Celje - skladišče D-Per 214/1967 1119670719,10 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE 25-letnica Druge grupe odredov Z zborom borcev II. grupe odredov je Celje v nedeljo, 14. maja počastilo 25-letnico ustanovitve prve slovenske in tretje jugoslovanske proletarske brigade, ki je bila formirana 5. aprila 1942. leta in se še v maju istega leta preosnovala v Drugo grupo odredov. Ta slavna partizanska enota je delovala na področju, ki so ga okupirali Italijani in prav tako na ozemlju, ki ga je nacistična Nemčija priključila tretjemu rajhu. Izredno pomembne pa so bile tudi akcije, ki so jih enote Druge grupe odredov imele na okupiranem štajerskem. Drugo grupo odredov so vodili trije veliki borci, Franc Rozman-Stane, Dušan Kveder-Tomaž in Peter Stante-Skala. Člani našega kolektiva odhajajo na stadion Borisa Kidriča na zbor borcev II. grupe odredov Na zboru, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi, je bilo tudi okrog 300 borcev Druge grupe odredov. Tu je o nastanku in bojih te partizanske brigadne formacije govoril namestnik komandanta Peter Stante-Skala. To je bila slavna enota, ki je dala 25 narodnih herojev. Na proslavi pa je podpredsednik celjske občinske skupščine prebral tudi odlok o sprejemu domicila, ki ga je potrdila celjska občinska skupščina. V počastitev tega pomembnega praznika je prvi komandant slovenskih partizanskih enot, Franc Leskošek-Luka odprl v Muzeju revolucije v Celju spominsko razstavo političnemu komisarju Druge grupe odredov, Dušanu Kvedru-Tomažu. Razstava v celjskemu Muzeju revolucije bo odprta do konca maja. 'i I» It s - I : t \ ij ¡>; u d. !> i» i» i> i» <> i' <» Mladosti v naročju Kaj bi ti povedali, mladost, ob tvojem dnevu? Morda zgodbo o domovini, o cestah in železnicah, o tovarnah, pa morda celo o ljubezni? Prav! Povedali ti bomo tisoč zgodb, o vsem kar te dela mlado, kar ti daje moč, da ljubiš domovino in ljudi, da znaš prisluhniti njihovim pesmim, njihovim vzdihom in veselju. Čigava si mladost, ti nikoli odpeta pesem, srebrni vir življenja? Nas vseh? Ti nisi zlobna, prijateljica milijonov src, ne bomo te pognali čez prag na katerem složno zdaj stojimo; pred' tvojim praznikom smo te še bolj veseli. Pomladni dan v maju je tvoj praznik in daješ se vsem tistim, ki ti zaupajo. Dovoli, da ti stisnem roko v pozdrav, mi vsi, ki smo s teboj, ki nam te misel še ni prerasla. Mladi bomo ostali ob tebi, dokler nas boš hotela. In z nami skupaj pogum in volja hodila bosta složno. Zato nas ne zapusti ne danes in ne jutri, sedi z nami ob taborni ogenj, veseli se, zapoj si pesem, ki naj odmeva tja do gora na obzorju, naj sončni žarki poneso to pesem še dalj, v vse dežele sveta, vsem ljudem, ki mislijo enako. Rahlo si se nasmehnila? Ne mislimo vsi enako, mladost, to vemo! A jutri bo zagotovo vstalo novo sonce, vstal bo novi dan, še lepši, srečnejši. In ena misel bo, ta ki jo zdaj častimo, misel miru, poštenosti, prijateljstva. Obiskala bo vsak dom s teboj, tudi tistega pod zvezdami, mrzlega in s puško v roki. Potrkati bo treba na vsa sred, tudi tista, ki še komaj utripajo, in na ona, ki jih prav ti razvnemaš, jim daješ moč. »Dekle, daj mi rož rdečih«, vzdihnem; saj res, morajo biti nekje take rože, ti veš zanje, mladost. Natrgaj jih veliko in z njimi se odpravi na pot. Kaj veš, morda ti bodo odprle mnoga vrata, a ne pozabi vsaditi v vsako srce po eno takšno rdečo rožo. Spet si se nasmehnila? Vedi, da je lepo biti s teboj mlad. Ne bi mogli brez tebe vihteti krampov, hoditi trdno po naših cestah, ljubiti, sovražiti in odpuščati. Prepelji nas prek morja, popelji v gore ali v temne rudniške rove, povsod bomo to, kar smo — mladi v tej pomladi in še naprej. Primimo se za roke in zaplešimo, naj zemlja ječi pod nami, naj zvezda utrne. Stopimo čez prag današnjega dne objeti in z radostjo v srcih v novi dan še lepši in srečnejši. Pa predno prestopimo ta prag, dvignimo še enkrat krampe, lopate, odrežimo še en kos pločevine, dodajmo kamnu kamen in ne bodi nas strah žuljev. Domovina naša je naš dom in mi družina v njem. Mladost, za vse to hvala. Zvonko Perlič it 'it 'it 'it it it * i* i' } t i» i» i» i» (> i» i» ;! Se dva nova poslanca Štirim poslancem delovnih zborov republiške skupščine, ki so jih odborniki celjske občinske skupščine izvolili 9. aprila na posrednih volitvah (inž. Janez Barborič v gospodarskem zboru, Bojan Volk v socialno zdravstvenem zboru, Slavko Belak v kulturno prosvetnem in Tone Erjavec v organizacijsko političnem zboru), sta se v nedeljo, 23. aprila pridružila še dva nova člana republiškega zbora republiške skupščine: Sergej Kraigher in Bogdan šnabl. V četrti republiški enoti je kandidiral Sergej Kraigher. Od 11J75 vpisanih volivcev je zanj glasovalo 9.328. V celoti pa je v tej enoti volilo 10.002 volivca. V šesti volilni enoti sta za eno mesto kandidirala Magda Kočar in Bogdan šnabl. Enota je zajela 8.345 volivcev. Od tega jih je volilo 7.965. Največ glasov je dobil Bogdan šnabl in sicer 4.071, medtem ko se je za Magdo Kočarjevo odločilo 3.503 volivcev. Tako je novi poslanec republiškega zbora te enote postal Bogdan šnabl iz Frankolo-va. , V torek, 9. maja se je prvič sestala republiška skupščina. Na njej~so za predsednika izvolili Sergeja Kraigherja, poslanca celjske volilne enote._______ Po treh mesecih leta 8 konkretnih nalog za prihodnje Na zadnjem zasedanju je DS podjetja razpravljal o finančnem poročilu za prvo tromesečje letošnjega leta. Z glavnimi finančnimi pokazatelji iz tega poročila smo vas seznanili že v prejšnji številki, ko je o tem razpravljal upravni odbor. Delavski svet podjetja pa je v .zvezi s tem poročilom na predlog vodstva podjetja sprejel sklepe za hitro in konktretno rešitev problemov, ki jih nakazuje poročilo: — Ker proizvodni plan v nekaterih rentabilnih proizvodnih grupah v prvih 1 treh mesecih ni bil dosežen, je za izvršitev plana v teh grupah posebej zadolžil vodje prizadetih obratov in direktorja sektorja priprave proizvodnje. — Izdelati je potrebno analizo vzrokov porasta osnovnega proizvodnega materiala v strukturi stroškov in na podlagi analize takoj ukrepati. — Režijske stroške je do-i voljeno trošiti samo do planiranih. Za eventualno nujno prekoračenje je potrebno spremeniti plan stro- . škov. — Za upravni odbor je potrebno pripraviti konkreten predlog za zmanjšanje medobratnih uslug. '— Vpravnemu odboru je . - treba predložiti konkreten predlog, katera orodjd so še potrebna oziroma katera naj se izločijo in odpišejo, ker je vrednost orodij, v nedovršeni proizvodnji prevelika. — Analizirati moramo vzroke porasta bolezenskih izostankov in predlagati ukrepe za znižanje. — Znižati moramo odstotek slabe kvalitete. — Akcijski program za postopno zniževanje angažiranih obratnih sredstev se mora dosledno izvajati zaradi izboljšanja likvidno-> sti podjetja. Za izvršitev teh sklepov je delavski svet na predlog vodstva konkretno zadolžil določene vodilne delavce. VESTI IZ KOMUNE Trije pomembni majski dogodki Čeprav nas vsakodnevno delo in življenje vodita iz dogodka v dogodek, iz problema v problem, so vendarle v prvi polovici maja značilni trije datumi, ki zaslužijo posebno pozornost: 12. maja — prvo zasedanje celjske občinske skupščine v novi mandatni dobi; 12. in 13. maja — konferenca občinske organizacije Zveze komunistov in 14. maja — proslava 25-letniee Druge grupe odredov. OLGA VRABIČ nova predsednica skupščine V petek, 12. maja dopoldne sta bili najprej ločeni, zatem pa še prva skupna seja članov obeh zborov celjske občinske skupščine v novi mandatni dobi. Ločeni seji sta vodila najstarejša odbornika in sicer v zboru delovnih skupnosti inž. Drago Čeh, v občinskem zboru pa dr. Alfonz Debeljak. Ko so verificirali mandate in ko so novi odborniki dali svečano izjavo, so na obeh sejah izvolili predsednika zbora in predsednika ter člane mandat- no imunitetnih komisij. Tako so za predsednico občinskega zbora izvolili MAGDO KOČAR-JEVO, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa inž- DRAGA ČEHA. Vtem ko bo mandatno imunitetno komisijo občinskega zbora vodil Otmar Riva, bo isti komisiji v zboru delovnih skupnosti predsedoval Avgust Deržek. Takoj za tem se je začela prva skupna seja članov obeh zborov. Začetek dela je potekel v informaciji o izidu volitev. V nadaljevanju zasedanja pa so izvolili predsednika in dva podpredsednika skupščine. Ta predlog je posredoval ing. Drago Čeh. Pri tem je ugotovil, da je bilo dosedanje delo skupščine uspešno. Opozoril pa je na nujnost večje aktivizacije ne samo občanov pri obravnavanju in reševanju skupnih nalog, marveč tudi odbornikov. Zlasti se bosta morala bolj kot doslej uveljaviti oba zbora; to tudi na pogostejših ločenih sejah. Zatem je za predsednika občinske skupščine predlagal Olgo Vrabičevo, za podpredsednika pa Zdravka Trogarja in Jožeta Marolta. Ta predlog so odborniki potrdili tudi z tajnim glasovanjem. Tako je nova pred- sednica celjske občinske skupščine postala OLGA VRABIČE-VA, dosedanja predsednica socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine, podpredsednik pa ZDRAVKO TROGAR, dosedanji predsednik skupščine in JOŽE MAROLT, znan politični delavec. Ko pa se je Olga Vrabičeva zahvalila za zaupanje, je izrekla priznanje za dosedanje delo ne samo Zdravku Trogarju, marveč tudi Janezu Kovačiču, dosedanjemu podpredsedniku skupščine, ki mu je letos potekel mandat. V na? daljevanju je opozorila na nekatere značilnosti, ki bodo spremljale delo najvijšega občinskega samoupravnega organa. Ugotovila je, da ima gospodarska reforma občutne posledice, tudi na delo predstavniških organov. Med drugim gre za to, da skupščina ni več listi organ, ki se lahko vmešava v notranje delo gospodarskih organizacij. Kb pa. je opozorila, da omejitve v proračunski potrošnji niso le izraz re-strikcijskih mer, je dodala, da bo morala skupščina bolj kot kdajkoli prej, v prihodnje graditi svoje delovne načrte na osnovi dogovarjanja z delovnimi kolektivi. Celje, pomembno gospodarsko in kulturno središče širšega zaledja, pa ima posebno nalago tudi v krepitvi medobčinskega sodelovanja. V nadaljevanju dela so odborniki potrdili predsednike in člane enajstih svetov, zatem komisij in drugih organov pri skupščini. Tako so za predsednika sveta za primarno gospodarstvo izvolili Rada Jenka, sveta za terciarno gospodarstvo Franca Petauerja, za predsednika sveta za družbeni plan in finance Milana Hohnjeca, za. urbanizem, gradbene,'komunalne in stanovanjske zadeve inž. Darka Maligoja, za notranjo politiko in splošne zadeve Branka Verstovška za zdravstvo dr. Antona Fazarinca, za socialno varstvo Mileno Mrevlje, za šolstvo Ivana Kapša, za telesno kulturo Sonjo Ocvirk, za znanost in kulturo Vlada Novaka ter za predsednika sveta za 'narodno obrambo Olgo Vrabič. Štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami bo vodil Zdravko Trogar. Mimo tega so potrdili starešine upravnih organov skupščine, tako ,za tajnika Oskarja Naglava, za načelnika oddelka za upravno pravne zadeve Marjana Ašiča, za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za družbeno ekonomske zadeve in nadzor Danila Brečka, za načelnika oddelka za finance Franja Novaka ter za načelnika oddelka za narodno obrambo Ernesta Pikla. Dopisujte v naš list Podpredsednik občinske skupščine Zdravko Trogar posreduje odiok o domicilu II. grupe odredov Andrej Marinc vnovič sekretar občinskega komiteja ZK Redna konferenca občinske organizacije Zveze komunistov v Celju, ki je bila v petek, 12. in soboto, 13. maja. je bil hkrati pomemben obračun in delovni dogovor komunistov celjske občine. Na njej so zlasti po referatu političnega sekretarja Andreja Marinca kritično ocenili družbena dogajanja v občini, delo in naloge komunistov, po referatu organizacijskega sekretarja Toneta Rjavca pa prihodnjo organiziranost Zveze komunistov v občini, kot faktor za boljše vsebinsko delo organizacij in članov. Na konferenci so izvolili tudi 21 članov v občinski komite ter člane kontrolne in revizijske komisije. Novi člani občinskega komiteja Zveze komunistov v Celju so postali: Bogomir Arzenšek, Slavko Belak, Lojze Bo-rinc, Martin Dietinger, Zvone Dragan, Ivo Grobelnik, Janez Jensterle, 'Lojze Forštner. Anica Kolenc, Vili Končan, Cvetko Kovač, Beno Krivec, Anton Lah, Igor Lotrič, Andrej Marinc, Drago Mravljak, Boris Nečemer, Tone Rožman, Tone Skok, Leopold Slapnik in Boris Strohsack. Člani kantrolng komisije: Lojze Banič, Vlado Bogataj, Zinka Dorn, Marija Katovic, Ivan Kramer, Božo Lukman in Marjan Medved. Člani revizijske komisije: Andrej Drolle, Majda Dobriha, Stane Jelenko, Ivanka Novak in Minka Rednaik'’. Pri konstituiranju novega komiteja so za političnega sekretarja vnovič izvolili inž. Adreja Marinca, za organizacijskega sekretarja pa dipl. ekonomista Zvoneta Dragana. 