno okoliščine. V trenut ka .ko je umirala, v jc spomnila besed: — Raeinajt'^name v vlnea- -1| pot robo. _ To j.* h:io kot noko razodotje. Urez dvoma je božja previdnost n rodila vs. tako. da bo ubogi Pitov mogoče vee našel kot pa i/«*iibil. Poklio..la jo duhovnika, kor ni znala pisati. Duhov nik j.- pisal in še istega dno je dobil pismo ahej Fortier, ki jo do s*avli naslov tor odposlal pismo. Hit jo zadnji ea*. kajti dva dni pozneje jo mati Pitova umrla. Pitov je bil se pr -mlad, da bi razumel v polnem obsegu izgubo, li ga jo zadela. Objor.oval je mat or. ne raditega. ker je razumel lo fitcv za vodno, temv.v raditega, kor je videl mater bledo, mrzlo in kor jo ubožec instinktivno uganil, tla je zbežal .'♦nge|j„v#rnii. domače-g-i ognjišča. Oropana matere, je bila domača hisa ptista in prazna. »Svoje bodoeo eksist. j o, ni razuniol tor ni niti -vedel, kaj se bo zgodilo z njim naslednji dan. Ko jo spremil mater na pol^pališoe ter s., krst o pokrili z zen.-.io, jc sedel na sveži grob ter odgovoril vsake i - _ ______I ... : _____ J^^ni. .1., ni £ii riilrjlni. 7nnilkti1 vstal ter mu šol na-proti. Čutil je, da ne more reči ne onemu, ki jo prišel na poziv njegovo matere ter ni nudil nobenega odpora, ko ga je zdravnik prijel za roko ter odvel s pokapalisča. Pred domačo J>i£o je stal eleganten voziček. Zdravnik je rekel ubogemu dečku, nt i sede v voz iu obu sta se odpeljala v mesto, kjer sta se nastanila v najboljši gostilni. Komaj sta s«- nastanila, ko je dal zdravnik poklicati krojača. Ker pa jo bil slednji obveščen že vnaprej, je pribil z gotovimi oblekami Zdravnik jc previdno izbral za Pitova oble-1 O. ki jo bila sicer pr. dolga in preširoka, a vspričo naglice, s katero ;o mladi mož ra^tol, jo bila to kaj previdna odredba. Nato sta se «.l»a napotila v m ost m del, imenovan Pleux. t: iu bližje sta p-il»ajala temu kraju, toni bolj počasen je bil ko-lak Pitova. Oči vidno ga je spremljal zdravnik »; teti Angeliki, katero je >io. r vid. I le parkrat, glede katero pa s^ je ohranil strašen s'toinin. ■ Predno se podani na parnik. •France", pozdravljam Janeza in rVančiško Perko, ki sta bila takoj »rijazna in me spremila na kolo-j Ivor; se jima lepo zahvalim za • dobrote. Pozdravim tudi bra-j ranča Franka Perko, njegovo že-. io iu vso žlahto ter Jakoba Res-j lika. Pozdravljam tudi Rev. Oma-i ia in vse farane sv. Lovrenca v s« whurgu, Ohio. Z Bogom! — Vb-jzij Juhrat. • . • Prodno se podam na pot v staro j lomovino, še enkrat presrčno 1 '-dravljam vse prijatelje in znan-, •e v Johnstownu. Pa., po.-.ebno pa Isto, ki so me spremili na kol«v' Ivor. Pozdravljam tudi svoja prijatelja Joseph Rozicha v Ah-neeku, Mich., in John Prebelicha .* South Range, Mich. Vsem skuhaj kličem: Na veselo svidenje v higoslaviji! — John Ranovec in Vlikc Tomae. Prodno se podam na morje, še nkrat lepo pozdravim svojega ■ii lega brata Jakoba Klinp, njegovo soprogo in otroke, kakor tuli veo one, ki so me spremili na < lodvor v Mount Clare, VL Ya. "V zdravljam tudi Edvarda Leban n njegovo soprogo v Pecks Run, V. Va. I>epa hvala za postrežbo s m skupaj. Z Bogom in na svi-leiie v Jugoslaviji! — Frank rr^ha, na potu v Babino polje pri Lcžu. KILA. Cosulldi Line Olrakm pat n 6rska la ilnl Parni k| ilplyjtia ed **MtJtf «1. Zm cm i«' f. tf ea za ratžke, ženski in otreke v Milborsugh hotelu, New York, N. Y. Zastopajoči W. S. RICE, Adams, N. Y. Naš izvedene«1, A. R. Perkins M. D. bo v Marlborough hotelu 36. ulica in Broadway dne IS, 19 20. 