28. Žtev; goltnTna platana v gotovini. V Ljubljani, Soboto 12. ftlllfa 1924 yosameCTa iteVitka 1*0 Piti: Leto VK GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo in apravništvo: Ljubljana, GradišCe št. 7, levo. ■------- ... Telefon štev. 77. —------------------ Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene v oglasnem delu. ----------------------------------- Borba za oblast. Machiavelli je napisal v svojem znamenitem delu »II Principe« sledeče besede: »Pogumen knez, ki je sposoben za poveljevanje in ki mu ne manjka potrebnih izkušenj, ve, kako bo mogel vzdržati potrebni red ter se ne bo nikdar kesal, ako se je pri tem naslanjal na podporo svojega naroda.« Naša država preživlja ravno sedaj najtežjo krizo, odkar obstoja. Vladna koalicija pod vodstvom gg. P.-P. ni opustila zahteve glede volilnega mandata. Vladno časopisje je povdarjalo dan na. dan, da so edini izhod iz krize volitve, ki jih pa moreta voditi le gg. P.-P. Če bi se godilo vse po želji g. Pasica in po pisanju oficijelne »Samouprave«, bi moral dobiti g. Pašič vse, kar zahteva, kajti — tako dokazuje »Samouprava« — g. Pašič je vlada, kralj pa samo reprezentant države, ki se ne sme ume-šavatl v državne posle. To dokazovanje pa se nikakor ne krije s čl. 52 ustave, ki podeljuje kralju velike pravice, še manj pa s parlamentarnimi običaji, ki zahtevajo ostavko vlade, kakor hitro nima večine za seboj. Vendar se to za enkrat ni zgodilo! Ravno na podlagi čl. 52 ustave je vlada s kraljevim ukazom zaključila zasedanje ter se s tem izognila neizogibnemu porazu v skupščini. Krona je s tem ukazom rešila položaj začasno v prilog vladni koaliciji, da; se izogne blaznostim Radiča, ki je hotel ravno tako izsiliti volitve pod sebi bolj ugodnimi razmerami. S tem se je dala vladi prilika izpremeniti vladno manjšino’ v večino s tem, da pritegne eno ali več opozicionalnih skupin v blok. Gg. P.-P. sta pridobila na času. V izvenparlamentarni dobi pa so se začele dogajati povsod neobičajne reči. Narodne poslance so dejansko pretepali, izganjali iz njihovih okrožij, jih celo zapirali. Shodi opozicije so se razbijali na brutalen način. Opozicijsko časopisje se je z vsemi sredstvi zatiralo. (Primerjaj zlasti slučaje na Sušaku!) Oborožene tolpe so se začele javno udejstvovati in v več krajih je prišlo do prelivanja krvi in ubojev. Vsega tega »Jutro«, ta nedolžni vladni volk. ne vidi. Vse to pa ni moglo ostati prikrito drugemu ustavnemu faktorju, ki se dobro zaveda prisege, »da bo vladal po usta- vi in po zakonih in da bo v vseh svojih težnjah imel pred očmi le dobrobit naroda.« G. Pašič je bil pozvan na Bled in kmalu nato smo čitali strogi ukaz notranjega ministrstva na politične organe v kraljevini, ki upostavlja zopet svobodo zborovanj. O zahtevi po volilnem mandatu pa ni govora več v vladnih glasilih. Menimo, da ga g. Pašič niti zahteval ni od krojne. Kajti g. Pašič ve, da bi moral dati ostavko, ako bi kralj odbil zahtevo. Da se izogne temu, čaka, da bi mu kfona sama ponudila mandat, ter — vlada, naprej. Po našem mnenju je malo verjetno^ da bi se gg. P.-P. posrečilo pridobiti drugega ustavnega faktorja za tako da-lekosežen in za državo vsekakor dvomljiv načrt. Z ozirom na Pašičeve grožnje v Bjelini, z ozirom na sanje »Samouprave«, z ozirom na oboroževanje posameznih čet za organizacijo meščanske vojske (zlasti v južni Srbiji) in pri že omenjenem zatiranju nasprotnega tabora bi bil volilni mandat v rokah manjšinske vladne koalicije očitna pristranost. Krona pa ni stranka in ne more biti pripadnica stranke. Kralj je glavna avtoriteta v državi in po ustavi najvišji regulator političnega življenja ter posredovalec med strankami. Zato se ne more proglasiti solidarnega z današnjim režimom, kakor delajo to vladni agitatorji s trditvijo: »Kdor je proti vladi, je proti kralju.« Vladno časopisje oznanja dan za dnem orbi et urbi, da se bije ravno sedaj boj za in proti državi. Vse. kar je proti vladi, je tudi proti državi. Proti vladi pa sta danes najmanj dve tretjini državljanov. Ker je torej, tako npr. dokazuje »Slov. Narod«, večina »pro-tidržavna«, je v zmoti! To zmoto je treba popraviti z vsemi sredstvi. Torej je upravičen tudi teror, da se zatro »proti-državni elementi.« Ne da bi se spuščali v polemiko z zastarelimi nazori zastarelega »Naro* da«, naglašamo lo, da v tem boju ne gre za dve ideji, temveč le za dva načina, ki vodita oba do istega uspeha. Prvi način, kakor ga priporoča »Slov. Narod«, je fašistovsko - diktatorski po vzorcu kakega Mussolinija, drugi je ustaveii in parlamentaren. Prvi vodi neizogibno do državljanske vojna, je dvomen in nestalen. drugi vodi do končnega in trajnega sporazuma. Ne dvomimo, da je želja Nj. V. kralja miren sporazum med narodi. To željo je Nj. Vel. opetovano naglasilo. Delo za miren sporazum pa ne pozna sile in terorja ! Notranje in zunanje okolščine zahtevajo tudi pri nas drugo orijentacijo. V vladnem bloku ne vladajo najsolidarnej-še razmere. Na drugem mestu prinašamo težke očitke neodvisnih radikalov proti diktaturi v stranki in proti koaliciji s Pribičevičem. Pa tudi mednarodni položaj ukazuje parlamentarni način vladanja. Stojimo pred sestankom Male antante ter pred priznanjem sovjetske Rusije. Bliža se londonska