42 novih občinskih odbornikov Po spomladanskih volitvah v predstavniška telesa — 19. aprila v zbor delovnih skupnosti in 23. aprila v občinski zbor — je celjska občinska skupščina dobila 42 novih odbornikov, od tega 20 v zboru delovnih skupnosti in 22 v Občinskem zboru. V posameznih volilnih enotah so se odločili za naslednje odbornike. (V oklepaju navajamo tudi imena ostalih kandidatov in število glasov, ki so jih dobili, pri volitvah). ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: L enota (Železarna Štore): Marjan Ramšak 234 (Daniel Rukavina 155, Viktor Potočnik 145), 3. enota (Železarna Štore): inž. Matija Žumer 257 (Ivan Ferme 104, Marjan Belej 242), 5. enota (Cinkarna): Štefan Veselko 291 (inž. Tone Žerjav 250),‘7. enota (EMO): Stane Dvoršak 234 (Franc Kolenc 114, Miha Strašek 64), 9. enota (EMO): Ivo Brenčič 425 (Marjan Žuraj 259), 11. enota (Libe-la. Žična, Aero itd.) Rado Jenko 54T (Oskar Kohne 250, Jože Topole 379), 13. enota (Opekarne, TVO Škofja vas, Veležitar, Celjski tisk itd.): Ivan Melik 298 (Ivan Mihelin 196, Slavko Zagoričnik 213), 15. enota (LIK. Savinja): Ernest Poteko 468, 17. enota (Ingrad): inž. Darko Ma-ligoj 171, 19. enota (Železnica): Marij Gabrovšek 486 (Ladislav Tovornik 241), 21. enota (Cestno podjetje, Ceste kanalizacija, Klima); Stane Divjak 387 (Karl Capuder 267), 23. enota (trgovina): Ivan Juhart 459 (Anton Ocvirk 165, (Vili Kregar 125, Anton Javornik 87), 25. enota (trgovina): Štefan Korošec 534 354), 9. enota (Center): Ignac Krumpak 841, 11. enota (Center): Magda Kočar 745, 13. enota (Center):- Branko Verstovšek 547 (Ivan Šuligoj 431), 15. enota (Gaberje): Oton Račečič 363 (Vid Jerič 289), 17. enota (Gaberje): Ludvik Krajec 284 (Leon črepinšek 282), 19. enota (Trnovlje): Štafka Ramšak 521, (Štefan Fras 404), 21. enota (Dolgo polje): Rudi Peper-ko 653, (Karl Sagadin 490), 22. enota (Dolgo polje): Rudi Gri-'vič 588 (Bogdan Hochmuller 333), 23. enota (Dolgo polje): Milena Mrevlje 156 (Erika . Simonič 129), 25. enota (Ostrožno): Franc Dimeč 705 (Alojz Napret 450), 27. enota (Teharje): Jože Cajhen 458 (Fani Pe-šak 428), 29. enota (Štore): Tine Veber 1259, 31. enota (Vojnik): Karli Žibret 545 (Hubert Kolšek 470), 33. enota (Škofja-vas): Alojz Zagožen 772 (Zdravko Vrečko 340), 34. enota: (Otok III): Olga Vrabič 490, 35. enota (Ljubečna): Stanko Le-_ skovšek 420 (Stanko Sodin 331, Jožef Koželj 112), 37. enota (Dobrna); Anton Mogu 895, Dopisje za vsak dan razprodano Delavska univerza v Celju je v letošnjem šolskem letu založila priročnik DOPISJE ZA VSAK DAN, ki ga je sestavil prof. Gustav Grobelnik, ravnatelj administrativne šole. Delavska univerza v Celju je priročnik — namenjen predvsem osnovnošolski mladini — razprodala. Ker pa prihajajo vsak dan še naročila šol, ki so se šele sedaj odločile za nabavo priročnika, je založnik sklenil priročnik ponatisniti — v ta namen je že razposlal vsem šolam v SR Sloveniji vabilo na naročilo. Tako lahko v septembru pričakujemo še eno izdajo priročnika. Akademski slikar Marjan Tršar predava v Celju Delavska univerza v Celju prireja v sredo dne 31. maja ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma predavanje akademskega slikarja prof. Marjana Tršarja o temi PIKASO —-LIKOVNI ISKALEC. Predava-vatelj 'bo z barvnimi diapozitivi popeljal obiskovalce na svetovno razstavo v Pariz. Organizatorji pripravljajo za naslednje dopoldne ponovitev predavanja za dijake srednjih šol, ki se vozijo v Celje. Zbora borcev II. grupe odredov se je udeležilo več tisoč ljudi... (Martin Vinkšel 186), 27. enota (Elektro, Zlatarna in obrt): Vladimir Prezelj 371 (Vladimir Veber 364), 29. enota (obrt in zavodi): Matej Breznik 292 (Drago Černetič 271), 31. enota (šole): Ivan Kapš 193 (Alojz Kežman 165), 33. enota (bolnica): dr. Jože Barič 262 (dr. Janez Marchetti 177), 35. enota (zdr. ustanove): dr. Anton Fa-zarinc 434, 37. enota (pravosodne ustanove): Mihaela Nečemer 128, 39. enota (TNZ, JLA, LM): Rudi Simčič 279 (Mile Vukosav 139). OBČINSKI ZBOR: 1. enota (Lisce): Tone Bornšek 555 (Ivan Horvatič 494), 3. enota (Lisce): Franjo Kotnik 231 (Srečko Pratnemer 120), 5. enota (Otok): Jože Marolt 698, (Stane' Verbič 430), 7. enota (Aljažev hrib): Ivo Zupanc 462, (Jože Jakop 409, Anton Žagar (Jožef Hribernik 219, Martin Stimulak 101), 39. enota (Strmec): Lvan Jezernik 543 (Karl Goričan 202). VESTI IZ KO M U N E VII. MLADINSKI FESTIVAL TOKRAT MEDNARODNI Od I. do 4. junija bo v Celju VII. mladinski pevski festival, na katerem bo nastopilo 19 jugoslovanskih in 5 inozemskih zborov. Poleg 13 celjskih zborov, ki bodo skupno .zapeli pred spomenikom na Šlandrovem trgu. bodo posamezne republike zastopali najboljši .zbori. Od tujih zborov bodo na festivalu sodelovali: dekliški zbor gimnazije iz Budimpešte, češki zbor Mladost iz Brna, Vegesack iz Bremna, avstrijski zbor iz Koflhacha in skupina moskovskega pionirskega zbora. Skupaj na bo 5 tekmovanjih, 9 domačih in 3 mednarodnih koncertih sodelovalo 2650 pevcev. Naše zanimivosti na beograjskem sejmu tehnike Kljub težkim razmeram, v katerih inštitut EMO trenutno dela, je naše podjetje dobilo dva nova artikla,, ki jih razstavljamo na Beograjskem sejmu tehnike. To sta specialni kotel na olje EMO 50 in kotel VARI-OL — to je naš dosedanji TRIKA kotel, ki je bil do sedaj grajen za uporabnike trdih goriv, zdaj pa uporablja lahko tudi lahka olja. Oba izdelka sta bila razvita na zahteve komerciale in službe programiranja. Naše tržišče uporablja pri sistemih za ogrevanje vse več tekoča goriva in tudi naše podjetje ni moglo mimo tega. Začetki razvoja kotlov na tekoča goriva so zelo ohrabrujoči, kar potrjujeta tudi oba razstavljena prototipa in lahko v prihodnje pričakujemo hitrejši tempo pri razvoju takih in podobnih enot različnih kapacitet v različnih variantah z ozirom na avtomatiko. VARIOL — je naš dosedanji kotel TRIKA št. 5, pri katerem je možna uporaba rjavih premo gov in lignitov pri kapaciteti 50.000 kcal/h in izkoristku 75 %, prirejen je tudi na olje za gospodinjstva pri kapaciteti 65.000 kca I/h in ob 85 % izkoristku. Variol je edinstven kotel na evropskem tržišču, ki kvalitetno uporablja rjave premoge in lig- Zagotovilo za tak optimizem nite z 2600 kcal/kg ter lahka olja. so veliko boljši pogoji, ki jih Pregraditev kotla je bila za upo-ima razvojna skupina pri svo- rabo trdih ali tekočih goriv je iz jem delu in razumevanje za redno preprosta in jo je moč iz-zahteve tržišča. vesti v pol ure. EMO 50 — je kotel na olje z avtomatiko in mešalnim ventilom, ki nam nudi možnost izredno ugodne regulacije temperature v prostorih in temperature vode v kotlu. Opremljen je z raztezno posodo in varnostnim ventilom, zaradi česar ni potrebna izdelava in napeljava posebne raztezne posode in lahko dela kotel EMO 50tpri večjih temperaturah vode v kotlu in sistemu. Kapaciteta kotla je 50.000 kcal h. Potroši5,5 kg goriva v eni uri. Oblika je izredno moderna z dimenzijami 1200 X 510 X 700 mm. Penasta masa na emajlu V anorganskem razvojnem oddelku koncfema Bayer so uspeli s pomembno novostjo v svetu tehnike. Po obširnih poskusih se je prvikrat posrečilo čvrsto prijemanje poliuretanske pene na emajlirani pločevini. S tem je obema izdelkoma skupaj odprta vrsta uporabnih možnosti v gospodarstvu in tehniki. * 1 2 3 4 5 6 7 Zaradi zmožnosti samodejnega sprejemanja poliuretanske pene (trdega moltoprena) so doslej razvili mnogoštevilne povezane konstrukcije z ostalimi materiali, pri emaljiranih površinah pa nasprotno še ni bilo mogoče doseči zadavoljive zveze. Koncem Bayer kot najpomembnejši zahodnonemški proizvajalec emajla in eden naj večjih producentov poliuretana na TOPILNICA RASTE Ko opravljamo delo na delovnem mestu težko sledimo dogajanjem, ki nas ne bodejo prav v oči. Tako je prav hinavsko tiho ta časzraslo tudi ogrodje za novo topilnico. Le hitro. Rok je 1. julij! Na zadnjem zasedanju je delavski svet podjetja imenoval v KOMISIJO ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN DELA MANJ ZMOŽNIH OSEB nasled-' nji člane kolektiva: 1. Drago Dolžan — predsednik, 2. Jože Vajdetič — član, 3. Peter Kač — član, 4. Peter Videnšek — član, 5. Vlado Januš — član, 6. obratni zdravnik — član in 7. . zastopnik kadrovske službe. Komisija bo — kot dosedanja — poslovala po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika o delovnih razmerjih. Na prvem zasedanju delavskega sveta, kjer so bile imenovane ostale komisije in odbori, je bilo imenovanje te komisije pomotoma izpuščeno. svetu, je zdaj izdelal povsem nove vmesne plasti na silikonski osnovi, ki omogočajo vezavo stare snovi steklo, oziroma e-majl, ki kemično predstavlja steklo, z novo snovjo, kakor je penasta masa. Za rešitev tega problema so uporabili močno spremenjene silikone, ki se odlikujejo z dobro kemijsko vezavo tako napram emajlu, kakor tudi z moltoprensko penasto maso. Na ta način je s čvrsto vezavo vmesne plasti zadovoljivo rešeno sprejemanje vezanega sistema obeh snovi. Od novonastale »poroke iz koristi« med emajlom in penasto maso pričakujejo važne gospodarske spodbude. Obeta se uporaba na mnogih področjih, na primer v gradbeništvu, ki vedno bolj uporablja gradbene elemente z emajliranimi fasadnimi ploščami. Novi postopek bo omogočil kombinacijo trdega moltoprena z emajliranimi ploščami. Predvsem pa je zanimiva kombinacija poliuretanske pene in emajliranih površin v industriji hladilnih naprav. S, to Bayerjevo iznajdbo se je pričelo novo poglavje kombiniranih konstrukcij s penastimi masami. Kako bomo uporabili sredstva za rekreacijo Na zadnjem zasedanju je delavski svet podjetja potrdil predlog upravnega odbora za koriščenje sredstev za rekreacijo v letu 1967 v skupnem znesku 90.000 N-din in to: 1. 50 naših delavcev bo letovalo brezplačno v našem počitniškem domu v Crikvenici, od tega 30 delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih in 20 delavcev, za katere je ugotovljeno po zdravstvenem" pregledu, da so potrebni klimatskega zdravljenja na morju. Za to bo uporabljenih približno 13.000 N-din. 2. 70 delavcev, za katere je zdravniško ugotovljeno, da so potrebni zdravljenja, bo odšlo v ustrezna zdravilišča. Stroški so predvideni v višini 52.500 N-din. 3. Za letovanje otrok naših delavcev v Baški je na voljo 18.000 N-din. 4. Za adaptacijo počitniškega doma v Crikvenici se rezervira 6.000 N-din. Še nekaj dni je pred nami in začela se bo sezona dopustov. Vsak bo oddih preživel po svoje. Nekaj jih bo dopust preživelo doma ob delu, prav gotovo pa bo še več tistih, M ga bodo preživeli ob morju, v planinah, v domovini in izven nje. V nekaj besedah želim kolektiv seznaniti o letovanju tistih članov kolektiva in njih otrok, ki bodo preživeli svoj oddih v okviru preventivne skrbi za človeka. V letošnjem letu je namenjenih za rekreacijo 90.000 N-din sredstev. Iz naslova teh sredstev bo letovalo: 50 oseb v našem počitniškem domu v Crikveniioi ali na češkem. Komisije za letovanje in strokovne službe so pri izboru imele kaj težko stališče, saj so morale od tako velikega števila vseh zaposlenih izbrati res najnujnejše. Pri izboru smo predvsem upotševali ljudi, ki delajo na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva, ljudi katerih zdravstvene indikacije pogojujejo nujnost obmorskega ali višinskega letovanja in ljudi1 z dolgim stažem v podjetju. Prej omenjena številka letujočih je dosti nižja kot je bila v preteklih letih, vendar to ni posledica zmanjšanja sredstev v te namene, ampak ukrepi komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Do lanskega leta je odšlo preko KZSZ v razna zdravilišča vsako leto več kot 100 elanov našega kolektiva. Z novimi predpisi pa je praktično postalo pošiljanje ljudi v zdraviličša onemogočeno, ker novi zakon o zdravstve- Upravni odbor je na eni prejšnjih sej načel tudi vprašanje nadomestila za obrazec K-15 in nadomestila odnosno regresa za dopust. Dejstvo je, da bi bili morali izdvojiti sredstva