21, 22, 23, 24, 25, 26 in 27. marca. Pomagala mu bo Miss S. P Meegan pri zdravljenju ženskih in otrok. Vsak možki, ženska, al otrok, ki ima kilo, naj se izkoristi s to priliko. Riee-va metoda za kilo je znana j>o vsem svetu. Sedaj lahko vidite kakšna je ta metoda ter si naba vite Rice-ov pripomoček. Popol noma brezplačno, dokler niste zadovoljni, dokler vam ne pom rijo pripomočka ter ste prepriča ni. kako i zborno vam drži. Nobe nega pritiska, nobenih globokih peres, ničesar kar bi vam stiskalo Ker re odpravljam v staro do- tel° in vas bo,el°- Lahko 86 ** n«»vino, pustim pozdraviti vse ro-l^ tudi VonoCi s pozitivno ugodnostjo. Mehko kot iz gumija; stisnete lahko več ali manj. PHELPS BROTHERS & CO. 4 Waal Htm T« Iščem svojega brata FRANKA OGLASI NAJ SS STIBLER. Pred šestimi meseci, ANTON KOMPOS; išče ga sestra se je nahajal v Morgantotvnu.. Marija Kompoš, Rateče št. 35, Ju-W. Va.. potem je neznano kam goslavia. — Nadalje naj se oglasi odiel. Prosim cenjene rojake. tutij OLGA SCOGNA: pri nas ima ako je kateremu znano njegovojpismo od Spedike Piaconti'iz Ri-sedajno bivanje, da mi naznani.) ma.Italia. Upravništvo Glas Nar^a. J. S. Shipping Board r POTNIŠKA SLUŽBA Dikrektna zveza z Dubrovnikom (Gravoso) Trstov SS "SUSQUEHANNA" 23. marca 1030 Cena za tretji razred: Oo Trsta $100. — Do Dubrovnika |1B. Poleg tega S5. vojnega davka. za kar se že vnaprej zahval ju- J jem, ako pa sam čita ta ogla.*. < naj se oglasi svojemu bratu. . ker mu hočem sporočiti nekaj važnega. — Mike Stibler, Box j 8, Grafton. Wis. (19-20—3 .' PROŠNJA. Prosim dotičnega, ki ve za na-j slov LUDVIKA BALOH, doma iz Idrije (odšel je 1007 v lndiana-1 ~' polw, Irnl.. kasneje v Canado),!Rad bi zvedel za svojega bralran-naj mi ga blagovoli sporočiti ali' tu LOl'IS VALKNClC'A. Doma SANTA L CAPSULES MIDY Ozdravi katar mehurja in od« strani vae v 24 Vnka pikala m Mei Imel ^ Varajte oe ponaredb, llV^tlMk ga pa opozoriti, da se nu og'asi. Stephan lialoh, Technisclie TToohsohule, Austria. Wien. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnžnim srcem naznanjam vsemi soroatl:'iii toroijalkami. Ni ravno živela od miloš-"ine, l i ji i iH/v.n prtnlajarja lanu. katerega je predla sama, je tudi oddajala \ najem cerkvene klopi, za kar je imela dovoljenje od kapi-tolja. Od časa do čav;, je dobivala oiela računati ftUvilo centov, katero ji prinese y|ako leto oddajanje NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim in žalostnim srcem naznanjava vsem znancem in prijateljem p reža lost n o novico, da je umrl najin brat LOUS PBTELIN pd. SUdČER iz Ribnice na Dolenjskem, star 39 Franka Zalar v Cheat Haven,j1«*- V teJ & hival H l*11- Kličem vsem: Ka veselo svi-jTukaj zapušča naju dva brata, v starih kraju pa ženo. enega otroka oz. hčerko, eno sestro ter ne-izuanokje brata Štefana, kateri se !Vedno se podam na parobrod'i** nahajal že od leta 1914 v ru-France", pozdravljam vse prija-iKkem ujetništvu. Ako kdo zna za tfije »n Inanee airom Amerike,111 n*J nama Javi' ali naJ se IH jfbno pa one v lIostetterju« sam bratoma. Pa., ki so mene in mojo družino, Teni P«*»m se zahvaljujeva h romili na kolodvor. Srvno po-j družini Marinšek za vso postrež-zdravljam svojega sina, Franka 'bo ranjkemu, kakor tudi vsem ti-in Antona Žabkar ter njune sta-l- ^i". k« ga obiskali v bolezni triie. Janeza Arh in njegovo dru-]t«" spremili k zadnjemu počitku. žin/\ Ignacija Frlin in njegovo so- sveti naj ti večna luč. V miru pr go ter Mihaela Trater in nje-(počivaj! govn družino. Na veselo svidenje Žalujoči ostali: v .'ugnala vi ji! — Alojzij in Mari-! Jože in Frank Petemu, brata. PARMA NAPRODAJ v državi Wisconsin, obsegajoča 80 akrov, v ravnini, dobra in rodovitna zemlja, raste .vsakovrstno žito, 1 miljo od železnice in velikega far merskega mesta, kjer se lahko vse proda; 40 alqpov je njiv, 10 travnika, 