konferenca. Priti moramo v stik z Macdonaldom in Herriotom. Povsod v Evropi se konsolidirajo razmere. Le Italijo in Španijo pretresa mrzlica fašistovskih metod. Zato nimata ugleda, ki jima gre v mednarodni politiki. Ali jim bomo sledili? Upamo, da ne! — Pravo zadržavno de!o. Pod tem naslovom je prinesel »Narodni Dnevnik« članek, s katerim se v celoti strinjamo. V članku je povedano, da je naš narod vsled svojega odklonilnega stališča na-Pram avstrijski državni misli Izgubil smisel za vsako državno idejo tudi v novi državi iti da se da narod pridobiti za državo le na ta način, da spozna v dejanju, da Je nova država zanj neprimerno večje dobro ko pa stara država. Od vojne Izmučenemu narodu ni treba govoriti dosti o potrebi uedinjenja, temveč s pravim gospodarskim delom, z resnično svobodo mu Je treba potrebo Jugoslavije dokazati. Nikdar pa se tega ne da doseči z ukazi, zakai domovinske ljubezni ni mogoče dekretlrati. To stališče zastopamo tudi mi. Resnica je, da bi bilo pri nas, kar se tiče državne misli, že davno boljše, ako bi se postopalo tako, kot je zgoraj obrazloženo. Doslej pa je šla naša politika v nasprotno smer. Slabe posledice te politike, težak položaj, v katerega smo zašli, pa nam dokazuje, da je bila dosedanja politika v naši državi napačna, ker ni upoštevala zlatega nauka, da se do. mojvlnska ljubezen ne da Izsiliti. Vsakemu razumnemu človeku postaja jasno, da Je treba preokrenltl v drugo smer. In kaj vidimo mesto tega? Da se nasilne metode ne le niso ublažile, ampak celo poostrile. Vprašajte takozvane nacljonaliste in videli boste, kako sl predstavljajo zadržavno delo. UverjenI so, da bodo rešili »nacijo« edino le z revolverji v rokah. Državna oblast to toleri* ra, dokaz, da se z njim istoveti, dokaz, da ni nič boljša od njih. Upravičeno se bojimo, da se bo s takim postopanjem doseglo ravno nasprotno. Podeželsko ljudstvo je nad divjanjem nacljo-nallstov silno razburjeno. Ker pa tl dokazujejo, da je vsakdo, ki jim nasprotuje, nasprotnik države, se bojimo da bi se narod nazadnje odtujil državi sami, ako se bo nadaljevalo z dosedanjimi metodami. Danes je pri nas v nevarnosti osebna svoboda, ta velika pridobitev francoske revolucijo, najdražji zaklad svobodnih državljanov. Ako mi država ne more več garantirati osebne svobode, ako ima vsakdo pravico, da neovirano in nekaznovano Izreka nad menoj svojo sodbo, potem moram nehote zahrepeneti po taki državni ureditvi, v kateri imam zasigurano osebno svobodo. S tistim trenutkom pa, ko je izgubljena vera v državo, je tudi država Izgubljena. Na to nevarnost opozarjamo in resno svarimo v resnem In morda- odločilnem trenutku. Pravijo, da se da protidržavne elemente le s silo pridobiti. Najprej se moramo vprašati, kdo so ti protidržavni elementi. Ali vsi tisti, ki ne soglašajo s sedanjim nasilnim režimom? Če Je tako, potem Je njihovo delo najbolj protidržavno, ker s tem opozarjajo zunanji svet, ki nam gotovo ni prijazen, da je v Jugoslaviji več protldržav-nih elementov kot državnih, kar značl, da bo ta država kmalu razpadla. Nobena tajnost namreč ni. 'a stoli večina naroda na strapi opozlcijonalnega bloka pod vodstvom g. Da-vidoviča. Potemtakem bi bila vsa ta večina protidržavnal Da pa »državotvorci« ne smrftrajo za protidržavne samo komuniste in Radičevce in, če hočete, tudi naše klerikalce, to so dokazali s tem, da so najprej začeli persekviratl narodne socljallste, ki so bili ravno tako kot na Čehoslovaškem tudi pri nas vedno za državo. Za državotvornega tudi ne smatrajo več g. Davido-viča, kljub njegovemu odločnemu jugoslovanstvu, ker ne soglaša z njihovimi protizakonitostmi. Manjšina hoče torej z nasilnimi sredstvi prisiliti večino, da postane »državna«. Dokazali smo, da je to popolnoma odveč, zakaj država bi že davno razpadla, ako bi ta večina bila protldržavna. Kljub temu neizpodbitnem dejstvu se boj proti »protidr-žavnim« elementom bije naprej in to deloma celo s sodelovanjem vojaških oblastL S tem se zanaša strankarstvo v našo vojsko. Ljudstvo na deželi Je silno razburjeno In če bo šla ta razburjenost na napačen naslov, na državo, ker priprosto ljudstvo ne loči vedno državnih in vojaških oblasti od države, bodo krivdo nosili tisti, ki kaj take-Ki' dovoljujejo. Kadar bo država v nevarno-s" To bomo vsi ščitili In zanio dali, ako bo trei.a, svoje življenje. Dokler pa tega ni potreba, Ima za red skrbeti državna ln vojaška oblast. Čemu sicer vojska, čemu orož-nlštvo in policija I? Čemu plačujemo sicer davke, da se ta aparat, ki ni majhen, vzdržuje!? Prvotno so zlasti ob meji opravičevali organizacijo nacijonallstov s tem, da je koristna v narodnem oziru, da drži naše nasprotnike v šahu. S svojim nastopom proti lastnim bratom Slovencem, je pa ta organizacija marsikoga razočarala. Mnogo Slovencev je bilo že ubitih, narodni nasprotnik: Nemec, Madžar, Italijan pa še noben. Zato stoji danes na njihovi strani odločno samo demokratska stranka, pa še ta je v zadnjem času jela omahovati. Ob meji pa je potrebna v svrho zaščite narodnih interesov vsenarodna organizacija, ki Ima zaupanje v vseh narodnih krogih in ki jo podpirajo vse slovenske narodne stranke. Organizacija, ki se je radi svojih metod pri prebivalstvu obso-vražila, ni za to več