za ta izplačila ob zaključnem računu za minulo leto, res pa tudi je, da je bilo denarja malo in zato tega nismo mogli, saj bi predvidena sredstva za rekreacijo morali vzeti drugje. Sedaj bi lahko izplačali nadomestilo za K-15 in regres le iz sredstev za osebne dohodke. Upravni odbor, ki je o tej stvari že razpravljal, se je zavedal, da nekatere delovne organizacije te ugodnosti še nudijo in zato so člani UO takrat sklenili, da preložijo dokončno odločitev na kasnejši rok, ko bomo obravnavali polletni obračun, če bo tedaj kazalo kaj ugodneje, se bo morda ta denar še vseeno »kje našel«. No, vsekakor bolje pozno kot sploh ne! nem zavarovanja izloča naravni faktor iz osnovnega zdravstvenega varstva. Ob upoštevanju zdravstvenega stanja naših delavcev, pa smo dolžni te bolnike tudi nadalje pošiljati v zdravilišča. Prav gotovo bodo za vsakega zanimivi podatki naše obratne ambulante, ki ima registriranih 625 kroničnih obolenj zaposlenih v našem podjetju. Na prvem mestu so želodčna obolenja, njim pa po številu sledijo obolenja lokomotornega (sistema — hrbtenice, sklepov — Obolenja kardiovaskularnega sistema — okvare srca, povišan krvni pritisk, obolenja ožilja — nevroze in psihonevro-ze in ginekološka obolenja. Tako bo po 15 dni koristilo zdraviliške usluge 70 članov kolektiva in to v Rogaški Slatini 30 oseb, v Slatini Radenci 5, v Zdravilišču Stane Žagar v Bohinju 15, v čateških Toplicah 10 in v Bolnišnici za alegrijske bolezni Veli Lošinj 10 oseb. Ob koncu pa še nekaj besed o letovanju naših otrok. Samoupravni organi so namenili za letovanje otrok 181500 N-din. Letovanje bo organizirano preko Občinskega centra za socialno delo v Celju. Otroci v starosti od 4 do 14 let bodo letovali po 15 dni na otoku Krku in to v Baški. Polna cena letovanja za enega otroka je 210 N-din. V ceni je vračunan 15 dnevni pen-sion, strokovno varstvo otroka in prevozni stroški. V lanskem letu je stroške letovanja v celoti poravnalo podjetje, ker so letovali le otroci iz socialno šibkih družin ter delno tudi tisti otroci, ki jih je predlagal zdravnik zaradi slabega zdravstvenega stanja. Ker pa je bilo zanimanje staršev za letovanje otrok v lanskem letu veliko, se je naša komisija za letovanje odločila, da bodo starši letos prispevali k stroškom letovanja. Po drugi strani pa je višina prispevka staršev odvisna od dohodka družinskega člana. Lestvica je tako nizka, da bo prispevek zmogel vsak, ki želi dati otroka na letovanje, saj se giblje prispevek od 20 N-din dalje, s tem da lahko vsak član kolektiva prijavi na letovanje svojega otroka. S to odločitvijo pa upamo, da smo ustregli tudi tistim staršem, ki so želeli nuditi otroku predvsem koristno letovanje in bili sami pripravljeni nositi vsaj delne stroške letovanja otroka, kar v preteklih letih ni bilo možno. T. S. llllllllllllMimillll lllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllIlillllllllllllillllllllH. | DELO 110 Na 4. redni seji uprav-| nega 'odbora podjetja = 11. maja 1967 so obravna- 1 vali spremembe in dopol- | nitve poslovnika o delu | upravnega odbora. Na dnevnem redu je bilo | tudi poročilo o rezultatih | ankete o uspešnosti vodil- nega kadra, ki jo je uprav-§ ni odbor pregledal, vodst- E vu podjetja pa priporočal, = da to anketo obdela še ple- | nami kolegij in bo po raz- pravi na plenarnem kolegi-= ju upravni odbor zavzel o tem svoje stališče. Na predlog kadrovske službe je upravni odbor S sprejel predlog za dve no- g vi delovni mesti, za »za- | htevna elektro dela pri | dvigalnih in transportnih E napravah«, ki je razvršce- | no v 22. skupino in »manj | zahtevna ključavničarska | dela pri dvigalnih in tran- | športnih napravah«, ki je razvrščeno v 17. skupino. = Na predlog komisije za § tehnične izboljšave je | upravni odbor podjetja do- | delil Viktorju Čuvanu za E iniciativo pri izdelavi no- g vih dekorjev denarna na- | grado. ( 3 Upravni odbor je na svo- § ji seji 11. maja potrdil iz- | plačilo nadur v breme | skupnega sklada osebnih E dohodkov in pa pregled E izplačil osebnih dohodkov g za mesec marec 1967. Poročilo o izplačilu kilo-E metrine za prevoz s privat- 3 nimi vozili, ki ga je dosta- S vil finančno računovodski | sektor, je upravni odbor E vzel na znanje. Skupno je | bilo prevoženih 381 km. Upravni odbor je sklenil, E da se vsem sodelavcem, ki | so bili prej na višjih de- | lovnih mestih in prejemajo | sedaj na novem delovnem E mestu osebne dohodke po nižji obračunski postavki ter razliko do dohodka na prejšnjem delovnem mestu, izda odločba na sedanje delovno mesto z obračunsko postavko prejšnjega delovnega mesta. To velja posebej za te sodelavce do njihove upokojitve. Upravni odbor je upošteval zaključke o poročilu in razpravi o gibanju gospodarstva za leto 1966 in možnostih ter pogojih raž-voja občine v letu 1967. Poročilo o problematiki izvrševanja mesečnega plana, ki ga je na seji 11. maja 1967 podal pomočnik glavnega direktorja, je upravni odbor vzel na znanje. Na željo Pavlič Lojzeta je upravni odbor anuliral 18. sklep 3. redne seje upravnega odbora z dne 27. aprila 1967, ki se nanaša na odobritev izrednega šolanja na drugi stopnji pravne fakultete. Upravni odbor je anuliral 2. sklep 2. redne seje UO z dne 13. aprila 1967 glede možnosti proučitve decentralizacije pravic na področju odločanja o normah, akordih in analitični oceni. To vprašanje se bo povezalo ter rešilo hkrati s sprejemom novega pravilnika o normah in akordih. Upravni odbor je na svoji zadnji seji zavrnil popravek analitične ocene na delovnem mestu »knjiženje proizvodnje« in »admini-stratov v stroškovnem knjigovodstvu«, ker je neutemeljen. Na predlog sektorja priprave proizvodnje je upravni odbor odobril službeno potovanje Marjana Žuraja in Franca Vrabiča na Madžarsko v tovarno ZIM in na mednarodni velesejem v Budimpešto. Potovanje bo trajalo predvidoma 4 dni. g g = g llllllllllllllllltlllllllllllllllHIIIIItllllllHIHIItllllHIim aillllllHIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIHIIIllllllllllllimillllltr Einajfiheo e MAJHNE SO Povečanje produktivnosti je danes skoraj v vsakem podjetju najaktualnejši problem. Kako to doseči? Z večjim številom zaposlenih ne dosežemo cilja. To nam ne dviga dohodka v zadostni meri. Kaj pa z intenzivnejšim delom? Pri manj prizadevnih delavcih je tu že možno nekaj doseči. Dober delavec pa bo pri intenzivnejšem delu porabil preveč energije, preveč bo utrujen in njegov večji osebni dohodek bo le relativno povečal njegov življenjski standard. Cilj bo dosežen le tedaj, če bo človek ob normalnem, to je enakem naprezanju, napravil več. To pa je mogoče doseči le z racionalizacijo dela, z boljšo organizacijo dela in z zmanjševanjem izmeta. Kaj razumemo pod racionalizacijo dela? Da se čimbolj skrajša transport, da se odpravijo nepotrebna prelaganja, da delovno mesto in orodje uredimo tako, da nam cb čimmanjšem naporu omogoča čimvišjo produktivnost. Industrijske organizacije po svetu pa tudi pri nas v vse večji meri odpirajo laboratorije z odgovarjajočim kadrom in opremo za sistematski študij dela in poboljšanje proizvodnih metod. Poudarek tega študija je iia delavcu in njegovi opremi. Cesto se tak študij opravlja šele ko je proizvod že Oblikovan in lansiran v proizvodnjo. Študij gibov in časa pa, se lahko razširi tudi tako, da vključi tudi pomoč pri oblikovanju proizvoda, standardizaciji in ekonomični porabi surovin in končno pri projektiranju delovnih postopkov. Tako daleč v našem podjetju še nismo, storili pa smo že prvi korak v tej sme- V našem podjetju je velik problem pomanjkanje transportnih vozičkov, posebno v amajlirskih Obratih, zavijalniei in skladišču. Z nabavo novih vozičkov ne bi rešili problema, ker bi se s tem že itak tesne transportne poti še bolj zatrpale. Zato je potrebno iskati rešitev v čim večjem obtoku vozičkov. To pomeni, da mora roba, ko pride iz emajlimice v zavi-jalnico, biti čim prej zavita in odpremi jena v skladišče. To bomo dosegli le na ta način, če bo roba v vozičkih ločena po dimenzijah, barvah in kvalitetah, da se zavijalkam olajša delo in da dvignemo . produktivnost v zavijalniei. Danes nam dela to hude težave. Zaradi pomanjkanja vozičkov so prebiralke pri traku prisiljene zlagati po več artiklov v enfVoziček. Lahko si mislimo, koliko nepotrebnega prelaganja bi odpladlo, če temu ne bi bilo tako. Velike težave nam povzroča tudi embaliranje artiklov v setih. Skoraj redno se dogaja da nekaj manjka npr. pokrovi in tako je zaradi ne-kompletnosti onemogočeno em- baliranje, kar nam veže na desetine vozičkov tudi po več dni in celo tednov, kar zaradi pomanjkanja prostora ustvarja velik nered, nepotrebno premikanje vozičkov, skratka, onemogoča delo, da o padcu kvalitete ne govorimo. Večkrat se posoda pri kakšnem vmesnem skladiščenju toliko opnaši in poškoduje, da jo je potrebno pred emibaliranjem ponovno prebrati in čistiti. Težave nam povzročajo tudi majhne serije, pa še te večkrat sekamo. V cilju, da bi čimprej nekaj dosegli v tem pogledu, smo poizkusili organizirati embaliranje kar na nekaterih proizvodnih mestih, Doseženi so bili kar ugodni rezultati. Za primer bi navedli montažo čajnih 'kotličev in ročk vseh vrst in dimenzij v detkor oddelku. Do nedavnega je bil postopek sledeč: monter si je postavil na delovno mesto dva vozička. Polnega s kotliči in praznega, kamor je odlagal montirane ročke ali (kotliče. Tako je med montiranjem opravljal še nekoristno zlaganje kar na mestu montaže. Monter sedaj odlaga montirane ročke ali kotliče kar na mizo in zavijalke jih sproti zavijajo in odvažajo direktno v skladišče. Pri tem se je precej povečala produktivnost zavijalk, ker jim je prihranjeno prelaganje iz vozička na mizo, produktivnejši pa je tudi mopter, ker odpade zlaganje v vozičku. Vzemimo primer, da je Kadrovska politika, gospodarska in družbena reforma 6. Kadrovske službe v delovnih organizacijah (nadaljevanje) < Kadrovske službe so se večinoma razvile iz bivših personalnih služb, ki so bile podrejene sekretarjem podjetij. Področje teh služb je bilo omejeno na administrativno-personalne (evidence, kartoteke, potrdila itd.) posle. Ko se je začela pred desetimi leti akcija za ustanavljanje kadrovskih služb, se je poudarjalo, naj se za to delovno področje izbere odgovarjajoče kadre. Rezultat je bil največkrat obraten. Podjetja ali sploh niso uredila te službe ali pa so zanjo izbirala kandidate, ki so jih pobrali s tistih delovnih mest, kjer so jih lahko »pogrešali«. Poleg tega so bile kadrovske službe področje, kjer so se zaposlovali kadri vseh vrst poklicev in izobrazbe, često brez povezave z zahtevnimi funkcijami te službe. Danes so le redka podjetja, ki imajo zares urejeno to službo in v njej ustrezne kadre. Nepravilno pojmovanje kadrovanja in pomembnost teh služb se kaže najbolje v strukturi, ki na tem sektorju delajo: 55,8 % ima nižjo in osnovnošolsko izobrazbo in le 3,8 % visoko izobrazbo. Proučevanje strukture kadra, ki je zaposlen v kadrovskih službah a so poklala, da tudi visokostrokovni kadri, zaposleni v teh služ-ah, v večini primerov niso specializirani za to službo. Predvsem so v teh službah zaposleni nekvalificirani administratorji in tako-menovani personalci, ki strokovno ne obvladajo teh vprašanj. Iz raziskave »O vlogi, številu in delu družbenih strokovnih delavcev (psihologi, Sociologi, socialni delavci...)