Naredba štev. 7817. (Konec.) -fein z cbenia rokaraa za ta predlog, sai je popo'.noma upravičen' in bodo tudi pravopisnli zvezkii potem pol mani rdeči. Ampak s fonetičnim ipravopisom o Siovencih je križ, da se boguusmili. Naredba ne govori o niem nič ¦.. Narcdba govori samo o 1-u« ki n_ 1, in ki dobimo iz n ega u, ki ni u... Pač pa govori — če se ne motim — druga naredba, da je v šolah rabiti Levčev pravopis.... ki pa je vse drugo. samo ne fonetičen. Mogoče bi višji šolski svet dal micijativo, da se določi \a uvede nov, fonetičen pravopis, Levčev pa. ki ne odgovarva več našemu času in njegovim zahtevam, da se odpravi •.. Saj ne maraim kratiti Levcu n.egovih zaslug. on \e svojo nalosro rešil častno, saj nas ie združil za celo vreto let — ampa/k današnie razmre so druge in drugačne-... Ne bojte se revoluci.e. imeli in preživeli stno iih že več in še liujsih ... Začeti je treba! Dokler pa tega novega pravopisa nismo dobili velja stara naredba. Da se Dovrnem k stvari! MisMm, da bi ne b:l grch zoper tendenco poenostavl;an.'a .czikovnih izrazil, če uvedemo v knjige ta znak- Po vsestranskem preudarku se-m  nainreč prišel do nu;nega •Drepričanja, da  ie tak znak edli.no sredstvo ki nam 011.0goč-, da otroka naučim zahtevane izgovar.ave. In ta črka. če bi io uvedli v svo:'e kniige, pravzaprav miti ne bi bUa črka, temveč 'samo za eleimentarni razred vcliavno 0'ptično ponazorilo za omo, česar drugače otrokom ne rnorem dopovedati. To ie m-oiie mnenje ki bi Ka povdaril §e s tem. da ooozorim na Pol.ake ki imajo tudi troijni 1 5n celo posebne znake zan;, na iim ne bride na mise!. da bi Jih odpravili. Preidem k novi točki: kakšen namen ima naredba? O tem naredba molči. Pa skleoajmo sami. Da je upravičena, o tem menda n'hče ne dvomi.* Saj me ;e skoro  sram da oonavl.;am tisti citat iz Cankarja: ... »jedna iedelj pomaraiiča in še jed- * Ravno danefe. ko prepisujem koncept. berem. da ,so tov. Jamšek, Bregant, Bohinc in Drnovšek iz brežiško-sevniškesra okraia Dredlagal1! nai se sistiraMorda koga snreabmem. na iedeli Domaranča...«. ki so ga zadnji čas že banal-no tolikokrat pogreli. Ampak kot se ;Je Cankarju zdelo tako izgovar.anie Smešno In ,s.lupo, tako mu moira pritrditi vsakdo. kdor ima le koliokai zdravega in nepokvarjenega iezikovnega čuta. da ie taka !izgovanava gotovega dela naše »inteligence«, nenaravna._ prisiljena in neokusna. Stran tore. z nio. Ce bi hotel cepiti dlako. bi seveda našel tudi v naredbi stvari, ki bi se z njenim duhom ne strinjale. Ainpak izjemo prav^lo samo potnuje. V zadnjem lanskem »Popotniku« berem str. 192. kako e uoitelj Prlek učil izirovariavo 1 kot v in kako mu je žalostno spodletelo- Tisti šaljivec ie apostrofiral naredbo. obenem pa — najbrž nevede in nehote — wtrdil, da je skušala zadostiti nuini potrebi. Gre zato, da se dialekti kotikor mogečo ena boli niveliraio med seboj. Naš vrii Prlek fri pa n. pr. Kraševec, ofoa zavedtia in trdna Slovenca. bi se najbrž precei težko sporazumela med seboj. Če pa gresta r>o sredi. t. i. da govorita aovorjeni kniiževni jezik. kot 2a zahteva naredba, (upoštevaj po!!esr moderne vokalno ri&dukcijo!). bosta sicer žrtvova- la nekai od svoiega narečja ne bo ju >pa več motil vzhod in zahod- Ne recite, da ni mogoče. Saj ni še nihoe začel! Ho.eti in delati ie treba ne pa vreči puško v koruzo. če do jeseni ne bo opravljeno. Šola bo omogočtla, da bo pdstala ona žrtev nvuna skoro neonažena. V š^ršem krogu predstavlja ta zahteva do enotnosti seveda tudi ^ezikovno približanje Hrvatom in Srbom. To zbližan.ie na, imejte že 0 niiem kakršnekoli nazore. —¦ nikakor ni tako silno enostavno. kot si sa ie zamislil cel;'ski TOmantik dr. Novačan. On e s'cer jezični in jezičen doktor. ni oa doktor jezika. pa de naredi! kar takole: Vzel ie slovnico, io odorl ravno na tisti