usposobljena, ozir. ne more doseči takih uspehov, kakršne bi lahko dosegla v resnici nadstrankarska vsenarodna organizacija. Da je treba v obmejnih ponemčurjenih in pomadžarjenih krajih dostikrat tudi odločno nastopiti, o tem ni nobenega dvoma. Pravo zadržavno delo pa ne obstoji v našem medsebojnem klanju, marveč v bratskem sožitju, v prizadevanju nas vseh, da se razmere izboljšajo. Mnenja smo, da se bo tudi kralj, ki Ima po ustavi odločiti, kdo naj dobi volilni mandat, ali oni, ki so za nasilno politiko po vzorcu Mussolinija, ali ti, ki hočejo državi pridobiti že Izgubljeno zaupanje in Jo tako utrditi na znotraj In zunaj, postavil na stran poslednjih. Le v tem vidimo rešitev, drugače gremo v kaos. Ne s silo, nezakonitostjo in krivicami, marveč z ljubeznijo, z zakonitim In pravičnim vladanjem v korist naroda, bomo pridobili narod za državo, ki mora postati taka, kakršno smo si jo želeli v najtežjih dneh našega življenja, ko smo pod avstrijskim jarmom hrepeneli po njej: Jugoslavijo bratstva, a ne Jugoslavijo sovraštval V tem vidimo pravo zadržavno delo. Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS. Kljub slabemu vremenu je prihitelo na zborovanje ljubljanskih zaupnikov, ki se Je vršilo v četrtek v veliki dvorani Mestnega doma, toliko vnetih in agilnih naših tovarišev. da lahko s ponosom zremo v bodoč-rost. Eno stoji: narodni socljalizem v Ljubljani je na pohodu. Število glasov, ki je bilo oddanih v mestu pri zadnjih skupščinskih volitvah, od daleč ne odgovarja naši dejanski moči. Stranka se je med tem konsolidirala. Soglasno naziranje glede vseh važnih političnih vprašanj In glede naših nastopov pri bodočih volitvah, navdušenje in odločna volja naših zaupnikov pa dokazuje, da brez narodnih socijalistov v Ljubljani ne bo večine ne tu ne tam. Zborovanje je otvoril tov. R. Juvan in opiavičil odsotnost tov. Deržiča, ki se je službeno odpeljal v Beograd. Tov. Tavčar je poročal o politični situaciji v Ljubljani. Nato Je prešel na razmere v bivšem obč. svetu ljubljanskem in Je žigesal nasilno in nedemokratično postopanje bivše večine, ki Je s tem dejansko dokazala. koliko ji je za resnično svobodo. Omenil je lojalno obnašanje skupine dr. Ravniharja, s katero smo šli skupno v volitve pod inenom »Jugoslovenske zajednice«. O našem nastopu pri bodočih volitvah se Je izjavil, da bo stranka delald na to, da se bo mogla v bodočem obč. svetu uspešno udeleževati pozitivnega dela. Najidealnejša rešitev bi pač bila stari, čisti volilni proporc. V vsakem slučaju pa mora vsak narodni so-cijalist noč in dan misliti na to, kako našo organizacijo okrepiti, kako našo misel razširiti, da postanemo tako močni, da ne bo treba nobenega kompromisa več! Izvajanja tov. Tavčarja, bivšega obč. svetovalca, so bila sprejeta z burnim odobravanjem. Z velikim navdušenjem Je zbor sprejel tudi poročilo tov. Juvana o naših odnošajih s čehoslovaško narodno-socijalistično stranko, predvsem pa pozdrav voditelja br. Vaclava Klofača. Govornik je podrobno poročal o svojem bivanju v Pragi In o svojih razgovorih z voditelji bratske stranke, ministri In senatorji Prisostvoval Je seji iz-vrševalnega odbora stranke In poslanskega kluba in je tam poročal o narodno-socljall-stičnem pokretu v Jugoslaviji In o perseku-cljah narodnih socijalistov pod sedanjim režimom. Na vseh neštetih konferencah je našel za naše gibanje popolno razumevanje. Govornik Je v svojih nadaljnjih Izvajanjih naglašal, da ni dovolj, da so v medsebojnih stikih diplomati obeh zavezniških držav, med katerima obstoje najprisrčnejši odnošaji, v stikih mora biti tudi narodi V Jugoslaviji Je ni politične stranke, ki bi stala z brati Cehi v tako ozkih stikih in dobrih odnošajih kot naša stranka. Omenja razmere na Češkem, ki so že konsolidirane, kljub temu, da Nemci, ki štejejo eno tretjino, nasprotujejo državi, ker -,e ne morejo spopriiaznltl $ novim sta- njem. Za dokaz, da so urejene v Čehoslo-vaški razmere že popolnoma, Je navedel plače in cene blaga. Na češkem zasluži delavec, uradnik na mesec povprečno toliko, da bi lahko kupil tri obleke, medtem ko pri nas dobi komaj za eno. Tam pač prevladujejo v vladi socijalistl. Idealno razmerje vlada zlasti med ročnimi ln duševnimi delavci, ki z velikim veseljem In ljubeznijo delajo za okrepitev svoie politične organizacije In s tein obenem tudi za državo. Od bratov Čehov se bomo morali pač še veliko učiti, zato so naši odnošaji z njimi neprecenljive važnosti. Tudi naša bratska stranka pred 25 leti ni imela ministrov, toda danes Je na Češkem ena izmed prvih in najuplivnejših strank in lina v svojih vrstah državnike svetovnega slovesa, kot je br. dr. Bene š. Če bomo bratom Čehom sledili v vstrajnostl in odločnost, ne da bi se strašili persekucij, bomo napredovali tudi ml. Končno predlaga, da se odpošlje br. Klofaču iz zborovanja pozdrav, kar se sprejme z največjim navdušenjem. Po krajši debati je bila nato enoglasno sprejeta resolucija, ki jo je predlagal zastopnik krajevne organizacije za Dvorski okraj in ki se glasi: »Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS soglasno odobrava dosedanje delo In taktiko strankinega načelstva ter mu izreka svoje popolno zaupanje; protestira proti razpustu IJublianskega občinskega sveta In zahteva od vlade, da v zakonitem roku in na podlagi starega, čistega proporčnega volilnega reda razpiše volitve v ljubljanski občinski svet; najodločneje protestira proti preganjanju vodilnih narodnih socijalistov In odklanja očitek, da Je NSS protldržavna stranka, zakaj vse delovanje NSS dokazuje ravno nasprotno; ogorčeno obsoja nasilne metode, ki so se uvedle v našem javnem življenju od strani terorističnih organizacij in zahteva za vsakega državljana popolno svobodo v okviru državnih zakonov. V svrho nastopa pri ljubljanskih občinskih volitvah, kakor tudi pri eventualnih volitvah v narodno skupščino, pooblašča zbor načelstvo in izvrševalnl odbor stranke, da svojo taktiko usmeri tako, da bo najboljše odgovarjala narodno - socialističnemu programu. Zbor najlskrerteje pozdravlja bratsko čehoslovaško narodno-socljallstičoo stranko In njenega voditelja br. Vaclava Klofača ter Izreka željo, da se čimpreje skliče v Prago kongres vseh slovanskih socialističnih strank v svrho ustanovitve prave slovanske socialistične vzajemnosti.« Po odglasovanju resolucije Je tov. Juvan med velikim navdušenjem zaključil zborovanje z vsklikom: »Živel narodni socializem I« Lyonski kongres in narodne manjšine. Na lyonskem kongresu, ki se je vršil pretekli teden, je bilo med drugim sklenjeno, da se mora zaščita narodnih manjšin razširiti tudi na one države, ki do danes niso bile v tem pogledu vezane po nobeni mednarodni pogodbi. Med te države spada, kakor znano, Italija. Kadar se je v Jugoslovanskem parlamentu zahtevala intervencija naše vlade v svrho zaščite primorskih Slovencev, vselej so se ministri Izgovarjali s tem, da z ozirom na določila mednarodnih pogodb glede zaščite narodnih manjšin tega ne morejo storiti, ker Italija kot zmagovalka po teh pogodbah nikakor ni primorana zaščititi naše narodne manjšine. To se pravi z drugimi besedami, če hoče, nam Italija lahko dž šole in nam dovoli svoboden kul turni, politični in gospodarski raz-; mah. Prisiliti je pa k temu nihče ne more.' Tako je bilo doslej in tako bo, to trdi-' mo z vso upravičenostjo, tudi zanaprej, kljub sklepu lyonskega kongresa Zveze na-' rodov, če bomo Imeli take državnike, kakršne Imamo danes. Zakaj? Zato, ker tudi napram Avstriji, čeprav je mnogo manjša in Jo poleg tega vežejo določila mirovne pogodbe (senžermenske) tega nismo mogli doseči! Koliko Je bilo brezuspešnih protestov glede preganjanja koroških Slovencev,' od plebiscita sem, koliko zahtev zlasti glede šolstva, v katerem oziru so koroški Slovenci danes na slabšem kot v bivši Avstriji, ko še ni bilo mednarodne zaščite narodnih manjšin. Vse zaman! Avstrijci na vse naše zahteve in proteste kratkomalo Po>-žvižgaio, ker vedo dobro, da v zunanji politiki oklevamo celo tam, kjer so naše pravice po mednarodnih pogodbah zasigurane. Dr. Nlnčič Je Avstriji že neštetokrat zagrozil, storil pa še ni nič, tako da se je s svojimi grožnjami le osmešil, izgleda, kakor da bi se bil z dr. Selplom za časa njegovega zadnjega bivanja v Beogradu glede, tega dogovoril. In-kaj se med tem časom godi na Koroškem? Ali so Avstrijci i*pol-! nlli dane obljube? Slovenska imena se brl-! šejo Iz matrik In zadnji »Koroški Slovenec« poroča, da si bodo morali obiskovalci slovenskih prireditev (Iger) zanaprej nadeti pllnove maske ln oborožiti, ako bodo hotellj posečatl predstave. Dogodki na Koroškem, ki smo jih omenili le mimogrede, nas utrjujejo v tem, da v bodoče tudi na Primorskem ne bo nič boljše, čeprav bo Italija' v smislu sklepa lyonskega kongresa vezana, da zaščiti narodne manjšine. Nasprotno, še slabše se bo vedla kot Avstrija, ker je močnejša od nje. Zato pravimo s polno upravičenostjo opiraje se na izkušnje, da zavlsl vse od nastopa naše države. Če bo hotela, bo lahko zelo olajšala bol naših zasužnjenih bratov, pri tem ne mislimo na oboroženo Intervencijo, ki bi sedaj Mussoliniju najbrž prav prišla, da bi Javno mnenje odvrnila od strašnega umora poslanca Matteottija. Y miših Imamo predvsem dobro premišljeno diplomatsko akcijo. Toda, če bo naša država pošiljala na razne kongrese ljudi nepoučene In nepripravljene, brez vsake statistike in podatkov, ne bo mogla ščititi naših narodnih manjšin ne v Italiji, pa tudi ne ' drugje. Kot zastopnik Male antante v Zvezi narodov je češkoslovaški zunanji minister, brat dr. Edvard Beneš, ki lahko veliko stori v korist Jugoslovanov. Naša država, oziroma zunanje ministrstvo mora pač vestno zbirati materijal In ga o pravem času predložiti na kompetentnem mestu. Prepričani smo, da uspehi ne bodo Izostali, ako se bo vstrajno delalo na tem polju. Ne pa tako, kakor se je dogajalo doslej, da je obsežni materijal o krivicah na Koroškem ležal v kakem kotu zunanjega ministrstva in da nihče ni vedel zanj, ko so ga potrebovali. V trenutku, ko se je pričel mednarodni kongres o narodnih manjšinah v Pragi, naša država ni imela ne zbranega materi-jala, ne delegatov, ki jih je v zadnjih 24 urah brzojavno iskala okoli ln naposled poslala take može, ki niso o stvari ničesar razumeli in so sl celo pustili dopasti, ne da bi zinili besdico. kako so našo državo prav, nesAmno napadali Nemci, Madžari In It ali-' Jani. Namesto, da bi jih nahrulili, kakor zaslužijo In jim brali levite radi preganjanja