«, ki jo je izdelal Inštitut za sociologijo v letu 1964 povzamemo ugotovitev, da je zelo malo tovrstnih delavcev z diplomo zaposlenih v proizvodnji, oziroma v podjetjih. Delovne organizacije izkazujejo sicer precejšnje številke o tem, koliko imajo psihologov, socialnih delavčev, sociologov, kadrovikov itd., toda ti so samo na papirju, ker se tako imenujejo le z ozirom na delovno mesto, dejansko pa imajo ponavadi nižjo šolsko izobrazbo. Za ilustracijo navajamo najvažnejša področja dela in poglavitne vloge kadrovskih služb: planiranje kadrov, perspektivno in tekoče kadrovanje, spremljanje uspešnosti delavcev, urejanje premestitev in napredovanja, izobraževanje, stalno analiziranje delovnih mest, spremljanje uspešnosti uveljavljenega sistema notranje delitve in predlaganje izpopolnitev, informiranje kolektiva, proučevanje vzdušja v podjetju, splošna in posebna skrb za zaposlene in administrativne funkcije. Iz naštetih nalog je razvidno, da je kadrovska služba predvsem strokovna in ne administrativna in tudi ne politična. Tu se prepletajo zahteve po širokem organizacijskem, sociološkem in psihološkem znanju, čim manjše je podjetje, večje zahteve se postavljajo delavcem v kadrovski službi. V velikem podjetju je delo deljeno na več strokovnjakov, v majhnem podjetju pa mora vse naloge opravljati en sam strokovnjak (dva ali trije). Vsega tega se gospodarske organizacije premalo zavedajo. Kadrovska politika je odraz tudi neurejenosti teh služb — enako pa velja tudi obratno. Kot dokaz neustreznega dela kadrovskih služb navajamo rezultat ankete, ki jo je v letu 1965 izvedel Republiški zavod za zaposlovanje na širokem vzorcu priučenih delavcev, ki so bili sprejeti v zadnjih štirih letih na delo. Glede priučevanja delavcev na delovnem mestu kažejo podatki ankete: PA NISO za montažo enega vozička drobnejših artilklov potrebno 8 ur, potem smo že samo pri montaži vezali celih 8 ur za vsak poln voziček še enega praznega. Voziček z montiranimi kotUči pa smo potem porinili v zavi-jalnico, kjer je čalkal včasih 'tudi po več dni, da je prišel na vrsto za zavijanje. Pri tem se je roba poškodovala. Prihranek na vozičkih je torej očiten. Pa pri prostorski stiski v zavi-jalnici se odsotnost iteh artiklov močno pozna. Seveda pa ta način dela nalaga mojstrom in vodjem oddelkov dodatne obremenitve. Saj mora v tem trenutku zastopati interese ljudi iz različnih EE, konkretno monterja in zavij alke, Doslej mu je ¡bilo važno, da je monter imel delo, iko mu je zmanjkalo pokrovov ali ročajev ene dimenzije, je enostavno zamenjal vozičke in montiral to, kar je bilo kompletno, čeprav so bile zelo majhne ¡količine. V vsakem primeru je monter lahko dosegel normo. Sedaj pa mora paziti, da se serije čimmanj sekajo, da s tem tudi zavijalkam ne ovira doseganje norm, ker bi s pogostim menjanjem embalaže izgubile, veliko časa. Če pa premislimo, da je resnični dohodek EE šele takrat, ko artikle v primerni embalaži prodamo kupcu in ne že takrat, (ko ga porinemo iz ene EE v drugo, potem je ta napor za dobrega vodjo nekako samo po sebi umeven. Pripomniti pa je potrebno, da smo s te strani zaenkrat še vedno naleteli na dokajšnje razumevanje. To dokazuje, da naši mojstri le sprejemajo načela ekonomične proizvodnje. Enak način zavijanja takoj. po montaži je vpeljan tudi pri montiranju enoBarvnih ikotli-čev in ročk, kjer pa imamo zaradi silno majhnih količin pri zavijanju določene težave. Nikakor pa ni mogoče reči, da se 'tu ta način dela ne izplača. Bolje je, da uredimo proizvodnjo sestavnih delov. * Več vozičkov smo sprostili tudi pri nogah za kopalne kadi. Odpravili pa Smo tudi nepotrebno prelaganje. Embaliramo jih sproti, ko prihajajo iz kontinuirne sušilne peči v lakirnici. Teh primerov je še več, vendar namen tega članka ni, da naštevamo, temveč da skušamo vzbuditi zainteresiranost za iskanje podobnih in cenenih rešitev za zniževanje proizvodnih stroškov, kar ne zahteva nobenih investicij. d V začetku leta„ 1965 1 i1 prišlo v Holandiji do fuzije i1 (1 dveh vodilnih proizvajalcev < ( 11 kovinske posode in sicer ■1 d podjetja N. V. Koninklijke d f Kamper Metaahvarenfabri- i \ i1 kek vorheen H. Berk & Zo- i1 d nen (ki proizvaja 150 let d, d kovinske izdelke in kuhal- d d no posodo) z emajlirnico, d d pocinkovalnico in tovarno d, d plastičnih izdelkov N. V. d, d Beccon. Nova firma poslu, d { je kot Industriale Maat- d Beecon 1 [ 1 1 ~ + M ***'**>!■ f schappij Berk Posoda za hitro pranje z dodatnim ogrevanjem Tovarna električnih naprav Resse-Technik v Berlinu je izdelala ceneno mehanično napravo za hitro pranje perila, ki je po svoji konstrukciji slična podobnim izdelkom, ki jih že več let izdelujejo nekatere tovarne v Švici, Zahodni Nemčiji, na Japonskem in drugod. Novost 'pk predstavlja. dodatna priprava za ogrevanje. Ena od bistvenih prednosti ročnih naprav za hitro pranje je njihova cenenost in enostavno upravljanje. Upravljanje naprave, pa tudi vzdrževanje sta preprosti zato, ker izdelovalci opuščajo vgraditev zamotanih, motnjam podvrženih sestavnih delov. To velja tudi za omenjeno »kroglo za hitro pranje 20«. Posoda ima prostornino 20 litrov in je izdelana iz polirane aluminijaste pločevine. Obod je stopničasto ojačan, na vrhu pa je velika odprtina za polnjenje. Aluminijaste ste- ne ščiti pred razjedanjem pralnega luga poseben prozoren lak, s katerim je obrizgana notranjost in zunanje površine krogle. Lak žgejo pri 180°C in je obstojen proti lugom in kislinam. Krogla je vrtljiva v nylonskih ležajih, ki so nameščeni na stabilnem podstavku. Odprtina krogle ima ¡premer 160 mm in jo neprodušno zapira pokrov iz V2 A — jekla. Nekatere gospodinje si želijo, da bi lahko zavrele lug v krogli, zato' je proizvajalec dodal svojemu izdelku še ogrevalno napravo. Z njo je mogoče v 20 minutah ogreti 7 litrov hladne vode do kuhanja. Pokrov na krogli je tako konstruiran, da pri kuhanju v notranjosti ne pride do povečanega pritiska. Ogrevalna naprava ima zmogljivost 1500 W in jo je moč pri- i ključiti v mrežo normalnega izmeničnega toka napetosti 220 V. 19,8 % delavcev se je moralo znajti samih; od vodje so dobili le nekaj splošnih napotkov; 48,2% delavcem so pomagali pri priučevanju sodelavci; od vodje so dobili le malo pomoči; 17,5% delavcev je uvajal v delo preddelavec (mojster), ki pa je bil istočasno sam zaposlen na proizvodnem delovnem mestu; 6,3% delavcev je uvajal delovodja poleg vseh drugih delovod-skih opravil in le 8,2 % delavcev je priučeval inštruktor, ki se je ukvarjal predvsem z usposabljanjem delavcev. Uvajalni seminarji so oblika, po kateri se delavci, ki pridejo v delovno organizacijo, seznanijo z osnovnimi vprašanji proizvodnje in delovnih procesov. Po podatkih omenjene ankete 60,4% delavcev ni bilo deležnih nikakršne uvodne razlage. 11,9% delavcev je imelo le uro ali dve uvodne razlage, 6,5 % delavcev je imelo enodopoldanski, 6,3% dvo ali tri dnevni in le 14,9% delavcev je imelo seminar daljši od treh dni. še slabši pa so podatki o strokovnih predavanjih, ki so jih v delovnih organizacijah pripravili za to kategorijo delavcev. 72,8% namreč ni bilo deležnih nobenega predavanja odkar so v podjetju, 13,6% je poslušalo predavanje enkrat, 3,8% dvakrat ali trikrat in 9,8 % je bilo deležnih strokovnih predavanj večkrat. _ Glede na to, da v strukturi delovnih mest, ki z razvojem podjetij iz polindustrijske v industrijsko proizvodnjo, postajajo vedno bolj pomembni ozki profili strokovne usposobljenosti, to je poučevanje na delovnem mestu, je tako slab odnos kakršnega kažejo zgornji podatki do usposabljanja proizvodnih delavcev skorajda nerazumljiv. Po drugi strani pa daje podlago za negativno oceno kadrovskih služb. 7. Vodilni in direktorski kadri Že podatki prebivalstva iz leta 1961 šo pokazali, da ima naša republika v primerjavi z ostalimi republikami sorazmerno najmanj direktorjev z visoko strokovno izobrazbo. Tudi po novih podal kih kažejo strukture direktorskega kadra po stopnji strokovna izobrazbe, ki jo ta kader ima v SFRJ in SR Sloveniji, za našo republiko manj ugodno sliko: Direktorji Visoka Višja Srednja Nižja SFRJ SRS SFRJ SRS SFRJ SRS SFRJ SRS Generalni 33,9 33,1 14,8 11,7 35,7 42,1 10,2 8,1 Tehnični 56,3 47J) 5,7 6,0 25,1 35,3 5,8 4,6 Komercialni 24,4 20,5 12,6 13,0 41,5 49,3 18,5 2,3 Finančni 13,3 8,2 9,7 12,0 56,7 63,7 20,0 12,1 Ostali 35,7 26,8 11,0 14,6 36,1 56,2 13,6 154 Skupaj 31,3 26,4 11,6 11,1 39,8 47,8 J 13,3 8,1 Poraba nerjavečega jekla se je v 8 letih podvojila V PERSPEKTIVI NOVE VRSTE PLEMENITIH jekel. Informacijska služba »nerjaveče plemenito jeklo« (Düsseldorf) je na svojem zasedanju predložila pozitivno m razvojno bogato bilanco. Nerjaveče in ki-slinoodporno jeklo prodira vedno v nova uporabna področja. Trenutno težijo proizvajalci, da bi uvedli nerjaveče okove, profile, prevleke za stene in ostale gradbene elemente. Letna poraba nerjavečega jekla na prebivalca je porasla od 2,5 kg v letu 1958 na 5,6 kg v letu 1966. Potreba hladnovaljanih gotovih izdelkov iz tega materiala se je v obdobju 8 let povečala več kot 5-krat. Vzajemno delovanje med izgledom in stopnjo obveščenosti o materialu med potrošniki na eni strani in med porabnim razvojem na drugi strani je očitna. Delež nerjavečega od celokupne proizvodnje plemenitih jekel, je narastel od 1958. leta za eno tretjino, t. j. na 11,3 °/0-V istem časovnem obdobju je narasla ponudba nerjavečih gospodinjskih predmetov od 200 na ddbrih 1200 artiklov. Promet nerjavečih kuhinjskih in strežnih pripomočkov je dosegel samo v ZRN okoli 130 milijonov DM. To je približno šestkrat več, kakor prodana količina v letu 1955. Iz zelo skromnega začetnega deleža, je s tem zavzelo nerjaveče jeklo precej pomemben del tržišča, kakor na primer pri pralnih napravah za perilo in pomivalnikih za posodo, kjer je prevzelo celo prevladujoči položaj. Pri gospodinjskih pomivalnih napravah za posodo se je poraba nerjavečega jekla v 10 letih podeseterila. Zato pa izkazuje razvoj cen znaten padec: če je veljal pomivalni stroj 1950. leta okoli 470 DM, stane prav takšen danes le še 146 DM. Pri aparatih in napravah za bolnišnice je porasla potreba po nerjavečem jeklu v preteklih 8 letih za približno 300%. če je bilo doslej tržišče gospodinjskih dobrin v ospredju prodajnih prizadevanj, se zdaj že - očrtujejo nova težišča v gradbeništvu in avtomobilizmu. Posebno gradbeni sektor obeta pomembne razvojne sposobnosti za nerjaveča jekla. Po predvidenih cenitvah je do 1970. leta pričakovati trikratno dosedanjo porabo. Tretje tržišče, ki ga zdaj proučuje informacijska služba, je industrija transportnih sredstev, ker serijska oprema nemški^ avtomobilov s ščitnimi pokrovi na kolesih, z odbijači, ročaji na vratih, okenskimi Okvirji, zunanjimi vzvratnimi ogledali in okrasnimi 'letvami, doslej še ni dosegla standarda nekaterih drugih avtomobilskih industrij. AM je v bodoče pričakovati tudi takšna nerjaveča jekla, ki bodo obarvana, ki 'bodo vsrkala ropot in ki jih bo mogoče plastično vezati? To vprašanje je načel prof. dr. Wemhold-Kiinzi iz visoke šole St. Gallen v Švici in ga nikakor ne smatra kot utopijo. Nerjaveče jeklo označuje ugledni teoretik kot produkt civilizacije,' premožnosti, udobnosti, štednje dela, razuma in smotrnosti ter mu pridaja veliko bodočnost, ker bo za ta material malokatero tržišče zasičeno. Toda predstave mnogih odjemalcev nerjavečega jekla so še premalo oblikovane. Znamka »nerjaveče plemenito jeklo« mora pojem šele postati. K. J. Baterije po sistema cink-zrak Eno od največjih podjetij za izdelavo avtomobilske opreme, »Joseph Lucas Industries«, Birmingham pripravlja skupaj z ame-rikansko družbo »General Atomic« program za razvoj baterij po sistemu cink-zrak za pogon vozil. V okviru licenčne pogodbe bo Lucas izvajal raziskovanje in razvoj baterijskega si-_ stema, ki so ga v konceptu zasnovali v General Atomic. Delo obsega tudi pre- verjanje baterije cink-zrak za opremo vozil v evropskih pogojih. V podjetju »General Atomic« sedaj testirajo dve bateriji po 7 in 14 kWh, da bi dobili izhodiščne podatke za izdelavo 50 do 100 kWh — baterije. Obe firmi bosta izmenjali izkušnje še z Edison Electric Institute, ki so ga ustanovila ameriška podjetja za preskrbo električne energije. RAZVOJ PROIZVODNJE OLJNIH G0R1LCEV V EVROPI Hiter porctst tekočih goriv na področju grelnih naprav je pogojeval v zadnjih 10 letih tudi izreden vzpon proizvodnje oljnih gorilcev za opremo kotlov. Velikoserijska proizvodnja gorilcev po principu razprševanja, optimalno izkoriščenje razpch ložljivih kapacitet in avtomatizacija v izdelavi in montaži oljnih gorilcev so omogočili, da se danes oljni gorilci prodajajo na domačih in tujih tržiščih znatno ceneje kot leta 1956 in to kljub temu, da so samo v tem časovnem razdobju OD v državah EGS porastli v povprečju za ca. 85 %. Vzporedno s takim razvojem prihaja v zadnjih letih do bistvenega zmanjšanja števila nacionalnih proizvajalcev in do koncentracije proizvodnje v vedno manjšem številu velikih, sposobnih in dobro opremljenih podjetjih. Vedno bolj se uveljavljajo na evropskem trgu tisti proizvajalci, ki imajo organizirano dobro servisno mrežo, kajti leta je pogoj za normalno nadzorovanje gorilcev v pogonu in odpravo nezaželjenih posledic ter s tem za dvig zaupanja potrošnikov v ta izdelek. Na zahodu so že zdavnaj spoznali resni proizvajalci gorilcev, da se visokim stroškom, ki