10 pašnika iu 20 pa gozda, lep sadni vrt in nekaj vinske trte; novo poslopje, liiša 7 w ob. velik hlev in 6 manjših poslopij ; zdravo podnebje iu dobra voda : na farmi je par težkih konj. 7 goveje živine, 5 prašičev, 30 ko-j koši ter vsi stroji, ki se jih rabi na farmi. Cena vsemu je £>600.00;' t4000.00 takoj in ostalo na obro-f ke. Za natančnejša pojasnila se obrnite na lastnika ali pa pridite; pogledat. —» Anton Novak. Lvn-' don Station. Wis. - I Kje se nahaja JOHN OBERSTAKi podoinače Jerčken iz Gorenje' vasi pri Ribnici.' Kateri roja-i kov ve za njegov naslov, naj ga| nama naznani, dobi $10.00 na-! grade. Stara njegova navada je. \ da kadar ga ima malo v glavi, kriči: Hop, haj! Naznanite na naslov: Peter Prijatelj. Box 173. Aurora, Minn.; ali pa:I Ijouis M. Pemšek. l*ox 458, Aurora. Minn. C20-23—3) STAROKRAJSKI SLOVENSKI ZDRAVNIK. Dr. M. MILO JE VIČ 417 Wood SU Pittsbnrfb, Pa, Naprodaj harmonike. 1 nova 1 glasove, trirat topelt........ $110.00 1 stara :t glasove, trirat topelt........$ 75.0O 1 stara na tri trlasove. trikrat topelt .. $ ftO.OO Delam tudi štajerske harmonike. JOHN WEISS, 192 4EFFKKSON ST.. BROOKLYN, N. Y. DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK SPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja atroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let tef imam skušnje v vseh boleznih in kei; znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškii bolezni. Zato morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridiU čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno krt. mazut J« In Mm po teleau. bcleznl v triu. Izpadanj« las. bolečino v kosteh, stare rane, ftlvtne bolezni, oslabelost, bolezni* v mehurju, ledcah. Jetrah In ielodeu. rmenico. revmatlizem, katar, zlato tile. naduha Itd. - Uradne ure so: V pondel|ek. sredah In petkih od t. ure zlutraf do I. popoldne. V torkih. Četrtkih In sobotah od *. ure zjutraj de B. ure zvečer. Ob nedsljan pa do 2. ure pipoltfne. PO POiTI NE ZDRAVIŠ. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. Dr. LORENZ t« p«- a™. Pittsburgh, pa. Nekateri dr upi zdravniki rablje tolmače, da vaa^razumajo. Jaz znam hrvatsko ftp Is star epa kraja, zato vaa laije zdravim, ker vee razumem. -—I Riid bi izvedel za mojega pri jate- K Ija ANTONA PERC. Doma je 5 Narina pri St. Petru na Kra-; ^ su. Imam mu poročati nekaj ze- j lo važnega iz stare domovine. B Prosim ga, ako čita te vrstiec j S da se mi oglasi, ali pa če kdo ^ rojakov ve za njegov naslov, da 4 mi ga naznani, za kar bom iz R srca hvaležen. — Anton Ovčin,|8 Camp 15. Slaty Fork, W. Va. j J (20-22— Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glasne prave Columbia Gramofone.,Tukaj vam je slika, stane vas le $32.50 ja' Žihert z družino. aoiAKt uAMOtAjrm n iu Otil VABODA". HAJVBCJI P. O. Box 4, Aurora, Minn. V starem kraju: Ana Fetelin, žena, Marija^ hči, ter sestra jin brat PeteMn. (20-23—3) Ri»d bi izvedel za svojega prijatelja oziroma svaka JANEZA KWl'X, podomace Spa no v iz Nemške vasi pri Ribnici. Enkrat sem slišal, da je bil v Chi-oagi, lil., sedaj sem pa slišal, da se nahaja v East Heleni. Mont. Prosim rojake, kateri bi vedel za njegov naslov, naj mi blagovoli, naznanit i. za kar bom zelo hvaležen, ali še bolje bi bilo. da <=e mi sam oglasi. — Frank Pre-tosnik. Box 95, Canoa Lake, Minn. (20*22—3) tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia ploiflt. Pišite pojn takoj. Ta gramofon igra tako glasno' da ga slišite na miljo daleč. Brez eolnine ga ahko nesete ▼ kufra kadar greste v stari kraj. He pozabite da boste pošteno postrežem za Vaš denar vedno le pri: IVAH PAJX, 24 Main Street, Conemavgh, Pa. \