Slovencev, so molčali kot grob, tako da je na kongresu prevladovalo mnenje, da smo mi Jugoslovani tisti, ki zatiramo druge narodnosti. Ni II to sramota, ki ji ni para?l Ali naj si v bodoče še kdaj pustimo kaj takega dopasti ?! V tem pogledu mora biti v bodoče drugače, sicer bodo tudi sklepi Lyonskega kongresa brez koristi za naš zasužnjeni narod. Dr. Nlnčič, ki potuje, te dni na Dunaj, naj vpošteva ta članek in naj uvažuje, kar smo napisali z najboljšim namenom, M. Z. Po desetih letih s« po »tari navadi prepirata »Slov. Narod« ta »Slovenec«, kdo je bil med vojno večji avstrijakant ali strahopetec. Ostudno ie bilo izdajstvo in denunci-jantstvo »Slovenca«, še ostudnejša in pomilovanja vredna »Narodova« brezmejna strahopetnost. Pa od takratnega »Slovenca« nihče kaj boljega pričakoval ni; saj je bil list v rokah dr. Šušteršiča, sedanjega ljubljenca »Slov. Naroda« in »Jutra«. Za »Slov. Narod« pa ostanejo njegove oportunistične denuncijacije o »garjevih ovcah« in zlasti njegovo medvojno figarstvo neodpustljivi madežu Baš, ker si lasti monopol jugoslovanstva in patriotizma I Ce se »Slov. Narod« danes sklicuje, da Je moral uganjati oportunistične figarije, da je bale reševal eksistence in da so si ohranili gotove osebice dragoceno življenje, je treba k temu samo pripomniti: Kdo pa je silil te osebice, da si morajo ohraniti dragoceno eksistenco in življenje? Mar so bile mnenja, da za nje ječe, persekucije, preki sodi, vislice in slični zelo občutni inštrumenti niso prikladna snov za dokumentiranje jugoslovanstva? Kar je bilo dobro za številne pogumne nacijonaliste vseh političnih prepričanj, med njimi ženske in otroke, čemu bi ne bilo to dobro v času nevarnosti in potrebe za patentnarodnjakar-Je? Ali so še vedno naziranja, da se kaže narodnjakarstvo le pri banketih in šampanjcu ob času ljubega miru. Kak učinek bi napravilo na ostali narod in na zunanji svet, če bi gospoda, ki so si strahopetno ohranjevali življenje in eksistenco, stopila pogumno v vrste onih, ki se na svojo eksistenco niso ozirali. Prav nič več bi ne bili žrtvovali in danes bi bili kljub temu še pri življenju. Seveda nekaj je: danes bi bili pri nas zopet p. v. tako pa kot zvesta stara garda niso. Da se pa s smešnim dvobojem glede medvojnega avstrijakantstva ne bo še nadalje slepomišilo, je treba v interesu stvari ugotoviti sledeče: 1. Zgodovinsko dejstvo je, da Je bil absolutni gospodar »Slovenca«, ki je uganjal ob mobilizaciji podle denunci-jadje, dr. Šušteršič. Njegovi pomagači in sokrivci so bili dr. Lampe, dr. Pegan in urednik Štefe. Ti ljudje odgovarjajo za takratno pisavo »Slovenca«, za pamflet »Srbe na vrbe«. Dr. Šušteršič Je oče proslulega oklica, da se naj denuncira vse protiavstrilske Slovence. Ta oklic je »Slov. Narod« po preobratu objavil. »Narod« in »Jutro« naj se o svofl kampanji obrneta torej na pravi naslov in na krivce takratnih lopovščin, to le na dr. Šušteršiča in dr. Pegana. Gotovo jima bo pri tem poslu prav rad pomagal notar Carli v Žužemberku; morda tudi še dr. Oblak v Ljubljani In odvetniška zbornica, ki Je z gori označenima patrijotoma že obračunavala. Najpodlejše pa Je, da »Slov. Narod« in »Jutro« očetovstvo »Slovenčevih« lumparij dobro poznata, a ga na ljubo njihovemu prijatelju dr. Šušteršiču vedoma zamolčujeta. 2. Žalostno in sramotno dejstvo je, da sta »Slov. Narod« ln »Jutro« povzročitelja najmanj pa posredno ali neposredno sokrivca na povratku dr. Šušteršiča, da ga jemljeta v zaščito, da gojita z njim politične vezi in stike, da sta mu odpustila vse denuncijacije, izdajstva in pamflete ter sta torej s tem javno in svečano sankcijonirala gori označene Šušteršičeve lopovščine. Povej mi, s kom se pajdašiš, in povem ti, kdo si! Omenjena lista v imenu jugoslovanskega nacijonalizma sploh nista upravičena pisati, ker se popolnoma idenlificirata z dr. Šušteršičevimi lopovščinami. 3. Dejstvo je, da je »Slov. Narod« že pred izbruhom vojne, ko o nevarnosti še ni bilo duha ne <-luha, avstrijskim oblastim prav po nepotrebnem in nepozvan denunciral prep'vrodaške nacijonaliste ter jih opsoval kot »garle-ve ovce«. S tem ima velik del krivde na svoji vesti glede poznejših procesov ln persekucij nacionalistične omladine. »Slov. Narodu« torej odrokamo tudi s tega stališča upravičenost, da nastopa kot pobomik jugoslovanske ideje med vojno. Vsaj oni nacijonalisti, ki so dokumentirali svoje prepričanje med vojno in po preobratu na severni meji, se takega zavezništva in medvojnega Jugoslovanstva »Slov. Naroda« sramujejo in ga z zaničevanjem rdklanjajo. 