jih za-hteva organizacija servisiranja in obnavljanja gorilcev, izplača. Teh visokih stroškov servisirat-nja pa ne morejo pokrivati manjši proizvajalci, ker manjše proizvodne serije ne prenesejo prevalitev teh stroškov na izdelke. Proizvajalci kotlov zato v novejšem času svojim kupcem svetujejo nakup gorilcev tistih proizvajalcev, ki imajo urejeno servisno službo. To je tembolj važno, ker DIN norma obvezno predpisuje, da mora biti vsak gorilec letno enkrat pregledan. Nasprotno pa se v ZDA pojavlja tendenca, da proizvajalci in prodajalci gorilcev prevzemajo hkrati tudi prodajo kurilnih olj ter s tem nudijo kompletne usluge potrošnikom. Strokovnjaki v Zahodni Evropi ocenjujejo, da so na področju raziskovalne dejavnosti v Evropi napori za iznajdbo novih dosežkov in izboljšanj oljnih gorilcev preveč razdrobljeni, ker se raziskovalna dejavnost razvija pri samih proizvajalcih, ne pa koncentrirano v zato nalašč formiranih ustanovah, kot kaže razvoj v ZDA. Tod namreč večje število vodilnih proizvajalcev vlaga raje sredstva za razvoj novih vrst gorilcev v skupne ustanove, kjer je mogoče ob manjših stroških doseči večje uspehe v raziskovalnih dejavnostih. Evropski proizvajalci se zavedajo te prednosti in nameravajo posnemati industrijo v ZDA. Daljnja razlika v razvojnih tendencah Zahodne Evrope in ZDA leži v različnih pogledih na funkcije, ki bi jih naj zadovoljevali gorilci. Medtem, ko se evropski proizvajalci predvsem ozirajo na pogonsko sigurnost in ekonomičnost uporabe gorilcev, pa v ZDA ekonomičnost ne igra primarne vloge, ker so tam kurilna olja relativno cenena. Amerikanci so v najnovejšem času prišli na trg z oljnimi gorilci na principu razprševanja z zmogljivostmi izpod 15.000 Kcallh, ki so v Evropi še nepoznani, ker se potreba po teh malih enotah ogrevalnih na-prav krije z oljnimi pečmi z vgrajenimi izgorevalnimi lonci po principu uplinjavanja olj, kot ga poznamo pri naši oljni peči EMO-5. Industrija v ZDA je namreč spoznala, da oljne peči z izgorevalnimi lonci ne omogočajo sinhronizirano regulacijo pretoka goriva v mejnih vrednotah. Znano je, da oljni dozatorji omogočajo v najboljšem primeru regulacijo pretoka v razmerju 1:4 in zaradi tega v začetku zime in ob koncu zime te oljne peči ni mogoče regulirati na najmanjše pretoke goriva. Poleg tega je pri oljnih pečeh z izgorevalnimi lonci še vedno nerešeno vprašanj e samovžiga, joče naprave na polno avtomatskem principu kot je to pri oljnih gorilcih že zdavnaj urejeno. V Evropi sicer obstojajo vžigat-ne naprave za oljne peči, vendar so le-te bodisi prekompli-cirane ali pa so predrage v primerjavi s samo oljno pečjo. I. B. GLOBUS Tudi poljska industrija osebnih motornih vozil se je v novejšem času usmerila v izdelavo osebnih vozil po licenci firme Fiat. Znana Varšavska tovarna avtomobilov bo v letošnjem letu povečala svojo proizvodnjo za 10% in 'proizvedla skupaj 26.500 vozil, pri čemer bodo še vedno v neki meri prevladovali dosedanji domači ti. i vozil Varšava in Syrena. oljska proizvodnja tovornih vozil planira letos proizvodnjo 30.000 enot ter 4.000 avtobusov. MLADI V »EMO« Pobuda mladih za boljšo disciplino V sredo, 17. maja se je ob 14. uri pričela v dvorani CDS VIII. seja TK ZMS EMO. Na seji je bil prisoten tudi pomočnik glavnega direktorja Ernest Vršeč, ki se je ob tej priliki še bolj podrobno spoznal s problemi, ki se z njimi ukvarja mladinska organizacija. Najbolj pereč problem je bil vključen kot prva točka dnevnega reda; odvzem prostora TK ZMS EMO. Po kratki obrazložitvi se je pričela razprava, kje in kako dobiti drug prostor, kjer naj bi bil sedež TK. Sedaj je bil te sedež skupaj s sedežem ZK v sobi 18, takoj po prvem maju pa so to sobo uporabili v druge namene in je trenutno v sobi 19 vse skupaj: sindikat, ZK, ZB in ZMS. O tej stvari je bilo na seji izrečenega veliko, omenimo naj le najvažnejše. Pri TK ZMS EMO je praksa, da pokliče na zagovor vsakega mladinca, ki je kakorkoli kršil delovno razmerje. Do sedaj smo se ob tekili prilikah sestajali v sobi 18 ali kakor smo ji pravili »v kabinetu«. Sedaj te možnosti ni več, ker so v sobi 19 vedno .stranke in ni v našem interesu, da bi takšne zagovore poslušal še kdo drug, človek ki mogoče niti ni član našega kolektiva. Če smo dobili goste, kar pa ni redko, smo jih lahko peljali v komite in je bilo vse v redu, saj smo se lahko mirno pogovorili o stvareh, zaradi katerih so gostje prišli. Tudi te možnosti sedaj ni. Res je, da imamo prosto sejno sobo v večini primerov, nikdar pa ne moremo biti tega gotovi. Ing. Vršeč je nakazal probleme glede samih prostorov. Dal je za primer pisarno vhodne kontrole in še nekaj drugih primerov, kako so uslužbenci natrpani v pisarni. Dejal je, da je bil ta ukrep nujno potreben, in da zaenkrat ne kaže na bolje. Člani komiteja se zavzemamo za to, da bi dobili kakršnekoli prostore v podjetju, nikakor pa ni v našem interesu, da bi.imeli svoje prostore izven kolektiva. Dogovorili smo se, da bomo posredovali UO podjetja stališče mladinske organizacije, da je pač nujno, da se reši ta problem, pa čeprav samo s prostorom, ki bi bil napravljen provizorično. Z takšno rešitvijo bi bili nedvomno vsi zadovoljni, posebno pa še tisti, ki te problem občutimo sami. slavo dneva Mladosti pa pripravlja kulturni program in proslavo. Športna komisija je 10. maja zaključila z »Mladinskimi opomin, in bi kot druga kazen sledila že izključitev. Tovarniški komite smatra te ukrepe za nujne zaradi sedanje situacije in predlaga sarao- VSEM MLADIM ČLANOM KOLEKTIVA EMO IN NJIHOVIM SVOJCEM - MLADINCEM, ČESTITAMO OB PRAZNIKU DNEVA MLADOSTI Z ŽELJO, DA BI HODILI PRAV TAKO TRDNO IN VZTRAJNO PO POTI, KI JO JE PREHODIL IN ZASNOVAL NAŠ DOLGOLETNI VODITELJ, KOMUNIST IN BOREC ZA SVOBODO TOVARIŠ JOSIP BROZ TITO! TK ZMS EMO športnimi igrami«, sedaj pa bo organizirala razna tekmovanja med aktivi kolektiva, kadrov- Odhod mladincev na zbor II. grupe odredov Za tem smo na kratko pregle. dali delo komisij v mesecu maju. Idejno-vzgojna komisija je pripravila 6. maja ples, za pro- iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii = s (Proslava Dneva mladosti [ 27. maja letos bo skupna proslava Dneva mladosti v I = našem kolektivu. Ob tej priložnosti bodo podeljeni tudi po- | § kali za dosežena prva mesta v posameznih disciplinah na | | »Mladinskih športnih igrah«. % Idejno-vzgojna komisija bo ob tej priložnosti pripravila g | kratek kulturni program, po proslavi pa bo zabava s plesom. | | Igral bo že znani ansambel Frančka Lampreta, ki ga pozna- | | mo še s proslave 29. novembra, novoletne čajanke in s pust- | g nega plesa. Z Ob tej priložnosti bo vstop dovoljen vsem, torej ne | g samo mladini, ampak tudi ostalim — vsem članom kolek- g | tiva EMO. I Pričakujemo številno udeležbo, da bomo svečano poča- | | stili 75. rojstni dan našega borca za svobodo, revolucionarja | = in komunista tovariša Tita. HtlTllllltltlllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllHIIIIIUItl ska komisija pa je pripravila oziroma zbrala sezname mladih samoupravljavcev v našem podjetju. Pogovorili smo se še o povezavi z disciplinsko komisijo. Sedaj smo prejemali vse zapisnike iz disciplinske komisije, nihče od vodstva TK ZMS pa ni bil udeležen pri razpravi in zagovorih. Potrebno je, da bi na sejah te komisije sodeloval tudi član mladinske organizacije. Dogovorili smo se, v kolikor bo to sprejeto od samoupravnih organov, da bo na vsaki seji komisije prisoten član mladinske organizacije in sicer predstavnik tistega aktiva, iz katerega je kršilec delovnih dolžnosti. Smatramo tudi, da je nujno potrebno, da število neopravičenih izostankov znižamo od sedem do hajveč tri dni, nihče pa ne bi smel letno imeti več kot pet dni neopravičenih izostankov (mogoče tudi manj). Nadalje naj bi se spremenilo število opominov samo na en upravnim organom, da za boljšo disciplino poostrijo ukrepe, da ne bi disciplina še naprej popuščala kot se dogaja sedaj. Nato so predsedniki posameznih aktivov nanizali še svoje probleme, govorili smo o obveščanju mladih, da se udeležijo proslave dneva Mladosti dne 27. maja ipd. Žnidar Jože Mladinske športne igre Kot smo že poročali so bile od 25. aprila do 10. maja letos pod pokroviteljstvom mladinske organizacije EMO »Mladinske športne igre.« Udeležilo se jih je samo šest aktivov ZM im sicer LIK, IFA, Cinkarne, Zla-tema, Merxa ter EMO. Tekmovanje je bilo v naslednjih disciplinah: malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in šahu. Mali nogomet smo igrali v dveh skupinah in sicer so v prvi igrala moštva aktivov ZM LIK Savinje, Menca in EMO, v drugi skupini pa IFA, Zlatarne in Cinkarne. V prvi skupini, kjer je igrala tudi naša reprezentanca so bili doseženi naslednji rezultati: EMO — LIK 3:0 EMO — Merx 4:3 Merx —LIK 5:1 Naši nogometaši so tako osvojili štin točke in prvo mesto v tej skupini, najmanj pa drugo v skupni uvrstitvi v tej disciplini. V drugi skupini pa so biJf rezultati: Zlatama — Cinkarna 1:3 latama — IFA 0:3 Cinkarna — IFA 3:0 V tej skupini je tako dosegla! največ točk ekipa Cinkarne, ki je igrala finalno tekmo za prvo oz. drugo mesto z reprezentanco EMO. (Nadaljevanje na 14. strani) Tovarna »Georgij Naumov« v Bitoli povečuje proizvodnjo Tovarna »Georgij Naumov« v Bitoli je bila dograjena leta 1958 ter je ¡pričela poizkusno obratovati v letu 1959, redno pa v letu 1960. Sprva je bila projektirana za letno proizvodnjo 10.000 hladilnikov, vendar so z dodatnim investiranjem že leta 1966 povečali kapacitete na 70.000 hladilnikov. Proizvodnja v 1967 bi paj dosegla že 100.000 enot do 1970 leta pa 200.000 enot letno. Tovarna izdeluje danes samo dva tipa gospodinjskih hladilnikov in sicer absorbcijske s prostornino 85 litrov ter kompresijske s prostornino 150 litrov. V skladu z razvojem v svetu, bi naj v bodoče proizvajali predvsem velikolitražne hladilnike do kapacitete 300 litrov. Proizvodnja gospodinjskih hladilnikov zavzema v skupni vrednosti bruto produkta ca. 70 odstotkov. V okviru tovarne deluje emajlimica s kapaciteto 2500 ton emajliranih izdelkov, čigar zmogljivost je trenutno izkori-7 ščena v višini ca, 70 %. Pri tem opravlja podjetje tudi usluž-nostno emajliranje delov za druga podjetja, bot so deli plinskih peči, peči na trda goriva itd. V tretjem obratu proizvajajo opremo za industrijske hladilnice (klavnice, lekarne in drugo živilsko industrijo). Ta obrat prispeva k bruto produktu tovarne 10—12 %. Četrti obrat je livarna, specializirana za komercialno in kompresorsko litino. Tu proizvajajo motorne kofnpresorje za hladilnike po licenci AEG. Že letos bodo dosegli zmogljivost 200.000 enot, ki zadovoljuje tre- nutne potrebe jugoslovanskih proizvajalcev kompresorskih hladilnikov, zahvaljujoč novo montirani liniji za proizvodnjo odnosno montažo hladilnikov različne prostornine. Optimalna kapaciteta tega obrata znaša 450,000—550.000 kompresorjev. Vendar je izkoriščanje te kapacitete nesigumo, ker namerava nek drug jugoslov. proizvajalec — tudi v kooperaciji z neko tujo firmo — pričeti z lastno proizvodnjo motornih kompresorjev za gospodinjske hladilnike. Tovarna zaposluje trenutno 1182 oseb, pri tem 68 z visokošolsko izobrazbo (40 dipl. ing. in 28 dipl. ekonomistov), 142 s srednješolsko izobrazbo (od tega 80 tehnikov), 100 delavcev z visoko kvalifikaoijo, 362 kvalificiranih delavcev itd. Tovarna štipendira 94 oseb in je dosegla v letu J.966 po zaključnem računu okrog 350 milijonov S-din skladov. Povprečni OD na zaposlenega so se dvigali od 45.900 S-din leta 1965 na 68.600 S-din v letu 1966. Tovarna se bori z napako, ki so jo napravili ob izgradnji, ko so nabavili v prvi fazi univerzalno opremo, v sedanjih pogojih zaostritve plasmana in potrebe po linijski proizvodnji pa potrebujejo specializirane visoko produktivne stroje. Poleg tega so izpostavljeni velikemu pritisku s strani obeh drugih jugoslovanskih proizvajalcev — »Obod«, Cetinje in »EM« Maribor. Celotne jugo slovanske kapacitete vseh treh proizvajalcev omogočajo že danes proizvodnjo 450.000—500.000 hladilnikov 'letno, medtem, ko jugoslovanski trg omogoča potrošnjo tre-nufno okrog 250.000 enot. Posebna umetna masa na avtomobilih Dobra novica za vse avtomobiliste: Bayer — Leverkusen je razvil nove tipe umetnih mas, ¡ki jih je mogoče kovinsko galvanizirati. S tem bodo lahko izdelovali korozijsko bistveno odpornejše avtomobilske