Ob kulturnem prazniku Kdo je bolj trpežen - moški ali ženske? Komedija v izvedbi kulturno-umetniškega društva Matije Valjavca iz Preddvora Jerneja Kimovec Pred letošnjim kulturnim praznikom so kulturo (in smeh) v naše kraje pripeljali umetniki iz Preddvora. V dve in pol urni komediji z naslovom "Žena trpežnega moža" nam je 29 igralcev prikazalo tegobe in radosti povsem navadnih ljudi. Naslov in obljuba o smeha polnem večeru je v Kulturni dom Vodice privabila množico ljudi, ki so se domov zagotovo vrnili z nasmeškom na ustnicah. Igro namreč najbolje povzame stavek "Prav vsak izmed nas je s svojo žavbo namazan". Gospodar velike gorske kmetije, ki mu nezakonski otroci kar dežujejo na dvorišče, njegovi ženi pa - tudi ... Brat, ki je grešil med vojaščino, in tretji, ki mu gospodovalna žena ne pusti dihati. Pa "polikana" sestra iz mesta in še ena, jezična, ki je že pred mnogimi leti s trebuhom za kruhom odšla v Švico. Trije bratje in dve sestri s kopico bolj ali manj neznanih in navihanih otrok se torej zberejo v rodni hiši zaradi dediščine (kaj drugega pa bi še lahko zapletlo družinske odnose tako kot dedovanje?). Sive lase jim povzroča predvsem odraščajoča mladina, ki preveč sprašuje in seveda tudi sama začenja izkušati sladkosti in grenkobe življenja. Ob otrocih pa jim v zelje hodi še zajedljiva soseda, ki kar pri belem dnevu prestavlja mejnike in grozi, da bo na "sporno ozemlje" postavila še svojo posteljo! Na dan prihajajo stare ljubezni in zamere, zapletov pa ne manjka niti v sedanjosti. Izdelani karakterji in obilo situacijske komike poskrbijo, da sicer precej dolga predstava ob smehu in muzanju (hm ... saj tole bi se pa prav lahko tudi pri nas zgodilo) kar prehitro mine. Na koncu ne gre drugače, kot da zmaga dobra volja - pa čeprav se dedovanje ne izteče ravno po načrtih. Možje in žene v zrelih letih so s priznavanjem svojih napak in odpuščanjem drug drugemu že dokazali, da so trpežni. Kaj pa za ženitev godni mladeniči? Te smo z desko čez zadnjo plat ob zadrževanju diha preizkusili kar skupaj ... So preizkus trpežnosti uspešno prestali? No, kakšno presenečenje pa moramo vendarle pustiti še za vse tiste, ki si predstavo še nameravajo ogledati. Alenka Jereb V znamenju kulturnih dogodkov Žive naj vsi narcdi, ki hrepene dočakat'dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! V dneh okoli 8. februarja, ko v počastitev velikana slovenske poezije, dr. Franceta Prešerna, povsod po Sloveniji praznujemo slovenski kulturni praznik, so tudi v naši občini potekale prireditve, ki so, ena bolj, druga manj, napolnile prizorišča dogajanja. Ker je to praznik kulture, umetnikov, kulturnih ustvarjalcev in seveda vseh tistih, ki jim kultura nekaj pomeni, ni naključje, da se je ob tej priložnosti vodiška dvorana napolnila do zadnjega kotička. Tako so tudi ljubiteljski igralci dokazali, da zmorejo povezati ljubitelje amaterskih gledališč in jih nasmejati ter ponuditi pravo mero humorja, ki je v današnjih časih še kako potreben. V teh dneh se je povsod po Sloveniji veliko govorilo o pomenu kulture za obstoj slovenskega naroda, iz katerega izvira veliko kulturnih ustvarjalcev, bodisi književnikov, gledaliških igralcev, slikarjev, komponistov, skladateljev in ostalih umetnikov, ki med ljudmi širijo lepoto govorjene in pisane slovenske besede ter drugih zvrsti nebesednega izražanja. Tudi mi smo se spomnili tistih ustvarjalcev, ki so v prostoru, ki zaznamuje območje naše občine, pustili svoj pečat, zato osrednji članek namenjamo njihovemu spominu. Poročamo tudi o literarnem večeru, ki so ga pripravili osnovnošolci, kot tudi o tradicionalni športno-rekreativni veleslalomski tekmi na Krvavcu. Za dobro voljo znajo vedno poskrbeti tudi upokojenci, če pa moči združijo z ostalimi bližnjimi društvi upokojencev, je zagotovo še bolj veselo, in to na nam že vsem dobro poznani prireditvi Skupaj se imamo fletno. Medse so povabili tudi mlajšo generacijo in pričarali prijeten večer. O vsem tem in še o čem pričajo predvsem barvne fotografije na zadnji strani glasila. Preberite si tudi pomembna obvestila občinske uprave. Prihajajo zimske počitnice in z njimi pust. Zabave željni ne prezrite vabila na ogled pustne povorke, ki se bo v naši občini ustavila na Kopitarjevem trgu. Prireditelji obljubljajo ogled zanimivih mask, nič pa še niso rekli na račun zime. Če je ne bo pregnal pust, pa nam jo bodo prav gotovo s svojimi glasovi Prifarski muzikanti, ki nam za 8. marca obljubljajo prijeten večer. O tem pa v naslednji številki. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Marjana Mohorič / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: februar 2009 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si Sporočilo bralcem Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu. Vsebina / Občinska uprava poroča Kdo je bolj trpežen - moški ali ženske? Uvodnik: V znamenju kulturnih dogodkov Občinska uprava poroča: Uradne ure, Okolje in prostor - nekaj novosti in koristnih informacij, Družbene dejavnosti: Večer kulture v osnovni šoli, Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, Prehrana v vrtcu Osrednji članek: Po sledeh domače kulturne dediščine Društva: Občni zbor SPD Gams, Tradicionalna veleslalomska tekma na Krvavcu Zdravilne rastline: Jokava čebula Črna kronika Otroški kotiček Oglasi in zahvale Upokojenci ponovno na vodiškem odru Uradne ure Občinska uprava: - ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro, - ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro. Uradne ure župana: v sredo od 15. do 17. ure. Vložišče: vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro. ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah - lokacija: občinska sejna soba nad pošto oz. trgovino v Vodicah; - naročanje strank: vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice); - uradne ure: po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami (obvezna predhodna prijava). Petrol Plin, d.o.o. - informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19:30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič, tel. (041) 577 813), http://www.petrol.si/index.php7sv_ path=i22,246,260,400 - dežurna terenska služba: tel.: (040) 679 344. Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta, tel.: (041) 657 224). Medobčinski inšpektorat: uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat). Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. - poslovanje s strankami: uradne ure v prostorih Javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro; - dežurna terenska služba: tel.: (051) 622 282. Elektro Ljubljana, d.d. - DE Ljubljana okolica, Nadzorništvo Črnuče: uradne ure v prostorih nadzorništva, Cesta 24. junija 1, Črnuče, in sicer vsak ponedeljek med 8. in 11. uro ter vsako sredo med 8. in 10. ter 14. in 16. uro (tel.: (01) 537 14 55, fax: (01) 561 36 73); - dežurna terenska služba: tel.: (031) 319 956; - obvestila o načrtovanih odklopih električne energije: http>//www.elektro- ljubljana.si/default.cfm?Jezik=Si&Kat =0205 Upravna enota Ljubljana - Krajevni urad Vodice: uradne ure v prostorih Krajevnega urada (Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg 1), in sicer ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro in petkih med 8. in 13. uro. Dimnikarska služba: - Dimnikarstvo, Uroš Verač, s.p. telefon (041) 529 563. Občinska uprava poroča Okolje in prostor - nekaj novosti in koristnih informacij Tatjana Resman, univ. dipl. geog. V preteklem letu so na področju prostorske in gradbene zakonodaje začele veljati nekatere spremembe, v novembru 2008 pa so se spremenila tudi nekatera določila veljavnega občinskega prostorskega akta. Kljub temu da je veliko ljudi že seznanjenih z omenjenimi spremembami, pa se še vedno porajajo določena vprašanja. S tem prispevkom bi zato želela podati odgovore na nekaj najbolj pogostih vprašanj. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto S 14 Vodice (PUP) Spremembe PUP-a so začele veljati 5. 11. 2008, glavna sprememba oz. novost pa se nanaša na natančnejšo opredelitev dovoljenih vrst gradenj, ki sicer izhaja iz veljavne Uredbe o standardni klasifikaciji objektov. Nov PUP tako natančno določa, da je v občini Vodice dovoljena gradnja zgolj enostanovanjskih objektov. Ob tem je tudi natančno določeno, katere poslovne dejavnosti so dopustne v enostanovanjskih stavbah in pod kakšnimi pogoji. Zaradi spremembe podzakonskega akta, ki se nanaša na gradnjo t. i. enostavnih objektov, pa je bilo treba prilagoditi tudi člen, ki se nanaša na tovrstne objekte. Ob tem je treba poudariti, da omenjene spremembe veljajo za območje celotne občine, torej tudi za območje PUP S 11 Skaručna. Odlok je bil objavljen v Uradnem glasilu Občine Vodice, št. 5/08, ki ste ga prejeli v novembrski številki Kopitarjevega glasu, Uradno glasilo pa je objavljeno tudi na uradni spletni strani občine Vodice www.vodice.si (Uporabne informacije / Uradno glasilo). Nezahtevni in enostavni objekti V aprilu 2008 je začela veljati Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), ki je na novo opredelila pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so bili prej združeni v izrazu enostavni objekti. Gre za objekte, kot so garaže, drvarnice, lope, nadstreški, ograje, razni pomožni kmetijskih objekti, kot sta npr. silos in kozolec, če naštejem le najpogostejše. Nova Uredba tako loči nezahtevne objekte (določeni so v 11. členu Uredbe) in enostavne objekte (13.-20. člen). Bistvena razlika je ta, da je za nezahtevni objekt (npr. garaže, drvarnice, lope, ograje, škarpe, kozolci, silosi) treba pridobiti enostavno gradbeno dovoljenje. Postopek za izdajo tega dovoljenja je preprost; prilagati ni treba nobene projektne dokumentacije, na podlagi posebne vloge pa ga izdaja pristojna Upravna enota (Ljubljana, Izpostava Siška). V primeru, da leži zemljišče, na katerem bo postavljen nezahtevni ali enostavni objekt, na območju varovalnega pasu ali v varovanem območju, pa je treba pridobiti ustrezno soglasje pri pristojnem organu. V primeru, da gre za postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta v varovalnem pasu občinske ceste, morate torej pridobiti soglasje Občine, za izdajo katerega pa je v vložišču in na spletni strani občine Vodice na voljo poseben obrazec vloge (Vloge in obrazci/Režijski obrat). Sicer pa je pri gradnji oz. postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov treba upoštevati predvsem splošne pogoje oz. zahteve, ki so opredeljene v 4. in 12. členu že omenjene Uredbe, in pa določbe glede dovoljene velikosti posamezne vrste objekta. Lokacijska informacija, potrdilo o namenski rabi V zvezi z nezahtevnimi in enostavnimi objekti je treba povedati, da lokacijskih informacij za ta namen ne izdajamo več. Se vedno pa lahko pridobite lokacijsko informacijo za namen gradnje (ob plačilu takse v višini 17,73 eurov) ter potrdilo o namenski rabi zemljišča (ni treba plačati takse), ki se običajno potrebuje v postopkih prodaje oz. v pravnih poslih. Obrazca Vloga za lokacijsko informacijo ter Potrdilo o namenski rabi sta prav tako na voljo v vložišču in na spletni strani občine Vodice (Vloge in obrazci/Urejanje prostora). Prostorski informacijski sistem občin (PISO) V letu 2008 je Občina Vodice vstopila v omenjeni informacijski sistem, ki je dostopen preko svetovnega spleta na strani www.geoprostor.net/piso. Do sistema lahko dostopate tudi preko povezave na občinski spletni strani (Uporabne informacije/PISO). Vpogled v podatke je za občane možen preko javnega dostopa, ki si ga zagotovite z brezplačno registracijo. V sistemu PISO lahko za posamezno parcelo pridobite podatke o posameznih tematskih sklopih, kot so npr. zemljiški kataster, gospodarska Občinska uprava poroča infrastruktura (npr. cestno omrežje, komunalna infrastruktura), nekatere državne vsebine (območja varovanja narave in kulturne dediščine ter vodovarstvenih pasov) ter prostorski plan. V okviru slednjega je razvidno, v katero območje urejanja spada določena parcela in ali se parcela uvršča med stavbno, kmetijsko ali gozdno zemljišče. PISO je koristen vir informacij o prostoru, z naštetimi podatki pa si lahko precej pomagate v že omenjenem postopku pridobivanja enostavnega gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, saj lahko predhodno pridobite informacije o morebitnih varovalnih pasovih oz. varovalnih režimih. Komunalni prispevek Od januarja 2009 je v vložišču in na spletni strani (Vloge in obrazci/Urejanje prostora) na voljo tudi nov obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka. Bistvenih sprememb sicer ni, je pa v Vlogi natančneje opredeljeno, kakšno dokumentacijo je treba priložiti k njej. Slednja zahteva izhaja predvsem iz lanskih sprememb Zakona o graditvi objektov, ki poudarja večji pomen minimalne komunalne oskrbe in pa uveljavitve novega Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08), ki natančno določa pripravo in obseg posamezne vrste projektne dokumentacije, ki se vlaga v upravne postopke. Večina investitorjev sicer že vlaga ustrezno dokumentacijo, z novim obrazcem pa želimo k temu pritegniti tudi ostale. Z doslednim upoštevanjem navodil glede priložene dokumentacije ter drugih morebitnih prilog bo postopek izdaje odločb hitrejši in učinkovitejši, kar je gotovo v interesu vlagateljev. Omeniti še velja, da je ob vlogi za odmero komunalnega prispevka treba plačati takso v višini 17,73 eurov. In se zadnje, a hkrati najpogostejše vprašanje - razvojne pobude in nov občinski prostorski načrt (OPN) Kot je znano, je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) leta 2007 vsem slovenskim občinam naložil pripravo novih občinskih prostorskih načrtov, ki bodo nadomestili že precej zastarele stare akte. Zakon je tudi določil posamezne postopke za pripravo in sprejem OPN-ja. Občina Vodice je v letu 2008 aktivno pristopila k izdelavi OPN-ja, v postopek izdelave pa smo vključili tudi vse razvojne pobude (pobude za spremembo namembnosti oz. zazidljivosti), ki jih je Občina Vodice sprejemala od marca 2005 ter do konca septembra 2007. Sam postopek izdelave OPN-ja žal poteka precej počasneje, kot je bilo predvideno in načrtovano ter kot je določil zakon. Razlog za zamudo so dolgi postopki na strani nekaterih nosilcev urejanja prostora in pa tudi spremembe oz. sprejem nekaterih podzakonskih aktov, ki so bili sprejeti po uveljavitvi ZPNačrt-a in jih ta v samih postopkih ni predvidel, žal pa njihov sprejem precej vpliva na postopek izdelave. S podobnimi težavami in zamudami se srečuje večina občin, na kar so te v okviru pristojnih združenj (Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije) tudi