4. Dejstvo je, da so se nahajale med osebicami ki so med vojne hranile svoje strahopetne eksistence, elementi, ki so romali pred vojno v Beograd in klečeplazili za srbska rdlikovania; ob Izbruhu pa so jih seveda z ogorčenjem vračali. Tudi tem junakom, ki imajo danes ropet povsodi rvojo besedo na prvem mestu, bo sledilo priznanje o pravem času. To vse so škandalozna dejstva, ki smo jih omenjenima drevnikoma v milejši obliki že servirali. Kor pa nimata poguma, da bi ta dejstva zavrnila in tudi ne poštenosti, da bi jih priznala, bo treba gromkeje govoriti. Skrbeti pa bo treba, da ne bodo ctrahopetnl elementi izrabljali tujega trpljenja in zaslug v svoje demajcoSVe svrhe. Tozadevno se vrše že priprave in kakor ču-jemo, se tudi že pripravlja izčrpna publikacija. ki bo vsa takratna dejstva objektivno in po zaslugi opisala. Pri tem bodo prišli tudi kričavi junaki dneva na svoj račun. Dogodki v postaji Podnart-Kropa. (Poročilo očividca.) V nedeljo zvtfčer se Je na postaji Podnart - Kropa Izvršilo surovo delanje, ki se ga mora v dno du5e sramovati vsak pošten Slovenec. Na omenjen! postaji se križata ob 20.24 iVlaka 12 Jesenic In lz Ljubljane. V vlaka, ki vozi lz Jesenic v Ljubljano, so se pole« potnikov In izletnikov vračali tudi Orjunaši od slavnosti Tazvltja prapora v Lescah. Ko sta vlaka stala v postaji, Je bilo vse mimo. Ko pa se le začel premikati vlak proti Jesenicam, so pričeli 12 zadnjega vagona tega vlaka kmečki fantje kričati »Dol z Or-Juno« in »fel Orjuna«! V tem vagonu le bila tudi godba. Uniformirani Orjunašl so nato pričeli streljati v zadnji vagon odhajajočega vlaka z revolverji, so tekli za njim In kričali, da se mora ustaviti Vlak se le res ustavil in nato zopet odpeljal, vendar Je bila Tazdalja med njim in streljajočimi Orjunaši prevelika, da bi ga bile krogle dosegle. Nastal Je za trenotek mir. Naenkrat se Je pričelo ponovno stre-llanle Orjunašev proti na postaji se nahaja-fločlm ljudem, ki so začeli nato bežati proti gozdu, ki se razprostira za postajo, del OrjunaSev pa za njimL Nastala Je pravcata bitka. Streljalo se je tako divje, da so se potniki skrivali pod klopmi v vagonih. Iz gozda se le čulo gosto streljanje m krlčanle moških In žensk. Skozi okno vagona sem videl bežati ženske in moške po njivah pod gozdom. Štirje orjunaši so z revolverji v rokah onemogočili strojevodji Pošlerju, da bi odpeljal proti Ljubljani. Zahtevali so, da mo- ra čakati tako dolgo, dokler se ne vrnejo Orjunaši iz gozda, kar se Je po 30 minutnem čakanju tudi zgodilo. Pripominjam, da Je med streljanjem v gozdu skočil znan orjuna? 12 meni sosednega vagona, pritekel pod okno mojega kupeja ter od tam oddal 6 strelov Iz samokresa proti parku poleg postaje In da le potem tekel proti gozdu. V svoj voz se ni več vrnil. Ko sem med streljanjem glasno označil tako dejanje za škandal z ozirom na potujoče tujce ter rekel, da Za klic »dol i Orjuno« Se n! potreba, da se strelja v ljudi, ker Je na ta način prizadet lahko naj-nedolžnejši človek, me Je nekdo, kt ga ne poznam, zavrnil z besedami: »Kdor kliče »dol t »Orjuno« Je proHdriaven element, ki ga Je treba ubiti!« Pri tem pa sem opazil, da le bilo v vozu več ljudi, ki niso vedeli, komu bi dali prav. Izrazil sem se zopet, da ne gre, da bi se človeka takol ubilo radi nekaj besed. Kot nadjonallst z dušo In telesom sem se Čutil osramočenega, ko sem gledal Izvajanje terorja napram lastnim bratom. Doslej so padale samo slovenske žrtve, medtem ko se v Ljubljani nemoteno sprehajajo razni Italijanski in nemški Izzivači ter v obmejnih mestih nosijo ošabno svoje gla-ve pokoncu. Kot očividec sem smatral za svojo dolžnost poročati o tem dogodku, da ovržem potvorjena poročila ljubljanskih dnevnikov. V9ak pošten Jugoslovan se mora zgražati nad takimi dogodki in lih obsojati, ker vodijo jugoslovanski narod v gotovo pogubo. F. R. kakor da se poda kam drugam, ali ostane v Rusiji, ali pa pride domov ter postane lepo priden in pameten. — Stlpo, našemu Z. ljudstvu sl že dosti škodoval, sreča naj T# že enkrat pamet! Na »granicl«, da posnemamo »Jutro«, RadJč ne bo mogel čakati. PROGLAS NEODVISNIH RADIKALOV. Neodvisni radikali so sklicali za dne 13. t. m. državno konferenco v hotel Impe-rlal v Beograd. Ob tem povodu je začasni glavni odbor, ki ga sestavljajo vseučiliškl profesorji, odvetniki, bankirji i. dr, izmed katerih sta najbolj znana prijatelja pokojnega Protiča dr. Ivanič in SimiV i^dal proglas na vse radikale, ki Je izri zanimiv In značilen za radikalno stran.. Vsebino posnemamo po »Obzoru«. V razglasu čltamo na uvodnem mestu, da vlada v radikalni stranki izrazit osebni režim, ki vseljuje za narodne poslance srvoje ljubimce in slepe poslušnike vodstva, mesto da bi stranka sama urejala smer svojega dela in svoje politike. Stranka stoji pod diktaturo osebnega režima. Stranka faktično nima prave vrhovne uprave, ker n! bil od 1. 1907! pa do danes sklican državni strankin zbor, kakor zahtevajo pra-Vla. Od glavnega odbora, ki so ga Izvolili L 1907, so v njem le še štirje živi člani: gg. Pašič, Stanojevič, Simič ln Petrovič. Vsi drugi so samo optirani, pa ne voljeni. Nadalje našteva proglas čine osebnega režima, ki uveljavlja v stranki le svoje ljudi, potiska neljube elemente v ozadje In jih preganja. Jasno se Je to videlo o priliki zadnjih državnozborskih volitev, ko Je fal-ziflclralo vodstvo odloke okrožnih odborov razglašuje kandidate manjšine oficijelnim kandidatom stranke. Tako le bilo v Kru-ševen, kjer Je vodstvo nastopno proti pokojnemu Protiču, potem V moravskem okrožju, kjer se Je na isti način postopalo proti gosp. N. Petroviču ter v čačanskem okrožju proti A. Radojeviču. Proglas omenja cel niz korupcijskih afer, predvsem afero dr. L. Markoviča, kjer je stranka sama zavzela tako čudno stališče, da je mogel g. Markov' * odkloniti posredovanje neodvisnega sodišča. Kot najhujši greh pa se očita stranki, da ne more najti ključa za sporazum ki za pritegnitev