dodatne dele, kot so na primer okrasne letve, armaturno okovje, vzvratna ogledala in podobno. Naslednja važna prednost artiklov 'ki jih je mogoče izdelati iz specialne umetne mase »Novodur PM/2C«, je v znatno manjši teži. Pomembno je tudi poenostavljanje delovnega postopka: galvanizirane dele iz mase je mogoče izdelati s tlaeilnim vlivanjem (brizganjem pod priti- skom), brez dodatne obdelave kakor npr. poliranje. S tem bodo dosegli pomembne racionalizacije v tehnološkem' postopku. Bayer je razvil svojo maso Novodur PM/2C specialno za galvanizacijo. S tem je končno uresničena stara želja kemikov in konstruktorjev, da bi kombinirali prednosti galvanizira-^ näh delov in odlike umetnih mas. Zaradi svojih ugodnih tehnoloških lastnosti, je nova umetna masa že osvojila svoje mesto v raznih industrijskih vejah, posebno pa v avtomobilski industriji. Dinar, ki bo o njem tek-; la beseda, ni določen, prav; ta in ta dinar, niti ni važno, če je svetleč, celo to'j ne, če je nov ali še star.; Bolje bi bilo, da bi bil tisti \ dinar, ki o njem govori ta; odstavek še stari dinar, le ; delček novega, saj bi manj čutili v žepih. No, kateri: dinar je, pa boste odločili i sami. | Pravijo kamen na kamen : ♦ — palača. Palača verjetno | ne, skromna hišica pa mor-: | da. Kadar gre za dinar,: ♦ kot kaže, pravilo ne velja več. Dinar nam uhaja med ' prsti, pa ga' še' opazimo- j ne; vendar velja to za tisti ‘ dinar, ki z njim gospodari- '■ mo v tovarni. Je naš, pa j ni. V žep ga namreč ne • moremo vtakniti in z njim • kupiti sladoled, vendar bi j ga čez čas morda vseeno ; lahko vtaknili v žep, če bi; ga tedaj — ko je bil še; družbena last — obrnili,; kot da je naš. \ Pa pustimo razglabljanje. ♦ Naj danes velja notica za " tiste dinarčke, ki so se nam : izmuznili s podaljšanim.: poslovanjem v kadrovski službi in namesto telefon-1 skega pogovora, ki bi ve-; ljal 20 starih dinarjev, so; poslali v bližnjo stolpnico J kar brzojav, za dinarje, ki J jih mladinski aktiv izgubi, i ko kupuje bele, namesto; cenejših modrih kuvert, za ! dinarje, ki se izgube iz ku-! vert z osebnimi prejemki. Pa saj velja dinar tako: malo. ALI RES? Eva Orač GLOBUS Zahodncmemška železarska družba Hoesch je pred kratkim prevzela del kapitala jeklarske železarske družbe Falck v Milanu, v čigar posesti se nahaja tudi nam znana valjarna pločevine Cantieri Metallur-gici Italiani S. p. A. Napoli Cilj te kapitaline udeležbe leži na eni strani v prenašanju tehnoloških dosežkov iz podjetja Hoesch na italijansko valjarno, na drugi strani pa jačanje tega jeklarskega železarskega podjetja, ki leži v privatnih rokah v borbi proti močni državni jeklarski industriji Finsider v Italiji. V ČSSR so s 1. januarjem 1967 uvedli nov sistem upravljanja v gospodarstvu , ter izvršili znatne premike v zunanjetrgovinskih predpisih. Velikoprodajne cene številnim polizdelkom in izdelkom so povečali za za 24%, ki naj odražajo v bodoče gibanje proizvodnih strokšov. Ukinjajo upravljanje gospodarskih organizacij preko centralnih organov. Gospodarske organizacije v proizvodnji so v bodoče same odgovorne za poslovne rezultate in same izbirajo svoja vod-j, stva. Koncentracija zuna-nanje trgovine v rokah maloštevilnih monopoliziranih zunanjetrgovinskih podjetij se počasi taja in bodo v bodoče velika češka proizvodna podjetja postopoma dobivala pravico samostojnega opravljanja zunanjetrgovinskih poslov, kot so to začeli leta 1966 uva jati že Madžari. Državni proračun v ČSSR ne bo več pokrival izgub organizacij v izvozu. Odpravili so dosedanjo proizvodnjo istega blaga v dveh kvalitetah, od katerega je ena kvaliteta bila namenjena za izvoz, druga pa za domači trg. Da bi pospešili izvoz na devizno najintere-santnejša tržišča, so uvedli v ČSSR s 1. januarjem 1967 sistem difereciranih izvoznih koeficientov. Po , tem sitemu dobivajo češki izvozniki v letošnjem letu 125% premijo za blago izvoženo v države SEV, 200 %• premijo za izvoz blaga v Avstrijo in Jugoslavijo in 215% premijo za izvoz blaga na druga konvertibilna tržišča. Ta izvozna premija se računa na uradni tečaj, ki znaša v ČSSR Kčs 7,18 $. Tako formirani disparitetni blagovni tečaji veljajo tudi pri , uvozu blaga iz tujine. Ta sistem ima za posledico, da bo ČSSR v bodoče maksimalno forsirala izvoz svojih izdelkov v Jugoslavijo, v neki meri pa omejevala hkrati uvoz iz naše države; sicer pa novi zunanjetrgovinski predpisi zadolžujejo zunanjetrgovinska podjetja, da lahko predpisani volumen uvoza iz posameznih držav vršijo le v sorazmerju doseženega izvršenega plana izvoza na tuja tržišča. Smcjpiec- PISMA IZ VIETNAMA je čas, da tudi vi prispevate delček pomoči! v akciji solidarnosti z ljudstvom Vietnama vodja je rekel, da je to umazana vojna in da gre za: ubiti ali biti ubit. Hirum D. Strickland, januarja 1966: Ljubi domači! To pismo je zadnje, ki vam ga pišem. Verjetno boste že sprejeli poročilo, da sem mrtev in da bi vam vodstvo rado izrazilo svoje najgloblje sožalje. Verjemite mi, ne bi rad umrl, toda vem, da je smrt del tistega, kar delam. (Stricklandova smrtna slutnja se je uresničila. Umrl je 1. februarja 1966 v bližini Bong Sona). David Callis staršem v Redwood City (Kalifornija), decembra 1965: Jutri zjutraj bom šel na svojo prvo resno pot, iz sveta svojih devetnajstih let v grozotno divje prizorišče sovraštva in krvi. Vsi vemo, da je vojna, vemo pa tudi, da ni zmagovalca in da je samo tisti, ki izgublja. (Padel je marca 1966). Senator Church je pustil v kongresu tole pismo vojaka, ki je prepričan, da imajo ZDA v Vietamu slabe zaveznike. Nje-ime je zamolčal. V pismu nikoli nisem bil nad našo deželo toliko razočaran kakor v preteklih petih mesecih. Prvikrat sem tam, kjer sestavljajo poročila. Največje razočaranje prihaja s trani vietnamskega ljudstva. Posebej voditelji te dežele so tako mizerni, umazani — kradljivci. Vsi imajo denar naložen v inozemskih bankah; vsak mesec vlagajo vanje svoje nove visoke dohodke. Hkrati so njihova poročila lažniva, če bi njim verjeli, bi morala biti vojna vsak čas dobljena. Pravijo na primer, da je moj bataljon (okrog 250 mož) pobil in ujel kakih 175 Vietkcm-govcev, toda videl šem le 2 mrtva in kakih 8'ujetih v vseh štirih bitkah. Mi pa smo vendarle izgubili 50 mož, 35 je bilo ranjenih, 16 pa so jih ujeli. Kaže da, so v Washingtonu s takšnimi neresničnimi podatki zadovoljni. Ni čudno, saj živijo v sanjskem svetu. Bojim se, da vlečejo za nos sami sebe kakor vso ameriško javnost. Na ameriškem knjinžem trgu se je pred nedavnim pojavila knjiga Letters from Vietnam — Pisma iz Vietnama, ki jo je izdal Bill Adler, založnik več knjig Anekdot o Kennedyju in Johnsonu. V svoji ¡knjigi je Adler zbral na stotine pisem ameriških vojakov, bolniških sester in osebja Rdečega križa, ki dopolnjujejo podatke Pentagona o izgubah z usodami posameznikov in predvsem s pošastno resnico o gnusni ameriški voj- njo noč sem izgubil svojega najboljšega prijatelja. Nepričakovano so prišli Vietkongovci in vrgli bombo na kraj, kjer je spal moj prijtelj. Ne morem se več smejati, vse je 2daj resno. Če bom le prišel od tod, nočem nikoli več ničesar slišati o vojni. Vojak Elliott svojemu očetu na Florido, maja 1966: Z Johnom sva preletela pokrajino in pobrala mrtve in ranjene. Že od samega smradu bi m Dii siKoraj ZDOtei. Moja dolžnost »ČE BOM LE PRIŠEL OD TOD, NOČEM NIKOLI NIČESAR VEČ SLIŠATI O VOJNI« V Vietnamu je 1961. leta padlo 8.560 Američanov, 49.922 pa jih je bilo ranjenih. Medtem ko so 1964. leta padli trije ameriški vojaki tedensko, jih pade danes več kot 160. Ameriško obrambno ministrstvo računa, da bodo letošnje zgube večje od 60.000 mož in bodo daleč presegle izgube »dvanajst najbolj krvavih mesecev korejske vojne«. (V vsej korejski vojni je padlo namreč 33.629 Američanov, 103.284 pa jih je bilo ranjenih.) Joe Pais piše svoji materi v Raton (New Mexiko), 30. avgusta 1965: Vem, mama, da ne bom nikoli več tak, kakršen sem bil. Prejš- je, da vodim evidenco o mrtvih in ranjenih. Kapa nekega-pilota je 'bila povsem krvava in je imela luknjo ob levem sencu. Ta je vsaj takoj umrl. Vojak John 0’Halloran očetu v Brooklyn, 18. junija 1965: Šli smo navzdol, ko je iz nasprotne smeri prihajala žena z otrokom v naročju. Vodja nas je opozoril, da Vietkongovci uporabljajo za svoje akcije vedno ženske. Bili smo kakih pet metrov pred njo, ko se je pričela jokati. Preden sem opazil, kaj ima pred seboj, je naš vodja oba ustrelil. Pod odejo otroka je nosila bombo. Bilo ji je težko žrtvovati otroka, da bi nas ubila, zato je jokala. Naš OTROK SODELAVCA - MOJ PRIJATELJ drugimi, tujimi ljudmi, druži Ni bilo potrebno veliko smelosti, ko smo se odločili, da napišemo ta sestavek. Gotovo se bo ob njem nekdo zamislil, dru-. gi spet ne, vsekaikor pa sodi med vrstice, ki jih pišemo iz tedna v teden, sodi tudi v čas, v katerem živimo! Zakaj .torej gre? Resnici na ljubo moramo povedati, da .se je nabrala v našem uredništvu kopica oglasov, s katerimi matere iščejo pomoč pri varstvu svojih otrok, medtem ko delajo zanje. S tem smo pravzaprav povedali malo, vsekakor pa premalo za resen premislek. Ko smo razmišljali o tem,-kako bi lahko pomagali članicam našega kolektiva — materam, pri varstvu njihovih otrok, smo se odločili, da naslovimo ta sestavek na vse ti-ste_žene, ki so zaposlene, na dekleta in mlajše upokojenke — »naše velike družine sodelavcev tovarne«. Smatramo, da smo te besede zapisali prav, da je ideja, ki jo s tem dajemo, dobra in hvalevredna, saj je naš edini cilj, dati pobudo za dogovor z vsemi tistimi materami, ki puščajo ob odhodu na delo otroke same doma, ali pa so njihovi otroci slabo varovani, in tistimi ženami, ki bi 'bile pripravljene prevzeti v varstvo te otroke v času, ko njihove matere delajo. Razumljivo, proti plačilu! Prepričani smo, da bi s tem pomagali ženam v našem kolektivu, kajti skrb matere, ki je zapustila doma otroka v negotovosti, prepuščenega samemu sebi, je pri delu več kot očitna. Toda ne gre samo za delo, gre tudi 'in predvsem za vzgojo naših otrok. Ne želimo pretiravati, ko ponovno uporabljamo besedo »naša velika družina«, saj pri tem mislimo na vse nas, ki smo zaposleni v tej tovarni in tiste, s katerima smo čustveno in materialno vezani vsak v svoji družini. Lahko bi izračunali kolikšna je ta »družina, vendar to sedaj ni poglavitno; mnogo bolj pomembno je za nas dejstvo, da imamo dovolj možnosti priskočiti drug drugemu na pomoč. K temu in za premislek le še nekaj besed. Vzgoja otrok je odgovorna naloga in ne smemo je podcenjevati. Danes je tudi nemogoče reči: »Vzgajal bom le svojega otroka tako, da bo pošten in pravičen«, če vemo, da vsi ne vzgajajo tako, oziroma nimajo ¡pogojev za takfno vzgojo. To pa pomeni, da vzgoja ni naloga samo enih, ampak nas vseh in da bodo naši otroci dobri državljani le, če bodo več ali manj vsi dobro vzgojeni. Otrok si išče vzore, najprej v starših, če pa z njimi živi premalo, si išče čustveni stik z se z otroki, prevzema njihove dobre in slabe lastnosti. Tisti otroci pa, ki so prepuščeni sami sebi in »Ulici«, pobirajo vse, kar jim to okolje daje. Vse kar delamo, delamo zato, da bi živeli bolje, če le mogoče že danes, zagotovo pa juto. Še prav poseben pomen pa dobivajo naša prizadevanja ob mislih na otroke. Če jih ne bi bilo, teh naših otrok, ki jih ima- mo tako radi, le kje ibi jemali moč za včasih kar prevelike napore, ki jih terjata naš razvoj in napredek. Kako bi zmogli težave na delovnem mestu, doma in povsod?! Naš pogled je uprt v bodočnost, v njej pa bodo proizvajalci ¡in upravi j alci današnji in jutrišnji otroci! Kakšni bodo? Bodo zdravi, sposobni skrbeti zase in za svoje otroke? Bodo branili in dalje razvijali, kar smo mi s trudom TRZ V zadnjem času precej pogosto videvamo na izložbenih oknih napise »RAZPRODAJA«, »VELIKO ZNIŽANJE CEN«, »PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT« in še kaj podobnih vabljivih napisov. Velikokrat gledamo in ogledujemo izložbe, vendar pa z velikim nezaupanjem. Mislimo si, da pač hočejo prodala ustvarjali? Za zdravo telesno in duševno rast mladega rodu smo vsekakor odgovorni vsi. Če pa bomo zanemarili to skrb, tudi naši napori na drugih področjih ne bodo rodili sadov. Kam z dojenčkom? Kam z otrokom, ki je tako nebogljen in potreben posebne nege? Kaj mu jemljemo, ko ga vsak dan zapuščamo in se njegove tople in mehke ročice stegujejo za nami, nas