strani, kjer so naštete glagolske vrste. odbil glasrolskim oblikam v 1. os. ednine obrazila in jih nadomeslil z 0. N. pr.: veroval — verovao. zaničeval — zaničevao, kidal —¦ kidao, lagal — lagao, nosil — nosio, držal — flržao, gore] — jr-oreo. lezel — lezeo nesel — nesao. ozebel — ozebao. vzel — uzeo gnil — gnio itd,. itd. Prezrl in zavrgel pa je vso resnično eovorico narodovo. ves historični razvoj in vse skup in postavil svoj slovenski Esperanto na edini arguraent. da namreč »z 1 se liže. z o Sie poie« in »proč s frakarskiim 1-om in živio široki demokratski o!« ter da — »vo dobi po trlavi. kdor se bo protivio«. Seveda je s svo o iznajdbo slavno pogoreo •.. Da se povrnem k stvari. Novačan je s svoio salomonsko razsodbo zasledoval oolitične cilje. In če rečem. da : h zasledu.ie tudi naredba. nisera povedal nikomur nič novega. Zdaj oa bi najrajši nehal. sicer... Pa sai bom samo še to povedal. Mnenia sam, da jezik ni kemična prvina, ki bi io lahko do »oliubnosti ponnešali z drugo in bi >o ta druu;a ootem enostavno ab&orbirala. Take asimilacije so — morebiti — možne. ampak če so. potein sanio in izključno samo potom postopne, p-očasne, naravne evolucije. nikdar pa ne bo noben Novačan in nobena naredba, ki bi hotela forsirati oz)iroma narekovati jo od tega in tega datuma. veljavno morda celo še za nazai — drugega usioeba. kot da rodi odpor in na.va"a vodo na demago§k.i mlin vseh štev!lnih javnih in prikritih sovražnikov našega iugoslovanskega bratstva- Z druiro besedo — ravno nastnrotie teea kar namcrava. Kako se temu izogniti? To ,'e tisto. kar noče izpod peresa. Rekli boste. da sem separatist in »lokalpatrijot«. Nisem! Mislim pa, da ta preto^itev oziroma spojitev ni tako putrebna. kot smo si to suirer'ira!i. Med nami in našimi .užnimi brati je razlika v ,i.eziku mnogo maniša kot n. pr. med sevcrnim >in južnim Italijanom ali belgijskim in Francozom z Riviere. In če tam ne pride nikomur na miisrel. da bi iu zbl^ževal in orepa.ial. če tam ni potrebno, kako da bi bilo pri nas? Če se nočemo pravdati za oslovo senco, moranio oriznati. da ezik oziroma razlika v d'alektih njegovih nikakor ne vpteva ne na politiko, ne na narodno gospodarstvo. ne na umetnost, soloh nikakor na (strukturo njegovega mentaliteta- Učili se bomo srbohrvaščine vsi radi. ttsočkrat rajši, kot smo se nemščine. amoak na.i nam puste, kar nam ie bilo sveto tako doieo. naš materni jezik! In pa še eno: Popolnotna nič ne dvoniim. da ve popolnoma neniogoče izvati živ iezik. pa bilo z ognjem in mečem ali z naredbo ali s sistemom.. ne danes, ne v sto letih, sploh ne — hote. In povrh še iezik. ki ie bil cepljen komai predvčera šniitn ki ie svoie na";!epše cvetove odi)H šele s'iioči. . ' Moji nasprotmiki pra- viio. da se bo zgodilo vseeno. da se mora... Če se bo zgodilo. naj se v božjem irnenu... Imam Da zadoščenje, da tega ne bom nikdar doživel... In še drugo zadoščenje, še čiste;še. ker ie egoistično, da namreč ne dožive teea tudi ne moji nasprotniki... Ce smo se s fonetičuhn pravopisom približali, smo storili vse. kar smo smeli. Gospoda —, jezik, ki ;'e bil našim pradedom edina svetinja ki jim :e ni mogel streti ne Hun. ne Madžar. ne Turek, ne Rim. ne Habsburžan '— 1000 let nihče —, ta jezik ne sme umreti! Jezik. ki je edini dojil naše očete in matere, da niso žalostno propali v najhu ših časih, — ta jezik ie zalslužil lepšo in častnejšo usodo. kot pa da ga zdaj mi svobodni sinovi sami obsodJmo med adakta v slovstvzirod. arhiv... Ta jezik ne sme umreti... In pa — bodite mirni ¦.. Jezik. ki e še tako mlad in močan da nam ie šele v današnji generaciji pognal Cankarja in Župančiča. ta iezik bo žive!. Večno! Da pa bo živel slavno in da bo rastel in se razcvita! — to bodi naša skrb in naše veselie in naš ponos in naše — d e 1 o! Ernest Tlran.