Hrvatov, Slovencev in bosan-sko-hercegovinskfh muslimanov k sodelovanju. Radikalna stranka se je osamila radi kljubovalne politike svojega vodstva v taki meri, da more danes le Še sodelovati t g. Pribičevičem, ki od leta 1919 do danes ni stremel po drugem kakor, kako bi zlomil radikalno stranko. Nato se dotakne proglas ustavnega vprašanja. Krfska deklaracija iz leta 1917., ki Jo je podpisal g. Pašič vsebuje obvezo, da se mora ustava za novo skupno državo sprejeti brez nadglasovanja sporazumno s kvalifikovano večino. To Izjavo Je podpisal g. Pašič. Medtem pa g. Pašič ni ostal pri svečanem podpisu ter Je s tem pokazal, koliko mu je v resnici do Iskrenega In trajnega sporazuma rfied brati. Nadalje pripoveduje razglas, kako je g. Pašič v dobi, ko je bila predložena ustava, v radikalnem klubu «un izjavljal, da bi večina od polovice plus ea glas bila slaba za Izglasovanje temeljnega zakona In da nima namena uveljaviti ustavo s tako malo glasovi. On hoče dat! ostavko, ako se mu ne posreči dobiti potrebno število glasov. Tako Je pomirjal g. Pašič »voj klub. ko se Je puntal, toda tudi te svečane obljube, naravno, se ni držal. Proti koncu naglaša proglas, da »c mora v naši 2eml]i kakor svetinja spoštovati volja večine ln da more ln sme 1« dejanska večina gospodariti v državi. Ce pa je večina kakemu zakonu protlvna, tedaj ostane mrtva beseda na papirju. Zato nam Je najlep?! primer Vidovdanska ustava. Naposled zahteva proglas novo politiko, ki bo mogla (tvesti radikalno stranko in Srbe lz nemogočnega položaja, v katerega so Jih dovedli danaSnJl vlastodržcL Po drugih državah. Politični NAS NOTRANJI POLOŽAJ. Demokratski listi pišejo: »Tako tiho bi skrivnostno, kakor Je PaJič odšel na Bled Je odšel tudi * Bleda.« In to imajo enkrat pravi Gosp. Pašič Je tedaj svoje delo na Bleda dokončal ter se vrnil v Beograd. Demokratsko časopisje sl je prihranilo veliko posebnih izdaj, ni si pa prihranilo velikanske blamaže, ker dame* Je prepričano vse, kako >o »najbolj informirani« vedno la demokratski Usti ln koliko se jim sme verjeti. Kdo drugi bi se mogoče čutil malo v zadregi,, g. Pašiča pa to ni ganilo, ker v£, tJbam fena. opravka. — Prav gotovo Je malo pregled. fatalno, ako ostane človek tako »na dflcl«, kakor 90 ostali demokrati tudi to pot s svojo trditvijo o sigurnosti volilnega mandata. »Je, pa je, ga Že ima, jutri ga dobi, Jutri ga bo dobil itd.« Pa ga nima, d asi ni manjkalo veliko !• Le prepogosto Je prihajal nekdo lz Ljubljane na Bled v avdljenco, — ta Je vse pokvaril. Tako da voMnega mandata sedaj sploh ne bo. Gosp. Pašlču in njegovi stranki Je najbrž to prav, ker vidi da tako res ne gre in ne bi Šlo. V Beogradu se kuha nekaj drugegal — Znano je, da je bil enkrat v avdijencl na Bledu tudi g. dr, Korošec, ki st Je pa dejal žabloo na usta. Demokratsko časopisje ga Je sicer crnlčno zafrkovalo ln brilo Iz njegove avdijence norce — danes pa so gospodje tiho kakor menki v vodi. Napovedi opozicije, da g. Pašiču ne uspe glede volitev, da se okrog 15. t. m. prične nova vladna kriza, da pride v tem času v Beo-trrad tudi kralj in da se pri tej prtHkn izvrši velik preokret v naši notranji pomiki, — se izpopolnjuje. Pa kaj bi se ne, s«f je bflo za vsakogar. Id mu je res za na*o državo, popolnoma Jasno, da tako m sme naprej, mogoče uvldevajo sedaj to že tudi demokrati Lahko M kal stavili, da je lhidl sr«-čala pamet, tako v delu vladne manlšine — radikale, kakor hidl celokupno ODo/iotjo. Slišijo se glasovi o rešitvi krize na več načinov. Koalicija radikalov z jugoslovanskim klubom, katero vlado bi podpirala cela ostala opozicija, ali pa koncentracijska vlada, ki ima po našem mnenju največ šanc. Na ta nadn bi se umirili duhovi In potsm bi se lahko šlo ko-ak za korakom naprej, do skupnega cilja — do konsolidacije. Tudi radlčevcl bodo šil to pot. Bližnji dnevi nam mogoče že prlneso malo ra2člščenja. ?ko na naše notranje dogodke ne bodo rreveč vplivali zunanjepolitični dogodki, ako se Franciji In Angliji ne zgodi kaj posebnega. Dal Bog, da se uresniči naša Iskrena želja, želja ki J! le samo dobrobit naše države, našega povečini ubogega naroda edini cilj! Konferenca Mate antante. Je preložena. Časopisi pravijo, da s! člani antante v vprašanju glede Rusije niso edini. — Bo pač drug razlogi Počakati hočejo, kaj bo sklenila londonska konferenca! Zopet komunikeji Naše notranje ministrstvo je zopet pričelo Izdajati komunikeje o različnih gibanjih pri naših 90sedfh. Tako je 5. t. m. Izdalo kar dva komunikeja o vpadu bolgarskih komitašev na naše ozemlje. Ministrstvo poroča o hudih boilh, Imenuje se celo ime bolgarskega podanika, ki je Imel pri sebi po mi list bolgarskega notranjega ministrstva Itd. Prav tako se čiije lz Beograda o madžarskem Izzivanju, kri ga baje vprizariajo madžaronl s preganjanjem onih Barancev, ki so optlrali za naV' državo. Tudi so baje madžaronl aretirali nekaj naših na madžarskem uradno r,aposlenih oseb. Končno pa postaja nevarna še Albanija! Vsaj tako se čuje zopet Iz Beograda, kjer vedo, da se te dni sestanejo razni besJ k posvetovanju, kako pričeti s komi tankimi akcijami na Kosovem In v Makedoniji — tedaj z akcijami zoper našo državo. • Vse to pa Je po našem prav skromnem In nemerodajnem r^nju oni barometer naših notranje-polltičnfh razmer. Na Bledo. V zadnjem času prihajajo na Bled in zopet odhajajo sam° visoke glave. Pretekli teden so se shajali gori razni politiki: Pašič, Korošec, dr. Ravnihar, dr. Ažman, dr. 2erjav Itd. Prišlo pa je tudi dosti radikalov iz Slovenije pozdravit Pa-šiča. Dr. Korošec Je baje dobil važne Izjave, o katersh pa strogo molčL Bo dala vlada kaj pojasnila? Razdelitev železniškega parka bivše Avstrije med razne nasledstvene države Je pri reparacljski komisiji izvršena. Za Italijo poročajo, da ji Je prisojenih 58 lokomotiv in 1000 vagonov. — Kdaj bo Javnost zvedela, korko je tega materljala prisojenega naši državi? Saj vendar zanima to državljane, da vidimo v koliko je bfl naš zastopnik pri reparacljski komlslll na mestu ali ne! Incidenti na Italijanski mefl. V članku »Fašizem se ruši« smo med drugim zapisali sledeči stavek: »Mussolinija tudi obmejni konflma okreval. Zapustil je pretekli teden sanatorij ter odšel v predmestje Hitteldorf na boljši zrak, da popolnoma ozdravi Seja osrednjega Izvrševalnega odbora NSS. V nedeljo 6. t m. se le vršila v Narodnem domu v Ljubljani seja osrednjega Izvrševalnega odbora naše stranke ob polnoštevilni udeležbi Seji je predsedoval načelnik tov. Ivan D e r ž i č, ki Je uvodoma podal kratek pregled o strankinem delovanju in o splošni politični situaciji. Za njim je refertral tov. Ivan T a v č a r o vseh važnih dogodkih zadnjega Časa in preciziral stališče stranke k sedanji politični situaciji Po njegovem obširnem in izčrpnem poročilu se Je razvila daljša debata, katere se Je udeležila večina navzočih tovarišev. Tov. Juvan je poročal o organizatoričnem delu stranke ln o svojem bivanju pri bratih RUSIJA. Vesti Iz Rusije niso nezadovoljive. Tu* di ruska vlada In ljudstvo samo jo pršelo računati z realnostjo. Vedno več Jih prihaja k treznosti. Pred vsem so začeli razmišljati kako bi bilo treba urediti finance. Pričeli so štediti, kar dokazuje njihov proračun. — Z Anglijo se pogajajo glede posojila. ITALIJA. I MatteottlJev umor se označuje wea lahko kot politični umor v na|pristnejl«in pomenu besede. Ce bi se ta umor ne bil Is*! vršil, bi temelj fašizma še ne bil dobil takih nevarnih razpok. Tako pa Je počilo pošteno in italijanska politika se od tega dne obrača v v» drugo smer. Fašizem je dobil s tem zločinom strahovit udarec. Opozicija se je pomnožila In tesno strada svoje vrste. Proč s fašizmom, proč s la* Šistovsko milico! Ta klic Je vplival ttko mogočno, da Je bfl Mussolini kar hitro pripravljen ustreči ljudski volji čeprav mogoče le navidez. Svojo mlltco, svoje fašiste bi rad prikllučH redni vojski na ta način, da bi fašisti prisegli tudi kralju remos I koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks zb livarne in domačo uporabo, kovaški premog« cmi premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/IL Štefan Ferant urar državnih želemic Mit, Mar trg It. 3 priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. Tone Malgaj Pleska: za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd Delavnice Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. Q. Vse pisalne, risalne In šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini fltalai Mi Ljubljana Sv. Petra cesta štev. Z9. - Lastna knjigoveznica - Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. Franc Szantner Ljubljana, Selenburgova ul. 1 špecijalist za ortopedična ih anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa po-pravila. ... -.v jim i ii"uwt—rn Očala, ščipalci ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašan optik in urar Llubllana, Stari trg St. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. ►•dl! ~ Priporoča te tvrdka 1 JOSIP PETELINC U LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. ~=~. Blizu Prešernovega spomenika. #« • NNMM IMMMaatMH« MNIMM*MNMI IMIHU Oo# |H j Najboljši šivalni stroji Grltzner v vseh • | opremah za rodbinsko rabo in Adler za j J obrtniško robo. Istotam potrebščine za kro- j 55 J jače, šivilje, čevljarie, sedlarje, toaletne veze- | 55 J nine, kravate, čipke, nogavice, razne bom- | •Hm g baže sukance, svile v niti jedilno orodle. | 55 | alpaka, aluminij. žUce, vilice, noši. ikarle, • 55 « britve, razne palice, nahrbtniki, Igle za vse g = I sisteme šivalnih Strolev ter njihovi posa- S s I mezni deli. Popravila šivalnih strojev se * igs « sprejmeio. Pouk v vezenju, krpanju perila j =5 i in nogavic na stroje brezpačno. Večletna i ■35 I garancija za šivalne stroje. ; §B • Ceno najnižje. Postrežba točna. • LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j Utiri! a slttrfta j j ji !0. j Rezervni ‘min 10.1 *••••* —n ca.: 1 1 *••••* H It Podružnice: : Brežice Celje Črnomelj Gorica kranl Maribor Metkovlč Novi Sad Ptuj Sarajevo Split Trst ••mmhhhh •eooeooeooooooeoeooooooeeooooeoa rt UMU iS|m:i I mn mm jas! Telefon Stev.-.Zfi, 913,1 j { SOZ, 503 in 509. j ••••••••ms* Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Dunajska cesta itev. 4 ! (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 18,300-000. Izvršuje vse bančne posle Ekspoziture Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica koniice Meža-Dravograd najtočreje in naikuiantn»je. Brzolavi: Trgovska. Tel.: J39, 145, 458.