objemajo? Koliko je upamo zapisati! Prav ti problemi so nas vodili pri odločitvi, da pričnemo z akcijo, ki smo ji dali naslov: OTROK SODELAVCA — MOJ PRIJATELJ. In toliko za enkrat. Pričakujemo, da boste o predlogu in ideji razmislili in se nam oglasili, kakor koli že, s pismom ali osebno. Želimo zvedeti vaše mišljenje o tem, kasneje pa bomo konkretno pristopili k akciji. NE NOV nekvalitetno blago. Vendar to vedno ni res. S tem trgovina hoče izprazniti svoja skladišča, zmanjšati svoje velike zaloge. Res je, da je najemanje potrošniških kreditov lahko tvegana stvar za tistega, ki že itak težko sestavlja 'konce, res pa tudi je, da imamo marsikaj doma prav zato, ker smo lahko teh vprašanj in skoraj si jih ne m ip '/M asts "■i PISMA V uredništvo smo prejeli pismo s podpisom MIKI. Avtor, morda tudi avtorica, nas opozarja, da bo pismo gotovo romalo v koš, ker se kot kaže takim objavam izogibamo. To drži! Le pobuda, da tako ravnamo, je malce drugačna. Prav radi bomo objavili kritiko, tudi kritiko vodje, kot je v tem primeru za Franca Belaka, vendar ,mora biti pismo podpisano. Za psevdonimom skrit bi namreč vsak prav rad obračunal s tistim, ki mn v tovarni ni po srcu in verjetno bi vsaj enega — našel vsak med nami. Pismo pa še ni romalo v koš, objavili ga bomo, če se bo avtor javil in povedal svoje ime. Urednica Oh, ta šmentama kontrola, ki vedrice ogleduje, pa čeprav jih že snemalka bistrooka opazuje. Lepa je res ta vedrica, ugotovila je snemalka, toda končna je kontrola, zvita še bolj kot lisica. i Ta vedrici za ušesci našla mali je mehurček, im zato odšla je iz prve v drugo našo kvaliteto, kar pozna se našim žepom v emaj lunici — presneto. Franc Pešak DOPISUJTE V NAŠ LIST! I C E kupili na kredit. Pa denimo tako: če ste nekaj že dolgo potrebovali, danes pa lahko to dobite ceneje in še morda celo na brezobrestni kredit, potem kar, nikar pa ne storite tak» kot tista gospodinja, ki je zapravila zadnji denar za gospodinjstvo za 5 kilogramov knjig samo zato, ker so bile poceni. HojfcheC’ NEPOZABNI SPOMINI S PRVEGA DOPUSTA Mesto zavito v jutranjo meglo se je jelo prebujati. Izza bližnjih gričev so se pokazali prvi jutranji sončni žarki. Po ulicah je tišina brez trušča in hrupa. Le v Gledališki ulici je prav ta dan že v prvih jutranjih urah pravo poletno razpoloženje. Kaj neki pomeni to, bi vprašal mi-miodoči? tudi prvič srečali, stkala so se prva poznanstva. Že obrazi teh mladih ljudi govore: Gremo na pot, vabi nas sonce, morje, sproščenost. Res ni bilo dolgo, ko so se izza ovinka prikazali trije veliki avtobusi, nastalo je nepopisno veselje in radost. Ni bilo treba dolgo čakati in sedeži so bili polni do zadnjega. Zavili so mi nepoznani. Nataknem si črne naočnike in pričnem citati časopis, tu pa tam pogledam skozi Okno v prelepo naravo. Kakor sanje beže mimo avtobusa polja, hiše, gozdovi. Nato pa me je tovariš, ki je sedel zraven mene ogovoril: »Prosim tovarišica, posodite mi časopis, zelo me zanimajo včerajšnji športni rezultati.« »Izvolite.« Pa sem pomislila, morda si moj sopotnik želi družbe, poznanstva, prijateljstva. Kajti pot bo dolga, pa tudi težavna. V srcu obeh je, vladala skrita mora. Prva postaja! Stali bomo pol ure. Ferijalci drug za drugim hitrih korakov zapuščajo avtobus, razkropijo se k malemu zajtrku. Prav tu v bližini so kioski, kjer smo lahko kupili napolitanke pa tudi najrazličnejše revije. Ostala sem v avtobusu. Moj sopotnik si je prižgal cigareto, ter izstopil. Stopal je okrog avtobusa, kadil, včasih pa je za hip vrgel pogled name, videti je bil vznemirjen. Pogledala sem spet v časopis, ogniti sem se hotela vsem mislim. Tedaj pa me je nekdo potrepljal po dami: Sopotnik je pomolel predme lučko: »Prosim izvolite,« je dejal. »O hvala ne bi bilo treba.« Vsa sem zardela. Vzela sem lučko, sopotnik je prisedel in začela sva s pogovorom. Pripovedovala sem mu, da sem iz okolice Celja. Tako se je med nama razvil živahen pogovor, pa tudi predstavila sva se drug drugemu. Pred nami se vije ravna bela kača — avtocesta. Naš voz drvi z enakim tempom, med nama pa teče razgovor. Vozili smo se vso noč, za nami je ostal precejšen kos naše lepe domovine. Napočilo je novo jutro, z njim pa smo zazrli tudi morje. Spet novo doživetje, prvič sem zagledala morje. Še uro, dve, in sprejeli nas bodo dišeči borovi gozdovi letovišča Počitniške zveze v Makarski. Kar igrala so nam srca, ko smo drveč ob obali, zrli to prečudovito modro gladino, posuto z belimi galebi, svetlikajoče se bele jadrnice, poskakujoče čolničke, sinje valove — nepopisno lepoto, morje, sonce. Izstopili smo. Pred nami se vrstijo vrste šotorov z vmesnimi wikend hišicami. čeprav zelo utrujeni od potovanja, nismo pomislili na počitek. Želja po morju in soncu je bila prevelika. Po naporni vožnji smo komaj čakali svežine. Nekaj korakov do obale, »skok« in že smo se potapljali drug za drugim v modrini. Sončim se na vročem pesku, moj sopotnik pa mi dela družbo. Po hrbtu mi padajo drobceni kamenčki, od časa do časa pa me hudomušno preseneti z pljuskom vode. Tako sem preživela prvi dan na prvem dopustu. Velika sončna obla počasi izginja za, morsko gladino. Vse bolj in bolj lega noč na vrhove Biokova. Iz bližnjega hotela se zaslišijo rahli zvoki godbe. Mnogo ferijalcev se pripravlja za ples. Tudi jaz in moj sopotnik. Tiho sva stopala drug ob drugem. Ob vstopu na plesišče sem bila malce negotova, kajti večina teh obrazov mi/je popolnoma neznanih. Vendar me to ni dolgo motilo. Ob poskočnih vižah me je vso prevzela radost, veselje, ljubezen. Tesno objeta sem s svojim sopotnikom plesala še dolgo v noč. Tako so v prisrčnem razpoloženju potekali dnevi mojega prvega dopusta in moje prve ljubezni. Končno je napočil dan vrnitve, dan ločitve od dragih prijateljev ferijalcev, dan ločit-• ve od morja in dišečih borovih gozdov. S solzami v očeh sem zapuščala prelepo Makarsko. Prevevala pa me je misel: »Morje, te-bom še kdaj videla v tako prisrčnem snidenju?« Mojca Makarska vabi tudi letos... Po mestu srečuješ mladince, mladinke — ferijalce s kovčki in potnimi torbami. Hite na zbirališče, od koder bodo odpotovali na oddih — na počitnice. In prav zbirališče teh mladih popotnikov je v tej ulici, tu so se zbrali mnogi poznam: in nepoznani obrazi. Tu so se mnogi smo skozi mestne ulice ter še enkrat pomahali v pozdrav mestu. Nasvidenje Celje čez 14 dni. Medtem pa je sonce že kar prijetno toplo ogrevalo lepo poletno jutro. Pred nami se odpira dolgo potovanje v Makarsko. Sedim, pri oknu zatopljena v misli, kajti tovariši okrog mene Medtem, ko večidel vsi že razmišljamo o dopustu na morju, je na Okrešlju na plazovih še dovolj snega za edinstveno pomladansko smuko. Stekla pa je tudi smučarska vlečnica... DERBY Prosveta - EMO 0:2 Rezultati IV. kola prvega razreda: IFA : LIBELA 1,:3 ŽELEZARNA : KLIMA 1:2 ZLATARNA : PROSVETA 1:3 EMO : TKANINA 4:1 Zaostale tekma drugega razreda: ŽELEZNIČAR : ŽIČNA 2:0 Cestno podjetje : Celjski tisk 0:4 Rezultati IV. kola drugega razreda: Železničar : Ključavničar 3:0 p. f. Železničar : Ključavničar 3:0 p. f. Izletnik : Celjski tisk (0:2) Celjski tisk : Železničar 1:1 odločajo tekme- v svojo korist predvsem v zadnjih minutah igre. Upajmo, da bodo naši fantje, ki sedaj že krepko vodijo, še naprej zmagovali in prinesli še eno športno lovoriko našem sindikatu. Iz dosedanjih rezultatov ugotavljamo, da bo borba letos — kar je presenetljivo — za prvo mesto med prosvetarji in emajlirci. To lahko smatramo za izredno presenečenje, saj so prosvetarji do sedaj premagali dva pretendenta za prvo mesto in to ZLATARNO in ŽELEZARNO. Iz tega mesta pa grajamo ekipi IFE im TKANINE, ki nastopata ¡kljub prepovedi z aktivnimi nogometaši, ne meneč se za pro-pozicije tekmovanja. V. kolo — prvi razred: Tkanina : IFA 3:0 Klima : Kovinotehna 2:2 Libela : Železarna 2:2 EMO — ZMAGOVALEC? Prosveta : EMO 0:2 V odločilni derbi tekmi za prvo mesto je ekipa EMO po golih Zeca In Rateja premagala svojega nasprotnika. Ekipa EMO je v tej tekmi nastopila v postavi: Gorjup, Seleš; Kovačič II, Lebič, Coiklič, Vasic, Demirovič, (Telič) - Ekselenski, Florjane, Ratej, Zec. Naši nogometaši pred zadnjim lanskim nastopom.. Iz rezultatov IV. kola vidimo, da je letos tekmovanje izredno izenačeno, saj so presenečenja kar na tekoče mtraku. ŽELEZARNA in ZLATARNA izgubljata tekme z nasprotniki, s katerimi so računali na popoln uspeh, toda šport ne bi bil šport, če ne bi bilo presenečenj, in je športna sreča lanskemu prvaku ŽELEZARNI namenila že drugi poraz. Isto se dogaja z ZLATARNO, ¡ki je ravno tako pretrpela že drugi poraz. Pohvalimo pa lahko naše fante iz ekipe EMO, ki se letos ne dajo presenetiti ter iz tekme v tekmo zmagujejo. Priporočamo pa jim, da igrajo bolje v prvem delu igre, saj Ekipa EMO je tokrat nastopila v najmočnejši zasedbi, ker smo se zavedali, da bo dobljena tekma obenem že verjetno končni triumf. Igralci EMO in PROSVETE so se v prvih minutah igre vrgli v srdit boj, kajti jasno je bilo, da kdor bo dosegel prvi zadetek bo tudi verjetni zmagovalec. Bolj, ko je igra dobivala razmah, so igralci EMO umirjali igro in prevzemali pobudo na igrišču. Sad taktično umirjene igre je bil tudi vodilni zadetek, kateremu je botroval vratar PROSVETE, ki je popolnoma nenevaren udarec obranil tako nespretno, da je žogo le odbil, to pa je dobro izkoristil levo krilo Zec ¡ter mimo presenečenega vratarja Nahtigala žogo spravil na pravo meto — 1:0 za EMO. Vsiakdo je pričakoval, da so sedaj igralci Prosvete na kolenih, toda nasprotno, z vsemi močmi so se pognali v borbo v želji, da izenačijo. V teh naletih jih je zaustavljala zanesljiva obramba EMO na čelu z Gorjupom, Cokličem, posebno neprehodna ovira pa je bil Lebič, ki je v kritičnih trenutkih uspešno posredoval pri naletih izredno hitrih napadalcev Prosvete. Ko so že vsi pričakovali zaključek prvega dela igre, je Ratej rutiinersko preigral obrambo Prosvete ter iz desne strani porinil • usnje v mrežo, torej vodstvo — 2:0 za EMO. V drugem polčasu je igra valovila iz polja v polje. Do spremembe rezultata pa le ni prišlo, čeprav bi laliko obe ekipi dosegli, še po kakšen zadetek. Zmaga EMO je zaslužena, ekipa je zadovoljila in prema-, gala še zadnjo oviro ter si skoraj zagotovo priborila naslov Občinskega sindikalnega prvaka za leto 1967 ter pokazal kra-valca, ki bo tako še enkrat krasil vitrine našega sindikata. Ekipi Prosvete lahlko samo čestitamo za borbeno in hitro igro, s katero si bodo po vsej verjetnosti priborili drugo mesto. To bo vsekakor izredno presenečenje, saj bodo za seboj s tem pustili ekipe Železarne, Zlatarne in Kovinotehne, ki so bile v lanskem tekmovanju krepko pred Prosveto. Tekmo je sodil z napakami zvezni sodnik Goleš, vendar napake niso vplivale na rezultat tekme. V drugem razredu je izredna borba za prva tri mesta, ki zagotavljajo v prihodnji sezoni nastop v I. razredu. Trenutno vodi Železničar. Borba za prva tri mesta na tabeli se bo v glavnem odvijala med Železničarjem, Izletnikom, Aerom in Etolom.. Zaradi boljšega pregleda yam posredujemo tabeli vrstnega reda. I. razred: EMO 5 5 0 0 17:2 10 Klima 4 2 2 0 12:8 6 Prosveta 4 3 0 1 6:3 6 Zlatarna 4 2 0 2 5:7 4 Libela 4 12 19 9 3 Železarna 4 1 1 2 5:6 3 Kovinotehna 3 111 6:8 3 Tkanina 5 1 0 4 8:13 2 IFA 5 0 0 5 3:15 0 II. razred: železničar Izletnik Aero Etol 5 4 10 13:3 9 4 3 10 11:3 7 4 3 1 0 9:5 7 3 2 1 0 7:4 5 Ključavničar 4 2 0 2 7:9 4 Elektrosignal 4 112 6:6 3 Celjski tisk 4 1.12 7:9 3 žična • 4 0 1 3 6:11 1 Merx 4 0 13 ,5:12 1 Cestno podj. 3 0 1 2 2:11 1 Mladinske športne igre To srečanje je bilo v soboto 6. maja ob 16. uri na igrišču I. osnovne šole v Celju. Igra je potekala v redu, le v 17. minuti je prišlo do majhnega nesporazuma med igralci. Končni rezultat je bil 2:1 v korist naše ¡reprezentance, ki ise je res športno borila za prvo mesto. Cinkarna je proti tej tekmi ali bolje proti temu rezultatu protestirala, dejstvo pa je, da je ekipa EMO zasluženo zmagala na tej tekmi. Na tekmi je najprej povedla ekipa Cinkarne z 1:0, malo kasneje so naši izenačili in končno povedli z 2:1, to pa je bil tudi končni rezultat srečanja. Vrstni red ekip v malem nogometu je tako: 1. EMO 6 točk, 2. Cinkarna 4 točke, 3. Mera 2 točki, 4. IFA 2 točki, 5. Zlatama 2 točki in 6. ekipa LIK Savinje, ki je ostala brez točk. Tekmovanje v šahu je bilo v Šahovskem domu v čuprijski ulici v Celju. Igralci