opozorile Ministrstvo za okolje in prostor. Sicer pa o "učinkovitosti" postopkov sprejemanja novih občinskih prostorskih aktov dovolj zgovorno priča naslednji podatek: do sedaj so OPN sprejele le tri občine (Bovec, Vransko, Turnišče) od skupno 210 slovenskih občin! Glede na ta podatek ter na obseg dela in število slovenskih občin, ki pripravljajo akte, zato upamo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor ustrezno posredovalo in omogočilo hitrejše nadaljevanje postopkov. Ob tem bi želela poudariti, da se občinska uprava Občine Vodice zaveda pomena novega prostorskega načrta in da je sprejem le-tega, kljub mnenju nekaterih, v našem interesu, saj bo nov prostorski načrt zagotovil podlago za prepotrebne projekte in posege v prostor, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj občine. Razočaranje in slaba volja številnih občanov, ki že (pre)dolgo čakajo na konkretnejše informacije in odgovore so popolnoma razumljivi. Tega se zavedamo in tudi zato se bomo vsekakor trudili za čimprejšnje nadaljevanje vseh potrebnih postopkov v letošnjem letu, ki bodo omogočili sprejem OPN-ja, ob tem pa upamo, da bodo hitreje potekali tudi tisti postopki, ki niso v naši pristojnosti in na katere nimamo vpliva. VPIS v Vrtec Škratka Svita Vodice za šolsko leto 2009/2010 Vlogo za vpis v vrtec dobite v vrtcu ali na spletni strani vrtca {kratka Svita (www.vrtec-vodice.si). Vlogo oddate osebno ali po pošti, do 30. 4. 2009. Vljudno vabljeni! Družbene dejavnosti Prehrana v vrtcu Prehrana in način življenja pomembno vplivata na nase zdravje in počutje. Zdrava prehrana je se posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju, in s tem na zdravje v odrasli dobi. Določeni negativni dejavniki z vidika prehranjevanja pospešujejo nastanek in razvoj bolezni. Dobro zdravje je prvina kakovosti življenja, ki je povezano s človekovim okoljem, kjer ima zdrava prehrana pomembno mesto. Zdrava prehrana pomeni uravnotežen vnos vseh hranilnih snovi ter ustrezno energijsko vrednost hrane. Pri prehrani otroci predstavljajo občutljivo starostno skupino zaradi rasti in razvoja ter zaradi dejstva, da si v tem obdobju privzgajajo prehranjevalne navade. Z vse večjo zaposlenostjo staršev je v družini vse manj možnosti za pripravo zdravih obrokov in razvoj pravilnih prehranjevalnih navad otrok, zato je odgovornost vrtca toliko večja. V sklop načrtovanja prehrane ne spadajo le osnovna strokovna pravila za izbiro živil in pripravo obrokov, veliko težo nosi tudi postrežba in pravilno uživanje posameznega obroka hrane. Kljub prizadevanju in skrbi se zgodi, da majhnim otrokom ponujena hrana ni všeč ali je ne poznajo, zlasti če je prehrana v družini "drugačna". V tem primeru je izrednega pomena vloga strokovne delavke v vrtcu, ki je otrokom vzor pri prehranjevanju. Posebna skrb pri pripravljanju hrane je potreba pri otrocih, ki obolevajo za določeno vrsto alergije. Za te otroke, na podlagi zdravniškega potrdila, pripravljamo ustrezno dietno prehrano. Alergije se kažejo v preobčutljivosti na določeno hrano. Taki otroci ne smejo uživati njim alergene snovi. Največ otrok je občutljivih na snovi v mleku in mlečnih proizvodih ter na jajca in proizvode iz njih. Vsaka hrana, ki vsebuje take snovi, je izločena iz otrokove prehrane. Namesto pravega kravjega mleka se otroku ponudijo nadomestki, kot je recimo soja (sojino mleko, sojini jogurti, pripravi se lahko več namazov iz soje namesto sira ali masla, pecivo se lahko speče tudi brez jajc ...). V vrtcu se je že pojavilo tudi nekaj primerov alergije na svinjsko meso, paradižnik, agrume, oreščke, konzervanse, arome, barvila in tudi na sojin lecitin. Zato se v vrtcu trudimo, da iz prehrane izključimo vse alergene snovi za določene otroke. Problem se običajno pojavi pri zagotavljanju surovin, vendar je tega v zadnjem času manj, saj se tudi dobavitelji vedno bolj zavedajo, da je zdravje otrok na prvem mestu. Tako je na trgu že veliko izdelkov, ki ne vsebujejo določenih alergenih snovi in so tudi dostopni vrtcem, ki so običajno omejeni pri izbiri dobavitelja z javnimi razpisi. Ob dobrem sodelovanju s starši prehrana takih otrok ni težavna in otroci brez večjih težav alergijo kmalu prebolijo. Okusov je verjetno toliko, kolikor je tistih, za katere pripravljamo hrano. Zato vsem vedno ne moremo ustreči. Pri sestavi moramo upoštevati priporočila glede energijskih in hranilnih vnosov, prilagojenih starostni skupini, za katero načrtujemo prehrano, in želje otrok -seveda do te mere, da je prehrana zdravstveno ustrezna ter sestavljena po strokovnih smernicah. Zavedati se moramo, da še tako dobro sestavljen jedilnik ne pomeni dosti, če otroci hrane ne sprejemajo. V kuhinji vrtca Vodice se trudimo, da je hrana pripravljena v skladu z vsemi vidiki zdravega prehranjevanja, predvsem pa je pripravljena z veliko ljubezni. Družbene dejavnosti Vida Pirc Večer kulture v osnovni soli V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v osnovni šoli z recitali, pesmijo in instrumentalnimi točkami pripravili prijeten kulturni večer. Slovenci svoj kulturni praznik praznujemo 8. februarja, na dan smrti našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Letos mineva že 160 let od njegove smrti. Skozi zgodovino smo se oklepali kulture, ki je bila vir naše identitete. Brez kulture se ne bi ohranil naš materni jezik, ne bi dosegli osamosvojitve in oblikovali svoje lastne države. Učenci so že uvodoma napovedali, da bodo ta večer polnili čaše s kulturo. Naša prelepa dežela je mnogim slovenskim pesnikom dajala navdih za njihova dela. Pogled na okoliške gore, ožarjene s prvimi jutranjimi žarki, so neizčrpen vir mnogih umetniških del. Tudi Simon Gregorčič je v pesmi Nazaj v planinski raj, ki so jo recitirali učenci, opeval lepoto slovenske pokrajine. Domiselno interpretirana balada Mejnik, v kateri se soočimo s človeško minljivostjo, je s srhljivo vsebino pretresla poslušalstvo. A so nas mladi pevci in pevke mladinskega pevskega zbora hitro vrnili v realnost. Že otroci vedo, da je življenje nizanje različnih trenutkov - žalostnih, veselih, plahih, prestrašenih, igrivih, skrivnostnih itd. Včasih je tudi od nas odvisno, v katerem trenutku smo. Pesmi avstrijskega pesnika Rainerja Marie Rilkeja so globoko čustvene. Ena od njih, predstavljena ta večer, je govorila o spominjanju nekega večera iz otroštva, ko se v temni noči prestrašene otroške oči srečajo z mirnimi materinimi in ko mati na klavir zaigra pomirjujočo melodijo. Nam jo je zaigrala Karin. Veliko naših slovenskih pesnic pa v svojih pesmih opeva ljubezen kot gonilo vsega. Odlomke iz nekaterih njihovih pesmi so občuteno recitirala dekleta ob nežni spremljavi kitare. Če si človek nekaj močno želi, to tudi uresniči, sta si gotovo rekli tudi Monika in Lara ter v duetu zaigrali na flavti. O željah je razmišljal tudi Tone Pavček, ki v eni od svojih pesmi pravi, da če nimaš želje, si izgubil sebe. Tako kot je izgubil smisel zemeljskega bivanja njegov sin Marko. Pesimizem, ki veje iz njegovih pesmi, govori o nesmislu ter izgubljenosti v času in prostoru. Ob koncu smo prisluhnili tudi recitalom nekaterih Prešernovih pesmi. Iz njih lahko razberemo pesnikovo razpoloženje, ki ni bilo ravno optimistično. Sreče ni imel ne v poklicu ne v ljubezni, zato si je dušo lajšal s pisanjem pesmi. V uvodu njegovih Poezij je verz "srce je pravno, srečno ni", in ta misel se kot rdeča nit vleče skozi mnoge pesmi. Nastale so nesmrtne stvaritve: Sonetni venec, Krst pri Savici, med drugimi pa tudi naša himna Zdravljica. Učenci so z recitiranjem slednje zaključili kulturni večer in s prireditvijo naredili uvod v ostale prireditve, ki so, tako kot vsako leto, potekale ob tem dnevu. Družbene dejavnosti / Društva Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo Eko koordinatorki: Barbara Kermavner in Spela Pipan V četrtek, 19. 2. 2009, bo na Osnovni šoli v Vodicah organiziran odvoz odpadkov - električne in elektronske opreme. Palete, namenjene odlaganju manjših odpadkov, bodo pred šolo teden dni prej in odpadke lahko pripeljete kadar koli v tem tednu. Naprošamo, da večje odpadke dostavite v četrtek, 19. 2., med 12. in 15. uro, zaradi takojšnega odvoza in prostorske stiske. Odpadki, ki ustrezajo tovrstnemu odvozu, so: - veliki in mali gospodinjski aparati (pralni in pomivalni stroji, sušilniki, sesalniki, likalniki ...)< - oprema za IT in telekomunikacijo (računalniki, tiskalniki, kalkulatorji, telefoni, čitalci ...)< - oprema za zabavno elektroniko (TV in radijski sprejemniki, videokamere ...)< - oprema za razsvetljavo (svetilke za fluoroscentne sijalke, visoko intenzivnostne sijalke ...)< - električna in elektronska orodja (vrtalke, žage, stroji za struženje, rezkanje ...)< - igrače, oprema za prosti čas in šport (konzole za video igre, video igre, računalniki za kolesarjenje, tek ...)< - medicinski pripomočki (oprema za radioterapijo, oprema za kardiologijo, dihalni aparati ...)< - instrumenti za spremljanje in nadzor (termostati, detektorji dima, naprave za merjenje, tehtanje ali reguliranje ...)< - avtomati (avtomati za vroče pijače, avtomati za trde proizvode, bančni avtomati ...). Količina odpadkov se točkuje in nam prinaša različne nagrade, zato se vam za dostavo odpadkov lepo zahvaljujemo. Občni zbor SPD Gams Vida Pirc Leto je naokrog in člani SPD Gams smo se zopet zbrali na občnem zboru, da pokramljamo o pretekli sezoni in naredimo načrt dela za letošnje leto. Že tradicionalno vsako leto naredimo občni zbor v Domu na Rašici in zelo neprijetno je, če je vreme slabo. Tako kot letos, ko je bil dan meglen in deževen, a se nas je vseeno zbralo okrog petdeset članov. Predsednik Drago je uvodoma izrazil zadovoljstvo nad delom v preteklem letu. Izvedeni so bili vsi načrtovani izleti, kljub temu da na nobenem izletu nismo imeli idealnega vremena. Povprečna udeležba je bila 18 članov na izlet, kar ni slabo, lahko pa bi bilo, glede na članstvo, tudi bolje. Organizirana sta bila tudi dva izleta v tuja gorstva - bili smo na hrvaški Učki in na avstrijskem Obirju. Interes vseh je nadaljevati z dosedanjo prakso. Prav vseh izletov pa se je udeležila ena članica in v spomin prejela skromno darilo. Lansko leto smo uredili vse potrebne formalnosti na Upravni enoti in samo še potrdili, da društvo deluje v skladu s predpisano zakonodajo. Sodelujemo tudi s Planinsko zvezo, katere člani smo, a nam kaj več kot s propagandnim materialom ne morejo pomagati. Na osrednji prireditvi ob praznovanju občinskega praznika smo prejeli plaketo Občine Vodice, ki smo si jo prislužili zaradi ohranjanja in širjenja planinske kulture med prebivalci vseh generacij. Finančno stanje društva je dobro, k čemur pripomorejo člani s članarino in Občina Vodice z donacijo, za kar smo ji zelo hvaležni. Seveda pa je s sredstvi treba tudi skrbno gospodariti! Na občnem zboru smo izglasovali nov Upravni odbor, ker je prejšnjemu že potekel mandat. Novi člani so zvesti udeleženci izletov in so z veseljem pripravljeni prispevati svoj delež k še boljšemu delu društva. Potrdili smo predlagani program izletov za letošnje leto. Izletov v gore bo šest, jeseni pa bo organiziran tudi izlet v en del Slovenije. Če hoče društvo kakovostno rasti, mora biti vsako leto uvedena neka novost - letos bo to nočni pohod. Za začetek bomo šli na Rašico, če bo interes, pa bomo šli drugo leto kam dlje. Se enkrat je bilo izpostavljeno vprašanje članstva, zato je bilo treba ponovno jasno in glasno povedati: pravila društva določajo, da če nekdo eno leto ne plača članarine, se ne šteje več za člana. Ker pa je vodstvo nekoliko bolj liberalno, člana še tri leta vabimo na občni zbor. Če se po treh letih le-tega ne udeleži in tudi ne plača članarine, se ga črta s seznama članov. Ob koncu uradnega dela je predsednik še izrekel pohvale zaslužnim za izvedbo občnega zbora: Boštjanu, Gregorju, Alenki, Miru, Janezu, Miranu, Cirilu in Mitji. Po sledeh domače kulturne dediščine Jerneja Kimovec Jernej Kopitar (1780-1844) Jernej Kopitar je zagotovo eden tistih veliki slovenskih mož, o katerih povprečen Slovenec premalo ve. Večina se nas je z njim sicer srečala že v osnovni in srednji šoli, kjer pa je bil žal pogosto prikazan negativno - posebno zato, ker je v t. i. "črkarski pravdi" stal nasproti Francetu Prešernu. Če kaj vemo o Kopitarju, potem vemo, da "naj le čevlje sodi". Toda Kopitar je bil mnogo več kot le Prešernov nasprotnik; kot utemeljitelj slovenske slovnice je poskušal slovenščino postaviti ob bok priznanim evropskim jezikom in jo hkrati približati preprostim ljudem. Jernej Kopitar se je rodil 23. avgusta v Repnjah očetu Jakobu in materi Mariji, rojeni Resman. Po domače se je pri hiši reklo "pri Ocepkovih". Komaj devetleten je odšel od doma v mestno šolo. Tam je pobral vse nagrade za najboljšega učenca, kar mu je prineslo tudi štipendijo in mu tako omogočilo preživetje tudi potem, ko sta mu pri 14. letih oba starša umrla za kolero. Pod mentorstvom in mecenstvom barona Žige Zoisa je Kopitar postal spoštovan tako v slovanskih prestolnicah kot tudi na Dunaju, v Parizu in v Vatikanu. Zoisov krožek z znanimi slovenskimi imeni Veliki kulturnik iz mojega rojstnega kraja? Ste tudi vi že kdaj povesili pogled ob tem vprašanju? Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tokrat zbrali nekaj zanimivosti o najbolj zvenečih, imenih iz naše kulturne zgodovine. Ne boste verjeli - toliko jih je, da bi bila ena številka Kopitarjevega glasu premajhna za vse. Zato jih za pokušino ponujamo le nekaj. Življenjske zgodbe vseh ostalih velikanov slovenskega naroda pa lahko raziščete v NUK-u, ki hrani bogate arhive tudi o "zaslužnih vodiških možeh", ali pa med starejšim prebivalstvom, ki še vedno ohranja pestro ustno izročilo. je poglavitno vplival na njegovo mišljenje in na njegovo kasnejšo karantansko-panonsko teorijo, po kateri naj bi bili prav Slovenci prvi naseljenci tega območja (teorija je bila v znanstvenih krogih pozneje zavrnjena). Čeprav je na Dunaj odšel študirat pravo, pa je Jerneja vse bolj mikala prav slavistika slovanskih narodov. V tem času se je začel družiti tudi z Vukom StefanoviCem KaradžiCem in postal njegov mentor. Lahko rečemo, da je bil torej posredno tudi voditelj preporoda srbskega jezika in kulture. Leta 1809 je napisal svoje najpomembnejše delo, Slovnico slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, prvo slovensko znanstveno slovnico. Edina težava je bila, da je bila knjiga napisana v nemščini -morda prav zaradi tega dejstva Kopitarju pogosto ne priznavamo upravičenih zaslug za slovenski jezik. V rodne kraje se je vrnil še na enem izmed svojih potovanj po Evropi, vendar je Slovenijo zapustil zavrnjen od svoje ljubezni; ker ga ni uslišala, je do konca življenja ostal samec. Umrl je na Dunaju, 11. avgusta 1844, 53 let pozneje pa se je za vedno vrnil v domovino. Sedaj njegovi posmrtni ostanki počivajo na Ljubljanskem Navju, njegovo ime pa še vedno buri duhove-, pred kratkim je k delovanju spodbudil pisatelja Ivana Sivca, ki mu je posvetil knjigo Kamen nad gladino. Matija Koželj (1842-1917) Priznani slikar se je rodil v Vesci "pri Anžetovih". Mama Marjana in oče Pavel sta ga povila kot osmega od devetih otrok. Že zgodaj je začel kazati poseben umetniški talent, pri čemer sta ga spodbujala najprej njegov brat Jernej, kasneje pa takratni j V (tj hiii seje 7.2.IB42 rodil J sla vinski slikar ^ Jt MATIJA KOŽELJ < ustvarjalce sakralne in kullurnt dediščini In čian Društva /a kHfansfcu umetno« v*..« vodiški kaplan Mihael Peternel, ki je bil zaslužen tudi za to, da je Matija prestopil prag risarske šole v Ljubljani. Kljub temu da kasneje zaradi pomanjkanja denarja na likovno akademijo ni mogel, ni izgubil volje in poguma in je ustvarjal naprej. V mladosti je predvsem rad slikal portrete, prva naročila pa si je priskrbel s prerisovanjem slik že uveljavljenih umetnikov. Kasneje se je poročil in preselil v Kamnik, kjer je zgradil svoj domači atelje. Imel je devet otrok, od katerih sta dva tudi podedovala njegov talent. V prihodnjih letih je veliko potoval in se tako dodatno izobraževal. V skladu s takratnimi evropskim trendom je oblikoval svoj prepoznavni slog slikanja, ki ga uvršča med t. i. poznonazarenske slikarje, katerih značilnosti so predvsem slike z religiozno in zgodovinsko tematiko s poudarkom na pripovednosti in poučnosti. Slikarji te smeri so namreč s svojimi umetninami želeli krepiti tudi versko in narodno zavest. Zato so večinoma upodabljali lepše dogodke iz krščanske zgodovine, Marijo, Jezusa kot otroka in svetnike; pogost motiv so bile tudi krajine in prizori iz narave. Stenske poslikave Matije Koželja lahko občudujemo v približno 50 cerkvenih objektih po Sloveniji. V svojem skoraj 50-letnem ustvarjalnem obdobju je poslikal več kot 130 oltarnih in drugih slik, 22 križevih potov in scensko oblikoval 14 božjih grobov. Njegovo prvo ohranjeno delo pa si imamo vendarle čast ogledovati v domačih krajih. Gre za sliko sv. Lucije v cerkvi na Skaručni. Tudi številne druge cerkve v naši občini so dobile njegov pečat: poslikave v župnijski cerkvi sv. Marjete, križev pot v repenjskem samostanu in v cerkvi v Sinkovem Turnu, deli šmarnogorske in zapoške cerkve itd. Matija je umrl za pljučnico, 26. februarja 1917 v Kamniku, naši kulturniki pa so v čast njegovemu spominu pred kratkim ustanovili Kulturno društvo Matije Koželja. Jakob Alesovec (1842-1901) Po nekaterih navedbah pisec prvih slovenskih kriminalk, satirik in pripovednik se je rodil 24. julija 1842 na Skaručni, po pripovedovanju starejših občanov pri hiši "Prusnikovih". Revno družino s tremi sinovi je preživljal oče Jurij, čevljar in gostač. Že na začetku Jakobovega šolanja so učitelji ugotovili, da je bister, in poskrbeli, da se je šolal naprej. Ker mu starši finančno niso mogli pomagati, so ga medse sprejeli kamniški frančiškani in postal je t. i. "kloštrski muc", ki se je v samostanu učil, jedel in spal. Finančna stiska ga je pestila tudi kasneje, ko se je hotel vpisati v šolo v Ljubljani. Njegovo mesto je dobil premožnejši kandidat. Vendarle mu je ob pomoči dobrotnikov in domačega duhovnika uspelo, da je dobil mesto v gimnaziji, kjer se ga je zaradi zanimivih poletnih popotovanj po Sloveniji prijel življenjski vzdevek "Lord". Toda kljub dobremu uspehu je šolanje prekinil, ko je dobil prvi honorar za časopisni prispevek. V svojih avtobiografijah tudi sam priznava, da mu je prva "slava" nekoliko preveč stopila v glavo. Ko je šolo obesil na klin, je začel pisati za Laibacher Zeitung. Obsodili so ga nemškutarstva, čeprav se je trudil tudi s slovenščino. Težava je bila le v tem, da se je v nemških šolah ni mogel naučiti. Vendar pa se je ob stikih s tedanjimi domoljubi odločil, da bo - kljub temu da je bil to zanj trd oreh - pisal tudi v materinščini. Prijateljeval je s takratnimi "staroslovenci" in pod Bleiweisovim vodstvom objavljal v mnogih tedanjih slovenskih publikacijah. Leta 1869 je začel izdajati satirično-humoristični list Brencelj, s katerim si je nakopal veliko težav in je moral zaradi njega celo v zapor. Njegova najbolj znana dela so satirična avtobiografija Kako sem se jaz likal, Ne v Ameriko!, Jama nad Dobrušo, Petelinov Janez itd. Maja 1870 se je poročil in v zakonu so se mu rodili štirje otroci. A zakonske sreče ni užival dolgo, saj je leta 1885 skoraj popolnoma oslepel. Ker zaradi tega ni mogel več pisati, ga je minilo vse veselje do življenja. Zapustil se je in ker se nikakor ni mogel spraviti nazaj k normalnemu življenju, ga je žena pognala od hiše. Od takrat je prosjačil po Ljubljani in Gorenjski, dokler ni 17. oktobra 1901 zapuščen in pozabljen umrl v ljubljanski hiralnici. Danes se po njem imenuje ulica v Kamniku. Glasbena družina Hubad Hubadova družina izhaja iz Povodja, o čemer še danes pri "Rebovu" priča hiša s spominsko ploščo. Tukaj je bil 28. avgusta 1866 rojen Matej Hubad, odličen skladatelj, glasbeni pedagog, pianist, orglar, zborovodja in pevec - vsestranski glasbenik. Že v ljubljanski gimnaziji je dirigiral in se učil igranja na klavir (ker si ga ni mogel privoščiti, ga je kar najel), kmalu pa se je kot pevec pridružil tudi takratnemu priznanemu zboru Glasbene matice. V nekaj letih je postal njen vodja. Kljub nasprotovanju domačih je odšel študirati glasbo na Dunaj. Tam se je učil od najboljših, med drugim tudi od skladatelja Antona Brucknerja, in kljub trdemu življenju naredil vse izpite iz harmonije, orgel in klavirja. Na lastno pest je zraven študiral še solopetje. Po vrnitvi v domovino je prevzel mesto zborovodje pri Glasbeni matici in z njo dosegal lepe uspehe tako doma kot v tujini. S pomočjo glasbe je na vseh koncertih negoval slovensko ljudsko izročilo. Bil je tudi velik prijatelj Jakoba Aljaža; družila ju je ljubezen do domovine in glasbe. Po mnogih sporih z Matičnim odborom Glasbene matice je vendarle ostal njen vodja, leta 1917 postal ravnatelj njene glasbene šole, dve leti kasneje pa še njenega glasbenega konservatorija (kasnejša Akademija za glasbo). V letu 1929 ga je zadela kap, od katere si ni opomogel vse do svoje smrti, 1. maja 1937. Množica pogrebcev ga je od Glasbene matice pospremila na Ljubljanske Žale. Danes na Aleji slovenskih skladateljev v Ljubljani stoji njegov doprsni kip. Matej Hubad je svojo življenjsko sopotnico našel v Jerici Dolenšek iz Skofje Loke. 17. julija leta 1917 se jima je rodil sin Samo, ki je po očetu podedoval glasbeni talent in velja za enega izmed največjih slovenskih dirigentov. Samo Hubad je edini še živeči veliki kulturnik v naši občini. Nesojenega pravnika je že v študijskih letih premagala ljubezen do glasbe in tako je pravo zamenjal za dirigiranje in kompozicijo. Najprej je študiral doma pri Slavku Ostercu in Danilu Svari, nato pa se je izpopolnjeval še v Salzburgu in Pragi. Kot vsestranski glasbenik se je v mladosti posvečal tudi jazzu in je bil član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je spomladi 1945 sestavil skladatelj Bojan Adamič. V vsem svojem aktivnem obdobju je bil vodilni Osrednji članek / Društva slovenski dirigent. Dirigiral je v operi in baletu SNG v Ljubljani, bil stalni gostujoči dirigent (nekaj časa tudi šef dirigent) v Zagrebški operi, v obdobju med 1947 in 1966 pa tudi šef dirigent Slovenske filharmonije. Nato je prevzel vodenje Simfonikov RTV Slovenija. Maestro Hubad je razvil tudi uspešno mednarodno kariero. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po vsem svetu; v spomin so se mu najbolj vtisnili Romuni, leningrajski filharmoniki ter dirigiranje v Genovi in v Teatru Verdi v Trstu. Do danes ostaja edini slovenski dirigent, ki je nastopil v tej operi. Za svoje delo je prejel mnogo nagrad, med drugim dve Prešernovi. Danes z ženo uživa zrela leta v rodnih krajih svojega očeta, na Skaručni. Pred kratkim je praznoval 90-letnico. Valentin Zarnik (1837-1888) Slovenski narodni buditelj, politik in književnik Valentin Zarnik se je rodil 14. februarja v Repnjah. Njegov oče Jurij je bil delavec brez hiše in premoženja. Kljub temu je njegov sin Valentin odšel v gimnazijo v Ljubljano, kjer si je sam plačal študij z inštruiranjem svojih sošolcev. Tam je spoznal tudi Simona Jenka, Valentina Mandeljca, Ivana Tuška, Frana Erjavca in Josipa Stritarja, s katerimi so skupaj začeli izdajati dijaški list "Vaje". Vanj so strnili svoja prva leposlovna dela. Po maturi je Zarnik skupaj s sošolci odšel po nadaljnjo izobrazbo na dunajsko vseučilišče. Zanimali so ga predvsem jeziki in zgodovina; tudi kot študent je veliko pisal in objavljal. Pozornost je zbudil s humorističnim (in zbadljivim) delom "Obraz državnega zbora", v katerem je slikovito predstavil tedanje politično vodstvo. Nato je veliko objavljal v Slovenskih novicah (npr. Originali iz domačega življenja, Pisma slovenskega turista), pa tudi v Glasniku slovenskega naroda (Ura bije, človeka pa ni, Maščevanje usode). Njegovi spisi so bili pogosto satirični in naperjeni proti Nemcem, ki so zaničevali slovenske poskuse za priznanje lastnega jezika, kulture in države (prim. Don Quihotte della Blatna vas). Doktorju Zarniku se ja namreč videlo, da ga bolj kot literatura zanima politika. Kot govorec je sodeloval na mnogih slovenskih taborih in se odkrito zavzemal za združeno enotno Slovenijo. Zelo ga je zanimala tudi južnoslovanska misel, zato se je veliko družil tudi s pripadniki drugih južnih narodov. Ker je bil po miselnosti "mladoslovenec", je večkrat prišel navzkriž s "staroslovenci", ki so ga ovirali tudi pri politični karieri. Toda ni se dal in leta 1869 je bil izvoljen za poslanca v kranjskem deželnem zboru za trebanjski volilni okraj, desetletje kasneje pa je postal še član ljubljanskega mestnega odbora. Sicer se je veliko selil po Sloveniji, kot pravnik je deloval v Brežicah, Mariboru in Ljubljani. Leta 1872 se je poročil z zavedno Slovenko Ano Kos in rodili so se jima trije sinovi. Umrl je zaradi vodenice 30. marca 1888. Njegov sin Miljutin se je leta 1902 poročil s hčerjo Franca Hubada, starejšega brata Mateja Hubada, ki je bil tudi sam velik mož-, profesor, jezikoslovec in raziskovalec slovenskega ljudskega izročila. Poleg naštetih se je v naših krajih mudilo še kar nekaj znanih imen iz slovenske kulturne zgodovine. Med drugimi so tu delovali-, učitelj in mladinski pisatelj Julij Slapšak, glasbeniki iz družine Trost (Franc, Angela, Anton in Ivan), literarni zgodovinar Fran Petre, slavist in časnikar Cene Kranjc, vsestranski umetnik in domoljub Stane Kocelj ter mnogi drugi. V cerkvi sv. Lucije na Skaručni je nekaj časa služboval celo stric našega največjega poeta. Sicer pa so kulturo v naši občini skozi leta pospeševali še mnogi drugi (neimenovani) posamezniki, na primer šolske sestre iz Repenj ter tisti, ki so darovali za gradnje in obnove kulturnih spomenikov. Vsa ta imena, ki so svoje življenje posvetila slovenskemu narodu in njegovim dosežkom, pa ne pomenijo nič, če se jih ne spominjamo in če njihovih zgodb ne predajamo naprej. Poskrbimo, da bodo tudi naši otroci vedeli, kdo so bili njihovi rojaki in kakšen je njihov prispevek v mozaiku bogate slovenske kulturne dediščine. r Društvo narodnih noš in kočijažev občine Vodice Vabilo a 21. februarja 2009 bo ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Vodicah potekal zbor članov Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice. Vabljeni vsi, ki želite ohranjati stare slovenske običaje in se poleg tega tudi zabavati, da se nam pridružite. Skupaj bomo lahko ocenili preteklo delo in oblikovali načrte za prihodnost. Vabljeni! Tradicionalna veleslalomska tekma f. na Krvavcu & AlenkaJereb Športno društvo Kraljevski klub Vodice in Občina Vodice sta tudi letos v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila že 5. veleslalomsko tekmo za pokal občine Vodice. Organizatorju je ponagajalo slabo vreme, ki je dolino namočilo z dežjem, krvavške strmine pa obdalo z gosto meglo, ki so jo spremljale debele snežinke. Kljub temu se je od 63 prijavljenih 47 tekmovalcev spustilo po progi in se pomerilo s časom, tisti najbolj zagreti pa predvsem s sotekmovalci. V brunarici Sonček, kjer so se proti dvanajsti uri začeli zbirati godbeniki Godbe Vodice in pevci Mešanega pevskega zbora Biser, se je vzdušje vedno bolj stopnjevalo. Medtem ko so godbeniki in pevci ogrevali svoje inštrumente in glasove, so tekmovalci izkoristili čas do razglasitve rezultatov tako, da so svoje lačne želodčke nasitili s toplo malico. Med živahnim pogovorom je padla še kakšna neslana na lasten, pa tudi tuj račun, in že je napočil čas razglasitve rezultatov. Na ploščadi pred brunarico so nas najprej razveselili godbeniki z večno zelenimi Slakovimi in Avsenikovimi melodijami, Biseri pa v notranjosti s himno in v nadaljevanju z narodno glasbo, ki se za tako prizorišče in praznik spodobi. Najbolj bučno je bilo seveda ob razglasitvi rezultatov, ko je predsednik KKV Jože Erce najhitrejšim trem tekmovalcem v posameznih kategorijah in skupinam podelil medalje. Objavljamo rezultate v absolutni razvrstitvi: Absulutno 37 VRHOVNIK TOMAŽ STRAHOVICA 00:25,86 36 VRHOVNIK ROK STRAHOVICA 00:26,78 32 HRIBAR MATJAŽ STRAHOVICA 00:27,11 50 ŠUŠTAR ACO MCLOW 00:27,48 16 KIMOVEC MAJA POLJE 00:27,66 19 KIMOVEC MATIC POLJE 00:27,67 44 OVIJAČ TOMAŽ POLJE 00:27,79 58 OBERSTAR MIRO MCLOW 00:27,91 45 REPNIK DAMJAN STRAHOVICA 00:28,14 26 BABNIK ANŽE POLJE 00:28,21 49 KIMOVEC BORUT 00:28,23 55 KIMOVEC MARJAN POLJE 00:28,38 57 KIMOVEC BRANE POLJE 00:28,46 29 HRIBAR BOŠTJAN STRAHOVICA 00:29,00 13 OVIJAČ ANJA POLJE 00:29,04 47 PETERLIN BOŠTJAN GODBA 00:29,11 42 JAGODIC IGOR GODBA 00:29,15 17 STARE LUKA MCLOW 00:29,17 34 ERCE JOŽE KKV 00:29,25 46 JERAJ JULIJ 00:29,32 24 KIMOVEC MIHA STRAHOVICA 00:29,34 51 OPEC MILAN MCLOW 00:29,37 62 ČERNIVEC ROMAN MCLOW 00:29,42 41 ZALETEL NATALIJA STRAHOVICA 00:29,63 15 OBERSTAR LUKA MCLOW 00:30,29 33 KASTELIC GREGA KKV 00:30,33 48 ROZMAN DEAN GODBA 00:31,78 21 KERŽIČ PRIMOŽ GODBA 00:32,03 64 ZALETEL MATIC 00:32,21 54 OVIJAČ PRIMOŽ POLJE 00:32,27 11 PETERLIN LUKA GODBA 00:32,79 31 KOSEC TINA KKV 00:32,93 23 PIRC ALEŠ GODBA 00:33,26 22 KEPIC KATARINA STRAHOVICA 00:33,52 6 ŽEBOVEC DAVOR PGD VODICE 00:34,11 10 ROZMAN ROK GODBA 00:34,43 61 ČERNIVEC LILIJANA MCLOW 00:34,54 56 KOVŠE NATAŠA MCLOW 00:34,82 35 OVIJAČ JAKA POLJE 00:34,89 28 BANKO KATARINA KKV 00:36,03 2 KIMOVEC LEA POLJE 00:36,25 1 JAGODIC KRISTJAN GODBA 00:36,92 38 PODGORŠEK MARTIN GODBA 00:36,97 53 STARE JURE MCLOW 00:46,40 52 STARE EMA MCLOW 00:50,61 43 PETERLIN MARKO GODBA 00:54,09 40 ŠIJANEC JANEZ STRAHOVICA 01:28,74 3 RAHNE LIZA STRAHOVICA 4 PODBORŠEK ANDREJ 5 MERČUN MARK KKV 7 JERAJ ŽIGA 8 KRANJEC UROŠ KKV 9 OVIJAČ ANJA POLJE(REZ) 12 MERČUN NEJC KKV 14 SERŠEN PETRA KKV(REZ) 18 SERŠEN TIM 20 JEŠE JAN GODBA 25 OSOLNIK SILVIJA KKV 27 BARLE ALEŠ POLJE(REZ) 30 JERAJ KLEMEN 39 MERČUN TOMO KKV 59 BABNIK DANI POLJE(REZ) 60 ROSULNIK HINKO 63 VRHOVNIK MAJDA Zdravilne rastline Jokava čebula Vida Pirc Kljub močnemu in neprijetnemu vonju je čebula izredno koristen del prehrane, ki ima poleg kulinarične tudi zdravstveno kakovost. Čebula izvira iz Azije in je ena najstarejših in najbolj razširjenih vrst zelenjave, ki jih pozna človek. Najdemo jo v najrazličnejših receptih vseh kultur sveta. Je obvezna sestavina skoraj vseh jedi, ki se pražijo ali kuhajo, ter obvezen dodatek večini najrazličnejših solat. Redko jo jemo samo, običajno le kot dodatek glavnim jedem. Že stari Egipčani, Grki in Rimljani so jo cenili in jo uporabljali kot naravni antibiotik. Pojedli so jo velike količine skupaj s kruhom, sirom in peteršiljem. V podobni kombinaciji je bila razširjena kot običajna oblika kmečke malice tudi v naših krajih. Danes vemo, da ima čebula širok razpon zdravilnih učinkov, od preventivnih, pred prehladi in gripo, do preprečevanja srčnih bolezni, diabetesa, osteoporoze in drugih bolezenskih stanj. Čebula poleg obilice vitaminov vsebuje tudi veliko mineralov, predvsem kalij, kalcij in železo. Vsebuje tudi krom, ki v telesu pomaga vzdrževati normalno raven inzulina. Redno uživanje te zelenjave, vsaj dvakrat tedensko, naj bi znatno zmanjšalo tveganje za raka na črevesju. Čebula spodbuja tudi izločanje prebavnih sokov, in s tem prebavo. Usklajuje delovanje notranjih organov-, želodca, črevesja, jeter, ledvic, mehurja, pljuč, srca, ožilja in trebušne slinavke. Deluje antibakterijsko na bolezenske črevesne bakterije, hkrati pa pospešuje razvoj normalnih koli bakterij. Ferment glukokinin vpliva na presnovo sladkorja in tako znižuje krvni sladkor. Spodbuja izločanje vode iz telesa, izboljšuje delovanje srca, povečuje pretok krvi in vpliva na slabotno srce. V čebuli so odkrili snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi, zaradi česar se vse bolj priporoča za preprečevanje kardiovaskularnih bolezni. V telesu zmanjšuje raven holesterola in znižuje krvni tlak. Čebula, ki jo skuhamo v mleku, odpravlja trebušne krče, vetrove in zgago. Pri prehladu, okužbi dihal in hripavosti se zelo obnese, če čebulo narežemo na kolute, ji dodamo tri do štiri žlice medu in pustimo stati vsaj dve uri. Nato precedimo, po želji dodamo še limonin sok in tako dobljen sok pijemo dva- do petkrat na dan po eno žličko. Tak sok zdravi vneto grlo, hripavost in dražeč kašelj ter je tudi odlično zdravilo za živce. Sveže narezano čebulo polagamo na obolele dele pri lažjih opeklinah, ozeblinah, pa tudi pri pikih insektov. Tako ublažimo bolečino in preprečimo otekline. Če čebulo dobro prenašate, je dobro vedeti, da ženske po njej dobijo svilnato polt, moškim pa naj bi se okrepila spolna moč. Skrivnost nekaterih znanih ljubimcev je v zaužitju čebulne juhe zvečer, kar naj bi bila uvertura v strastne noči. Zaradi vseh naštetih pozitivnih učinkov čebule pozabite na neprijeten zadah in mislite raje na zdravje! KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV OB DNEVU |ENSK, VODICE, 8. MARCA 2009, OB 19. URI. Predprodaja vstopnic v Trafiki Vodice. Črna kronika Kronika ČRNA KRONIKA za obdobje od 15. 1. 2009 do 5. 2. 2009 Kriminaliteta: - v Vodicah so obravnavali tatvino goriva z bencinskega servisa; voznik neznanega vozila je natočil za 30,24 EUR goriva in s kraja odpeljal; - v Repnjah so obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hišo, od koder pa neznanec ni ničesar odnesel; - v Sinkovem Turnu so obravnavali vlom v omarico prve pomoči in tatvino denarja iz nje; - v Bukovici so obravnavali poškodovanje štirih pnevmatik na osebnem avtomobilu; - v Sinkovem Turnu so obravnavali poškodovanje osebnega avtomobila; - v Vodicah so obravnavali povzročitev lahke telesne poškodbe pri pretepu in poškodovanje osebnega avtomobila; - v Sinkovem Turnu so obravnavali tatvino v stanovanjski hiši, iz katere je neznanec odtujil dokumente. Javni red in mir: - v Vodicah so obravnavali pretep med bratoma na domu; zoper kršitelja bo po prejetih zdravniških izvidih izveden ustrezni ukrep; - v Vodicah so obravnavali pretep in prepir v družini; zoper vse kršitelje bo izveden ustrezen ukrep; - v Sinkovem Turnu so obravnavali grožnje in nedostojno vedenje do sosedov, z zbiranjem obvestil pa se obravnava še nadaljuje. Preventivno opozorilo v zvezi z akcijo " BODI preVIDEN " Pešci so najbolj ranljivi udeleženci cestnega prometa in pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi svojega nepravilnega ravnanja. Zato opozarjamo: Pešci: - poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešca (odsevne trakove, kresničke); - upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu; - poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Hkrati opozarjamo na določbo 97. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa globo 40 EUR za pešca, ki hodi po vozišču ali ob njem (brez pločnika) zunaj naselja ali po neosvetljenem delu naselja in pri tem ni osvetljen (svetilka, odsevni trakovi, kresnička ali telovnik z osvetljenimi trakovi). Več informacij pa lahko dobite na spletni strani www.policija.si v rubriki Preventiva. OBVESTILO V času od 8. 2. do 22. 2. 2009 bo potekal poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu, z namenom: 1. zmanjšanja števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih zaradi neuporabe varnostnega pasu in 2. povečanja stopnje uporabe varnostnega pasu pri voznikih osebnih avtomobilov, tovornih vozil in avtobusov. Zato svetujemo: VARNOSTNI PAS - VEZ Z ŽIVLJENJEM! Pripnite se: - odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h; - pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 m globoko. Pri večjih hitrostih pa ta sila skokovito narašča; - strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 % manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. Otroški kotiček Pobarvanka Nagrajenka iz prejšnje številke je Eva Bergant iz Polja. Katere črke smo se naučili? In tako smo v Z spravili še predmete na črko ž, ki je zadnja črka nase abecede. OO0O0O0O0O0O0O0O OOOOOOOOO MSkS DR^žini prijazna PLEsnû ŠOLA NOVI TERMINI PLESNIH TEČAJEV! PREDŠOLSKI OTROCI: CIRIUS Kamnik ponedeljek od 18.00 do 18.45 ure, vodila Tanja Medvešek Prva vaja: 2. 3. 2009 PLESALNICA četrtek od 16.45 do 17.30 ure, vodila Tanja Medvešek Prva vaja: 5. 3. 2009 OŠ UTIK četrtek od 17.00 do 17.45, se lahko priključite ODRASLI: POROČNI TEČAJI: 8., 9. in 11. marec 2009 ob 20.30 uri 5., 6. in 8. april 2009 ob 20.30 uri 11., 12. in 13. maj 2009 ob 20.30 uri 1., 2. in 3. junij 2009 ob 20.30 uri Potrebne so predhodne priiave na e-pošto: info@mikiples.com ali tel.: 01/724 25 85. Minimalno število parov je 4. DRUŽABNI PLESI 1. stopnja, 3. 3. 2009 ob 20.30 uri 1. stopnja, 20. 3. 2009 ob 20.30 uri 2. stopnja, 9. 2. 2009 ob 20.00 uri 3. stopnja, 8. 3. 2009 ob 19.00 uri Maksi klub, 6. 3. 2009 ob 20.30 uri Maksi klub, 11.2. 2009 ob 20.30 uri Mega klub, 5. 2. 2009 ob 20.30 uri SALSA petek, 13. 3. 2009 ob 20.30 uri Minimalno število parov za potek tečaja je 6. PILATES (FITMAMI) ponedeljek ob 19.00 uri torek ob 9.00 uri Dekleta in žene, lahko pa se pridružite skupini orientalskih plesov, plesomaniji ali plesni iuhici. Urniki so na naši spletni strani www.mikiples.com. Tečaji potekajo v Plesalnici na Kamniški cesti 24a, v Zg. Jaršah pri Domžalah. Za informacije lahko pokličete na telefon 01/72 425 85. Zahvale / Oglasi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč stran gre. ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice in tašče, Angelce TRAVEN iz Vodic, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izročeno sožalje ter vsem, ki so darovali za maše in sveče. Hvala dr. Grujičic'u, patronažnima sestrama Majdi in Veroniki, gospodu župniku Mervarju, Društvu upokojencev Vodice, gospodu Lamovšku ter pogrebnemu zavodu Navček. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kje so tiste rožice, pisane in bele, moj'ga srca ljubice žlahtno, žlahtno so cvetele ... ZAHVALA Na praznik svetih treh kraljev se je v 88. letu poslovila od nas draga mama, babica in prababica Ivanka MOČNIK, rojena Rahne -Tišlarjeva mama iz Bukovice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Zahvaljujemo se dr. Grujičicu in ga. Majdi Podgoršek, posebej pa ga. Maji Štupar iz Polja za pomoč ob njeni bolezni. Zahvala velja tudi g. župniku Mervarju in g. Trstenjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček in g. Lamovšku, pevcem, nosačem, praporščakom, g. Letnarju za zvonjenje, Društvu upokojencev Bukovica-Sinkov Turn in g. Merčunu za lepe poslovilne besede. Se enkrat hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in sveče, ki bodo še dolgo gorele v njen spomin. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije KRANJC, roj. Žnidar, iz Utika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše. Posebna zahvala g. Grujičidu in g. župniku Francu Mervarju za lep cerkveni obred. Hvala tudi nosačem, pevcem in pogrebni službi Navček. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Vsi njeni 8. pustna povorka šestih občin 2009 Vabimo vas na ogled 8. pustne povorke šestih občin: Šenčur, Kranj, Medvode, Vodice, Komenda in Cerklje Že osmo leto se člani Športnega društva Voklo in Krajevna skupnost Voklo ter člani ostalih občin trudimo in organiziramo tradicionalno 8. pustno povorko šestih občin, katere odhod bo v soboto, 21. februarja 2009, ob 8.00 uri iz Voklega v Voglje in nazaj skozi Prebačevo, Hrastje in Čirče v Kranj skozi mestno jedro. Nato gremo po desnem bregu Save skozi vasi: Drulovka, Breg, Praše, Jama in Mavčiče v Zbilje in naprej v Smlednik, Hraše, Vodice, Moste, Komendo, Zalog, Cerklje in Šenčur, z zaključkom v Voklem. Postanek je predviden v vseh omenjenih krajih s predstavitvijo mask in vozov. Sodelovalo bo 10 do 12 vozov z raznimi temami. Tako kot vsako leto želimo prikazati nekaj političnih tem iz preteklega leta na slovenskem in svetovnem področju, kot tudi drugih zanimivih tem, kot so: Krava, ki je maskota naše povorke, Smetiščna jama Tenetiše, Trgovina s podražitvami, Protikadilski zakon ? 2. del, Ko to tamo pjeva, Patrija oklepnik, Piranski zaliv, Resničnostni šov Kmetija, Delniška družba in Prašičja kuga. Že drugo leto bodo z nami ptujski kurenti. Skozi celotno povorko nas bo spremljal Radio Kranj in v živo javljal dogajanja s pustne povorke. Tako kot lani pa bo z nami sodeloval ter zabaval obiskovalce humorist Kondi Pižorn. Pustno povorko si boste lahko ogledali: Sobota, 21. februar 2009: - VOKLO: ZBOR ob 8.00 uri pred GASILSKIM DOMOM V VOKLEM; - VOGLJE: ob 9.00 uri pred GASILSKIM DOMOM V VOGLJAH; - PREBAČEVO: ob 10.00 uri pred HAUSE BAR PREBAČEVO; - KRANJ: ob 10.30 uri v centru KRANJA; - MAVČIČE: ob 11.30 uri pred GASILSKIM DOMOM IN PICERIJO V MAVČIČAH; - ZBILJE: ob 12.00 uri pred GASILSKIM DOMOM V ZBILJAH; - SMLEDNIK: ob 12.30 uri pred OSNOVNO ŠOLO SMLEDNIK; - HRAŠE: ob 13.30 uri pri TURISTIČNEM DRUŠTVU V HRAŠAH; - VODICE: ob 14.00 uri pred OBČINO VODICE; - KOMENDA: ob 14.30 uri pred ŠPORTNO DVORANO KOMENDA; - ZALOG: ob 15.00 uri pred OKREPČEVALNICO MARIČKA; - CERKLJE: ob 15.30 uri pred OSNOVNO ŠOLO CERKLJE; - ŠENČUR: ob 16.30 uri pri lokalu PLANTA; - VOKLO: ob 17.00 uri pred GASILSKIM DOMOM V VOKLEM. spletna stran: www.voklo.com Vabljeni Skupaj se imamo fletno Upokojenci ponovno na vodiskem odru Alenka Jereb Že četrto leto zapovrstjo zatrjujejo: "Skupaj se imamo fletno" Bo že držalo, da si vsak po upokojitvi najde tiste konjičke, na katere je v času redne zaposlitve nekoliko pozabil ali pa jih je zaradi obilice obveznosti nekoliko odložil. To dokazujejo posamezni člani treh društev upokojencev; iz Vodic, Komende in Cerkelj, ki si popestrijo dneve s plesom, petjem in igranjem na inštrumente, nekateri pa uživajo v igri na odrskih deskah. Vaja dela mojstra, ako mojster dela vajo -zato se enkrat tedensko zbirajo v posameznih društvih in pridno vadijo. Svoje mojstrovine so sredi januarja postavili na ogled na vodiški oder in po odzivu sodeč jim ne bo zmanjkalo občinstva. Kot je v uvodnem pozdravu vseh nastopajočih in gledalcev poudaril župan, Brane Podboršek, znajo upokojenci v Vodicah pričarati tudi z malo denarja veliko dobre volje. Letos je režiser prireditve, Valter Horvat, predstavo prenesel v čas, ki se ga starejši upokojenci prav gotovo še spominjajo. To je bilo obdobje, ko so si mladi in stari krajšali prosti čas s prepevanjem ljudskih pesmi, druženjem, plesi in ko so se morali tudi otroci pri igri zanesti predvsem na svojo ustvarjalnost in domišljijo. V tiste nostalgične čase nas je popeljal lajnar, ki je za cekin ali dva radovednim otrokom in pesmi željnim odraslim zaigral prijetno melodijo in si tako služil svoj vsakdanji kruh. Čas, ki so ga živeli njihovi stari starši, so s spletom narodnih pesmi prikazali otroci folklorne skupine iz OŠ Vodice, temu pa je pritrdilo s svojo himno še osemnajst Ropotavčkov iz DU Vodice. V cerkljanskih narodnih nošah nas je v preteklost popeljala še Folklorna skupina Strmol s spletom narodnih plesov, ki jih je povezala s skupnim naslovom Stoji tam hiša, s slamo krita. Folkloristi iz Komende so v več slikah prikazali primestne narodne plese, kot so Peta špica, Žuganje in Udarjanje ob tla, njihov folklorni ansambel pa je veselo zaigral ubrane melodije in občudovanja med gledalci ni in ni moglo biti konec. Tako kot prejšnja leta se je tudi letos izkazal mešani pevski zbor iz Komende, ki svojo kilometrino in ubranost dosega pod vodstvom Naceta Gorjanca. V nekoliko kasnejše čase pa sta nas popeljali dramski skupini iz Vodic in Cerkelj. Prva je uprizorila ponesrečen randi v hotelski sobi, druga pa gasilsko vajo. Večer so zaključili naši upokojenci, ki so v sliki, pesmi in besedi predstavili posamezne letne čase. Ob koncu uradnega zaključka je beseda pripadala predsedniku društva vodiških upokojencev, Janezu Podgoršku, ki se je zahvalil vsem nastopajočim, voditelju večera, Antonu Logarju, in režiserju prireditve, Valterju Horvatu, ter seveda vsem gledalcem, ki so s svojim sodelovanjem in odzivnostjo pripomogli, da je bil večer še uspešnejši. fotografije govorijo same