so se izkazali kot vestni, saj so na tekme prihajali točno ob določeni uri in nismo imeli kakšnih posebnih težav. Na tekmovanju pa so bili doseženi naslednji rezultati: Cinkarna — EMO 4:0 Savinja — Mera 3:1 Cinkarna — Savinja 3:1 EMO — Mera 4:0 Cinkarna — Mera 4:0 EMO — Zlatarna 4:0 Cinkarna — Zlatarna 4:0 EMO Savinja ni odigrana Savinja — Zlatama 4:0 Mera — Zlatarna 4:0 Vrstni red po tekmovanju je * 1. Cinkarna 15 točk, 2. EMO 8 točk, 3. LIK Savinja 8 točk, 4. Mera 5 točk in zadnja 5. ekipa Zlatarne, ki je ostala brez točk. Ekipa IFA v tej disciplini ni sodelovala. Tekmovanje v namiznem tenisu je bilo prav tako odigrano brez težav s strani igralcev; imeli oz. dobili pa smo tudi ustrezen prostor. Igre so bile v telovadnici »Jugoslovan« v Gaberju. Rezultati tega tekmovanja pa so: Cinkarna — Zlatama 1:2 Cinkarna — EMO 0:2 Cinkarna — Mera 2:0 EMO — Zlatama 1:2 EMO — Mera 2:0 EMO — IFA 2:0 Zlatama — Mera 2:0 Zlatama — IFA 2:0 Zlatama — Savinja 2:0 Cinkarna — IFA 2:1 Cinkarna — Savinja 2:0 EMO — Savinja 2:0 IFA — Mera 2:0 Mera — Savinja 2:0 IFA — Savinja 2:0 (Nadaljevanje na 16. strani) SAnej/toiec* Sodelavke vaš količek S SPREHODA PO MESTU Pri tržnici v novo urejenem lokalu prodaja svoje izdelke tovarna Metka iz Celja po nižjih cenah, kot jih srečamo v ostalih trgovinah. In kaj vse imajo: Lepe vzorčke tkanega popeli-na v obstojnih barvah. Popeli-ni se lepo perejo, lahko jih tudi kuhamo, ne da bi se bali za barvo. Vzorci so modemi in primerni za bluze, zavese, prevleke za otroške posteljice in drugo. Zavese za kuhinje, jedilne ¡kote, stopnišča in sanitarije iz popeRna so prav ljubke in primerne, ker jih lepo peremo. GARDEROBNE OMARE V omare s čistiil in kjer shranjujemo vse polno različnih stvari si sešijemo več žepkov vrh drugega. V enega od teh' na primer lahko damo vsa potrebna čistila za čiščenje parketa (žico za čiščenje, parketno pasto, krpe itd.). Enega od žepkov namenimo za čist ovojni papir, ki ga težko odvržemo, ker vemo, da nam večkrat pride prav. V takem žepku pa bo vedno pri roki in ne bo delal nereda po predalih Za posteljno perilo lahko kupimo že gotove prevleke za odeje blazine ter rjuhe iz fla-nele. Na zalogi pa imajo tudi damast v boljši in slabši kvar liteti. Tudi na posteljno perilo za otroške posteljice niso pozabili (130X80)- Inlet imajo prav tako v dveh kvalitetah: boljši — mako inlet in navadni. Prav poceni pa lahko kupimo inlet ostanke, ki jih prodajajo s 50% popustom na prodajno ceno. Krpe za brisanje prahu v pastelnih barvah so po 152 S-din. Popelini z borduro so novost: tkana burdura po sredini (širina 90 cm). Slednji popelini so primerni za marsikatero mizo za jedilne prte. Meter takega popelina stane 875 S-din. Zmerimo samo dolžino mize + 30 — 35 cm za rob in prekrivanje. Cena takega namiznega prta prav gotovo ,ne bo visoka, prt pa nam bo ¡služil ¡tudi za bolj svečane prilike, ker je bel (madeže bomo lažje oprali, po-pelin prekuhamo pri pranju). Za poletne obleke imajo črtaste popeling v lepih pastelnih barvah, (letošnja moda so vodoravne in navpične črte!). Edina slabost je v tem, da se popelini mečkajo. Cena" pa je samo 732 S-din za meter. Nov pa je rips v keper tkanju za pralne letne kostume in obleke. Ta je najbolj kompakten in se ne mečka kot popelin. Barve so pastelne. In še robčke (moške in ženske) imajo v vseh treh kvalitetah. Tretja vrsta je zelo poceni, čeprav ■ so napake komaj opazne. Sonja UGODEN NAKUP V veleblagovnici »Ljudski magazin« v Celju lahko kupite po zelo ugodnih cenah zložljiva kolesa iz uvoza po N-din 530,— zložljiva kolesa domače proizvodnje ROG po N-din 637,82 hladilniki 80 1 po N-din 890,84 hladilniki 1301 kompresor po N-din 1.426,55 zračnice za kolesa po N-din 7,60 dežnike po izredni tovarniški ceni: moški po N-din 21,— in 31,— ženski po N-din 21,—, 26,— in 28,- če potrebujete katerokoli od teh stvari, potem Je sedaj čas za ugoden nakup. Gospodinjski krožek našega Društva ljudske tehnike je v zadnjem kuharskem tečaju, ki se je končal pred dnevi, vzgojil še nekaj več dobrih kuharic, ki jim bo šlo delo poslej hitreje in bolje od rok. Ja, pa - menda niste mislili, da so »pokopali moj jezik«? Ne, ne, samo prvomajske počitnice sem si malo podaljšala. Pa tudi, človek ne ve, kaj bi pisal (ko je pa toliko), ko vedno »kakšna mačka - maček zacvili«. Ja, veste, bili so prazniki, pa sem bila lepo doma, si nataknila predpasnik in enkrat izjemoma pometala pred svojim pragom. Pa koliko se nabere profili! Ja, saj bi bilo lepo kani odrajiati, pa ne kaže finahemi-nister, kakor menda velikim ne. To se- kale že pri vpisovanju za letovanje v Crikvenico. Tako malo se jih je prijavilo, da je kaj. Sicer pa je to razumljivo — pri nižjih plačah, ki vztrajno padajo in vedno višjih cenah, ki rastejo, ne gre. Upajmo, da se bo le dalo kaj izvrtati za bivšo K-15. Ko bi le! Sicer pa letos napovedujejo tak naval tujih turistov in naši gostinci še teh ne bodo sposobni postreči, nas pa se tako že sedaj niso kaj prida »am vzeli«. Ja, v kratkem času so bile pri nas razne selitve, preseljevanja. H ja, nekaj so jih kar čez cesto pognali (ne čez prag!). In kako neumno je hoditi preko tako zelo prometne ceste. Bog-ve kaj bo, ko bo nekoga avto povozil, ko bo šel službeno 'v naš oddelek, na katerih vhodnih vratih piše, da je tam ena Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Jaz pa slučajno vem, da so tam še vodja splošne službe, vodja družbene prehrane, pa še izobraževalni center povrhu. Potem pa naj človek v tistih mišjih luknjah išče, kje je kdo in kaj. Bojim pa se, da bo pozimi brez vsake peči in še brez možnosti za njih, (nobene dimne luknje ni), precej huš-huš in ne vem, če ne bo tani pozimi kolektivno bo-lovanje. Ja, kdo 'pa bo potem vse vodil? Naše izobraževanje, malice, stanovanja? V izpraznjene prostore pa so se 'zopet, kot so že nekoč bili, razvrstili drugi. Lepo, imeli so premalo prostora, pa rabijo več zraka za dihanje in delanje. Kdo pa misli na liste, ki se tlačijo po 13 in še več v enakih prostorih? Pa še računski stroji, naporno občutljivo delo in še same ženske povrhu? Zakaj samo nekaterim primanjkuje prostora in zraka, ali pa se vsaj ta pomanjkljivost le za nekatere upošteva? Kaj pa drugi? Oni pa lahko žive in delajo v takih neprimernih prostorih? No, mene, ker tako obiram, bodo tako vtaknili v luknjo. Fajn bi bilo, da bi me v tako, kjer bi bila sama in bi lahko razmišljala. Posebno ob tem času, ko se gremo nekak »referendum« in bi razmišljala, kdo bo »za« in kdo »proti« in kako se bo vse izteklo. Upam in želim, da bo tako, da bo volk sit in koza cela. Pa naj ne zamerijo Spili IZLETNIKOVI IZLETI SO RES ODDIH V mesecu maju so priredili pri IZLETNIKU vrsto zanimivih izletov v razne kraje po domovini in tudi na tuje. Precej izletnikov potuje na Gorenjsko, medtem, ko v tujino največ v Trst in Celovec. Ena skupina je potovala zelo daleč v Holandijo in Francijo. Krajši izleti bodo, kakor smo zvedeli, tudi v prihodnje dokaj poceni. Enodnevni izlet v Trst bo za 55 N-din, preko Gorice 60 N-din, v Celovec 60 N-din in v Gradec za 50 N-din. Dvodnevni izleti pa bodo predvsem v Benetke za 150 N-din, na Dunaj za 200 N-din in v Budimpešto za enako ceno. Seveda pa je tudi to res, da so to le okvirne cene in da lahko organizirane skupine izbirajo svojo pot, takrat pa se cena jasno spremeni. Pa še nekaj smo izvedeli. Pri IZLETNIKU rezervirajo sobe in ležišča kar v 35-krajih ob morju in nekaj tudi v hribih v okviru svojega letnega oddiha. FILM m FUJI! KINO UNION ŠPORT (Nadaljevanje s 14. strani) Končni vrstni red v namiznem tenisu: 1. Zlatama, 2. EMO, 3. Cinkarna, 4. Merx, 5. IFA in zadnja je ekipa LIK Savinje. Tekmovanja v streljanju z zračno puško so se udeležili samo trije aktivi ZM, vrstni red pa je naslednji: 1. LIK Savinja 204 krogov, 2. Cinkarna 200 krogov in tretja je ekipa Merxa z 179 krogi. Strelsko tekmovanje je bilo v jedilnici EMO 10. maja popoldne. Zdaj pa še kratek pregled, I\cLsa lbižar\fccL VODORAVNO: 1. priimek referenta za CZ in NO (Lambert); 6. italijanska denarna enota; 7. lahka kovina; 9. staroperzijski kralj; 10. ozek trak; 12. predlog; 13. gora v Aziji. NAVPIČNO: 1. družba, tolpa; 2. Tine Lah; 3. kratica združenega konfekcijskega oddelka Naprijed in Kamensko; 4. tuje žensko ime; 5. mera ^a žlahtne kovine in dragulje; 8. čuvar ognjišča pri starih Rimljanih; 11. kratica nacističnih jurišnih oddelkov. kako so se na tekmovanju uvrstili posamezni aktivi. Prvi je aktiv ZM Cinkarne, ki je zasedel prvo mesto v šahu, drugo mesto v streljanju z zračno puško ter malem nogometu im tretje mesto v namiznem tenisu. Na drugem mestu je ekipa našega aktiva, naši mladinci, ki so dosegli prvo mesto v malem nogometu, drugo mesto v namiznem tenisu ter tretje mesto v šahu. V streljanju z zračno puško pa nismo tekmovali. Tretje uvrščen je aktiv ZM LIK Savinje. Zasedli so prvo mesto v streljanju z zračno puško, drugo mesto v šahu, tretje v malem nogometu in šesto mesto v namiznem tenisu. Četrta je ekipa Zlatarne, ki ima prvo mesto v namiznem tenisu, četrto mesto v malem nogometu ter peto mesto v šahu. Peta je ekipa Merxa, ki ima tretje mesto v streljanju z zračno puško, četrto v šahu in namiznem tenisu ter šesto v malem nogometu. Najšlabše se je uvrstila ekipa mladinskega aktiva IFA, ki je zasedla dve peti mesti v malem nogometu in namiznem tenisu. Vse tekme so bile v določenem času, izjemoma je izostala le tekma v šahu med EMO in LIK Savinjo. Podelitev pokalov za prva mesta bo v soboto 21. maja letos, ko bo tudi proslava Dneva mladosti, ki so mu bile posvečene tudi »Mladinske športne igre«. Ob tem se zahvaljujemo vsem ekipam, ki so tekmovale v posameznih disciplinah, za sodelovanje na igrah, prav tako pa tudi športnemu referentu, ki jih je vodil. Žnidar Jože od 23. do 27. 5. GALANTNE SVEČANOSTI francoski barvni film od 28. do 31. 5. PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE mehiški film od 1. do 5. 6. KROGLA ZA ZLOČINCA ameriški barvni CS od 6. do 8. 6. SIGNAL NAD MESTOM jugoslovanski film KINO METROPOL od 17. do 22. 5. KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO ameriški barvni film od 23. do 26. 5. SVOJEGA TELESA GOSPODAR jugoslovanski film od 27. do 31. 5. GIULIETA IN DUHOVI italijanski barvni film KINO DOM od 25. do 26. 5. VRELA ULICA ameriški film CS od 27. do 29. 5. KRVAVI KAPETAN ameriški barvni CS KINO LETNI: od 30. do 31. 5. STO PEKLENSKIH DNI jugosl.-nemški barvni film CS od 1. do 2. 6. V PRAVEM ČASU angleški CS — PRODAM — Zaradi bolezni prodam takoj vseljivo podkleteno hišo in posestvo z gospodarskim poslopjem (okrog 4 ha) na lepi sončni legi v Pečovniku pri Celju. Posestvo sestoji iz vinograda, sadovnjaka, njive in gozda. Cena je zelo ugodna! Informacije: Rojc, telefon 293. Po ugodni ceni prodam motorno kolo »PUCH« 250 ccm, kovinsko sive barve, dobro ohranjeno, 27.000 prevoženih kilometrov, v voznem stanju. Interesenti naj se pozanimajo pri Rojc Ivu ali po telefonu številka 262. Upokojenko, sposobno za dela na posestvu, ki bi tudi gospodinjila, iščem. Mlakar Stane, Grobelno 33. od 3. do 5. 6. MOČNEJŠI OD SLAVE ameriški barvni CS od 6. do 7. 6. KORZIŠKI BRATJE italij .-španski barvni CS od 8. do 9. 6. DRUGI MOŽ ameriški barvni CS Kacbtowk& vedi, NOVI ČLANI KOLEKTIVA od 1. do 15. maja letos: LESJAK Angelko .— surovinski oddelek, ČUDEN Zdravko — surovinski oddelek, ŽLENDER Roman — surovinski oddelek, LIPIČNIK Ivan — surovinski oddelek, HOZJAN Peter — emajlimica, VENGUST Milan — surovinski oddelek, OSET Franc — surovinski oddelek, LEŠEK Veronika — surovinski oddelek, KRAJNC Marija — surovinski oddelek, WIE-BACH Adela — surovinski oddelek, KELHER Antonija — surovinski oddelek, MLINAR Ljudmila — surovinski oddelek. V naši sredi vam želimo dobro počutje in uspeh. pri delu! IZSTOPILI SO V MESECU MAJU od 1. do 15. maja letos: ŽALIG Štefan — umrl, FEKONJA Janez — invalidska upokojen, GREGORINCIC Vekoslav — sporazumno, PAN-GERL Viktor — umrl, PLATOV-ŠEK Venčeslava — sporazumno, POROČILI SO SE: MALIC Arminija — MIKOLA, MIKOLA Alojz, LIPOVŠEK Ivanka — MAČEK, PODLESNIK Marija — VIVOD, KLO-POTAN Slavko, RUMEŽ Ivanka — HUDEJ, URLEB Matilda — KOMPOLŠEK, KOMPLET Terezija — SELIH, ZUPANC Franc. Obilo sreče v dvoje! Emafiheo Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk vsak drugi četrtek v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje