AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 12
BUENOS AIRES 19. marca 1964
Propaganda
Y BRAZILU KOCKAJO
Komunisti so mojstri v propagandi Imajo posebne šole, v katerih vežbajo propagandiste, imajo dolgoletno izkušnjo, kje, kdaj in kako je treba širiti svoj pogubonosni nauk, žrtvujejo v propagandne namene veliko denarja, ne izbirajo sredstev pri propagiranju svojih idej: laž in resnica sta jim enako dobrodošli. Največja opora rdeči propagandi pa je naivni svet, ki še živi v svobodi, ki sicer z zgražanjem posluša glasove o rdečih zločincih, prepričan, da je kaj takega mogoče tam daleč nekje, pri njih pa ne. Ta svet z veliko hvaležnostjo sprejme vsako, še tako skromno novico, ki jo prinaša slabo informiran ali pod rdečim vplivom delujoč tisk, o kaki pozitivni stvari, ki se dogodi tam za železno zaveso.
Komunistični propagandi nobena reč ni bolj neprijetna, kot pričevanje očividcev, ki lahko povedo, kaj je res in kaj je laž v rdeči propagandi. Zato se ne smemo čuditi, da smo protikomunistični emigranti rdečim oblastnikom doma trn v peti.
Najprej so se vse rdeče vlade na vso moč trudile, da bi ljudje, ki so se umaknili v svobodni svet, ne dobili zavetja nikjer in da bi se radi ali neradi morali vrniti, v sužnost. Kdo se ne spominja preiskovalnih in snubilnih komisij, ki so lazile za nami po begunskih taboriščih ?
Ko jim ta načrt ni uspel, je rdeča propaganda hotela protikomunistično emigracijo predstaviti svobodnemu svetu kot tolpo vojnih zločincev in narodnih izdajalcev. Kljub številnim priganjačem, ki jih rdeči imajo po svetu, tudi ta psovka ni prijela.
Treba je bilo ubrati druge strune. Postali so dobri. Prišla je amnestija, ki nam je velikodušno odpustila grehe, ki jih nismo imeli in nam, skesancem, velikodušno odprla vrata v domovino, kamor naj bi se, ljubljeni sinovi, povrnili. Konzulati so postali prečudno človekoljubni, prihajati so začela poluradna in zasebna vabila, da bi, izgubljenci, obnovili stike z domovino. Da je staro vse pozabljeno, da lahko začnemo v osvobojeni domovini novo življenje.
Mislite, da nas imajo komunisti danes kaj bolj radi, kakor so nas imeli pred dvajsetimi leti?
In vendar se zdi, da je ta rdeča velikodušnost marsikoga zmedla, tega ali onega pa celo omehčala. Saj niso taki, kot nam jih opisujejo. Saj doma ni več tako, kot je bilo v povojnih letih. In kar hlastno iščemo razlogov, da je doma vse drugače, kot smo mislili, da so se razmere temeljito spremenile.
Slovenska barka pride preko morja. Naše ime ima in slovenski fantje jo vozijo. Marsikdo jih gre gledat, oni pa nas. „Saj so čisto ‘fejst’ fantje! Inteligentni, olikani, zdravi, veseli!“ Seveda so! Kaj mislite da bodo rdeči poslali v svet trop Dakijev in Hacetov? Ne, to potrebujejo doma, v svobodni svet morajo iti pošteni in zdravi ljudje. Za reklamo, za propagando, da bo naivni svet videl te dobro hranjene in lepo oblečene fante in mislil, da je njihova rdeča domovina prav tako srečna kot kapitalistična Anglija ali Amerika. Pri tem pa pozabljamo, da jih je doma ogromna večina brezpravnih, gospodarsko strtih in na izžetih posestvih hirajočih rojakov, ki s poslednjimi močmi branijo košček rodne zemlje, ki so jim jo predniki skozi stoletja braniki in obdelovali.
Zvemo, da si je ta in ta doma kupil motorno kolo ali celo avtomobil. Pozabimo, da si ga je prigaral v tujini, doma bi si ga ne mogel. Že je dovolj vzroka, da mi poprimemo, češ, doma je zdaj drugače. Ljudje se vozijo z avtomobili in žive v udobju kakor nikoli prej. Pa je naša domovina menda edina, ki po zadnji vojni, kljub vojnim odškodninam in ameriškim milijardam še vedno ni mogla pospraviti razvalin, ki so posledice rdečih junaštev.
' „Vi ne veste, kakšna lepa avtocesta vas pelje proti Belgradu! Vi ne veste, kakšna je sedaj Ljubljana! Ne bi je več poznali! Figovca so podrli, podvoz pod železnico so naredili, „Kanarčka“ so sezidali in nove hotele, in cel kup stanovanjskih kasarn in „stolpnic“. Seveda zidajo, tudi v Ljubljani. Vpra-
INe da se tajiti, da je marsikje v Južni Ameriki pametna in trezna agrarna reforma resnično nujna zadeva. Tudi odvzem nekaterih privilegijev, ki izvirajo še iz kolonialnih časov, bi marsikje koristil. Zato je nad vse lepo, ako se tu in tam razgledani šefi držav od-
ločijo za primerne ukrepe, ki ne napravljajo zgodovinskih skokov ali ustvarjajo možnosti za nesluten razvoj mas v nasprotni smeri, kakor bi bilo želeti. V Brazilu je že ves čas po Quadrosovem odstopu vse vrelo v levo in vodilni možje so slepo nasedali zahtevam vseh mogočih demagogov. Te zahteve so v dejanjih pokazali že nekateri uporniški podvigi v severnih provincah, kjer so si kmetje na lastno pest prisvojili zemljo, jo razdelili in pri tem mnogo komunističnih manir pokazali.
Nujo agrarne reforme je videla tudi katoliška hierarhija, ki je zato v začetku lanskega leta skupaj z nekaterimi predstavniki javnega življenja spravila v promet celoten načrt. Ta je bil pa tako dober in res sprejemljiv, da se je Goulartova vlada ustrašila, češ da bo s takim tekmecem izgubila tla in politični vpliv. Zato je pohitela in sama pomagala širiti pod vodilno besedo iGou-lartovega sorodnika Brizzole najbolj ekstremistične parole. .Sicer pravijo, da njih načela niso levičarsko monopolizirana po komunistih, a vsekakor je preveč rdeče tehnike vmes, da bi se dalo verjeti kaj drugega. Višek je vladna politika dosegla v petek zvečer, ko je Goulart govoril pred 200.000 glavo množico in najavil prve ukrepe agrarne reforme, zaplembo nekaterih podjetij in njih podržavljenje, zlasti s petrolejskega področja, in razlastitev veleposestev. Goulart je vse to govoril vpričo vojnega ministra, ki je tudi moral poslušati Brizzolovo zahtevo, da je parlament kot nesposoben treba razpustiti in namesto njega izbrati ljudsko posvetovalno skupščino, ki naj odloči o bodočih korakih. Goulart je tudi dejal, da bi „morebitna izguba krvi v tej prvi fazi reforme tekla iz žil priviligirane manjšine, tako-zvanih izbrancev in predstavnikov reakcije, ki predsednika obtožujejo zločinov, zraven pa ne povedo, da se ti zločini delajo v obrambo narodovih koristi.“
Razen glasila laboristične stranke „Ultima Hora“, vsi brazilski listi ostro
kritizirajo levičarsko zborovanje v Rio de Janeiro in napadajo predsednika Goularta tako zaradi njegove udeležbe na njem kakor tudi zaradi njegovega govora. V svojih napadih na predsednika Goularta je najostrejiši list guvernerja države Guanabara Lacerde „Tribuna da Imprensa“. Ta list je objavil tudi še posebno izjavo guvernerja Lacerde, ki med drugim poudarja: „Maske so padle. Začela se je revolucionarna vojna. Javni šef stranke prevrata je predsednik Goulart in bo to ostal tako dolgo, dokler ne bodo komunisti smatrali, da je prišel čas, ko ga je treba zamenjati. Kar me najbolj žalosti pri tej stvari je to, da so oborožene sile pod pretvezo, da je Goulart njihov vrhovni poveljnik, ščitile njegovo včerajšnjo totalitaristično provokacijo. Zato smatram, da je nastopil trenutek, ko se mora združiti parlament za obrambo tega, kar je še ostalo od svobode v državi. Tedaj pa bodo oborožene sile razumele, da sta nad vsemi ambicijami in vsemi neumnostmi slučajnega režima ustava in mir brazilskega naroda.“
List „Journal do Comercio“ pa pravi, da je bilo levičarsko predsednikovo zborovanje „requiem za demokracijo, kajti predsednik sam je na zborovanju propagiral borbo med razredi.“
Po levičarskem, zborovanju je predsednik Goulart za otvoritev rednega zasedanja drž. kongresa sestavil poslanico, v kateri med drugim predlaga spremembo ustave, odobritev nadaljevanja izvajanja agrarne reforme, volilno pravico za nepismene in vojake ter odobritev delovanja kom. stranke. S spremembo ustave bi rad dosegel, da bi pri prihodnjih volitvah lahko znova kandidiral za predsednika, kar mu je po sedaj veljavni ustavi onemogočeno.
Nobenega dvoma ni, da bo po zadnjem Goulartovem govoru na levičarskem zborovanju v Rio de Janeiro poslanska zbornica na njegov predlog reagirala z vso odločnostjo in opozicijo, kajti v obeh zakonodajnih zbornicah je prav prejšnji teden Goulart doživel strahovit poraz, ko sta bila tako v parlamentu, kakor v senatu z ogromno večino izvoljena kot predsednika njegova odločna politična sovražnika socialde* mokrata. V parlamentu Ranieri Mazzi Hi, v senatu pa Auro de Moura Andrade.
II. kongres latinsko-ameriške mladine pod rdečo
zastavo
I Leta 1959 so se v Moskvi znašli predstavniki 50 dežel, ki naj bi zastopali prav toliko komunistično navdahnjenih ali vodenih gibanj za svetovno revolucijo. Takrat so sklenili, da mora
I,	mladinski kongres latinsko-ameriške mladine biti v Kubi, ki je že bila „osvobojena“, in njen zastopnik Ramón Salinas je to z veseljem vzel na znanje. Res so se zbrali in določili, da bo II. kongres v čilskem Santiagu. Vse leto 1961 in 1962 se je skupina kubanskih komunistov pod vodstvom Alda Alvare-za trudila, da bi spravila v življenje ta
II.	, kongres, a ni bilo dovolj uspehov. Zato je odločneje posegla vmes kubanska vseučiliška kom. zveza in njen predsednik Joahim Mas Martínez je tako po študentovski liniji izvedel uresničenje kongresa, ki te dni zboruje v ¡Santiagu.
Vabila na kongres so podpisali: čilska delavska zveza, čilska socialistična mladina, čilska kom. mladina, zveza kubanskih delavcev in zveza kom. mladincev iz Argentine. Na vabilih je bil poudarek namenov kongresa: 1. odpor kapitalističnega sveta proti Kubi je namenjen vsem narodom Južne Amerike, ki se bore za agrarno reformo, indu-
strializacijo in spremembo vzgojnih metod; 2. Zveza za napredek, ki so jo iz-tuhtali Severnoamerikanci, je samo eden izmed členov vojaško politične povezave in nov korak k zapeljevanju narodov v lažne utvare o svoji bodočnosti; 3. mladina južno od reke Bravo: boriti se je torej treba za osvoboditev naših narodov in uničiti imperializem ter njegove zaveznike. Jasno je, da je za geslo kongresa bilo izbrano načelo: „Mladina v boju za mir“.
Na kongresu samem pa se je pokazal vpliv komunistične linije, vpreže-ne v smer kitajske razlage revolucije. Zato so gornje načelo zamenjali z bolj bojevitim: „Za osvoboditev vseh narodov Latinske Amerike“. Da bodo to dosegli, kakor menijo, morajo pa vse celice takoj pričeti s pošiljanjem podatkov o zemljepisu, zgodovini, gospodarstvu, imperialistični infiltraciji, o političnih organizacijah, posebej še mladinskih v vseb deželah, da bo lahko tako osrednji odbor podvzel potrebne mere za bližnjo bodočnost, ki jih vodi bodisi Moskva bodisi Peking, vse pa samo ena misel: kako Južno Ameriko napraviti komunistično.
I Z
TEDNA
TEDEN
Miren konec tedna na Cipru
4. marca je Varnostni svet Združe- i .	.
nih narodov sklenil, da je nadzorstvo ™ka m Države Slonove obale sklenili,
nad otokom treba prepustiti četam Združenih narodov. Sklepa niso izvedli, ker je pač bilo za vso cipersko zadevo preveč interesov. Zato je gonja med Turki in Grki šla naprej in odhodu turške mornarice, ki naj bi se pripravljala na invazijo, iz svojih pristanišč je sledila grška mornarica, ki je tudi zapustila svoje baze, hoteč preprečiti turško izkrcanje. Istočasno je nekaj sovjetskih ladij priplulo iz črnega morja skozi Dardanele in ameriška VI. flota se je otoku primerno približala, da bi posegla vmes, če bi bilo potrebno. Vse je kazalo, da bi se konec tedna lahko že na otoku borili.
V soboto zjutraj pa so v Varnostnem svetu na predlog Brazila, Bolivije, Ma-
da je treba izvesti prejšnji sklep o nadzorstvu ZN. Ker je Turčija iz nepričakovanih razlogov sporočila, da ne namerava delati invazije, je bil sklep nemudoma sprejet in tako so že popoldne prispeli na otok prvi oddelki „pla-vih čelad“ — vojakov ZN. Prvi so bili Kanadčani, ki bodo poslali skupno 1500 vojakov.
Upajo, da bo na ta način napravljen red na otoku in zagotovljen mir, vsaj za nekaj časa.
Ameriška katoliška univerza v Wa-
shingtonu pripravlja novo katoliško enciklopedijo. Dela, pri katerih sodeluje 90 oseb in jim pomaga 7650 sodelavcev, se bližajo koncu. V njej bo 17.500 člankov in nad 50.000 fotografij.
V Čilu so imeli v nedeljo 15. t. m. | duštrijo. Home je prepričan, da pri nadomestne volitve v prov. Curico. Vo- j volitvah konservativci prav lahko zmagajo, če se bodo strankini kandidatje potrudili in volilcem razložili program konservativne stranke.
Papež Pavel VI. je v soboto 14. t. m. obiskal rimsko univerzo. V vseučili-ški kapeli je imel tudi mašo za vseuči-liščnike. Med njo je delil tudi obhajilo. Med drugimi odličnimi osebnostmi ga je prejel tudi predsednik italijanske vlade Aldo Moro. Je to prvič v zgodovini rimske univerze, da jo je obiskal kak papež.
Grška vladarska hiša je objavila, da bo poroka kralja Konstantina z dansko princeso Ano še to leto.
Nikita Hruščov bo 17. aprila praznoval 70 letnico svojega življenja. Iz Moskve poročajo, da ni izključeno, da se bodo za ta življenski jubilej zbrali v Moskvi komunistični veljaki iz vseh kom. strank na svetu ter bodo znova obravnavali vprašanja, ki se nanašajo na ideološki spor med Moskvo in Pekingom. Nekateri so pa mnenja, da lahko do komunistične vrhunske konference pride že ob koncu tega meseca, ko se bo Hruščev mudil na obisku v Madžarski.
Poljski zunanji minister Adam Ra-
, . .	, v.	,	packl J'e izdelal nov načrt za deatomi-
hitro doseči zaželenih ciljev, ker zacijo Srednje Evrope. V njem predlaea marsikateri inžnoamenški državi! naj bi zamrznili vse dosed. količini
lilna kampanja je bila izredno živahna.
Za izvolitev so se potegovali trije kandidati, ki so jih postavile naslednje politične skupine: Politična koalicija socialistov in komunistov (Frente de ac-cion popular — FRAP), vladni demokratski blok — radikali, liberalci in konservativci — ter krščanski demokrati. Pri volitvah je dobil največ glasov kandidat levičarske skupine FRAP in sicer 9560 glasov, kandidat vladne večine 7955 glasov in krščanskodemo-kratski kandidat 6619 glasov.
Rezultat nedeljskih nadomestnih volitev v Čilu je tem pomembnejši, ker bodo imeli 4. septembra t. 1. v tej državi tudi predsedniške volitve, pri katerih pa sedanji predsednik' Alessandri ne kandidira.
Predsednik ZDA Johnson je ob tretji obletnici ustanovitve Zveze za napredek povabil na razgovor ameriške veleposlanike iz vseh držav Latinske Arne-1 rike. Namen tega sestanka je bila ugotovitev vseh pomanjkljivosti pri delu omenjene ustanove za gospodarski, so cialni in kulturni dvig narodov držav Latinske Amerike. Ob tej priložnosti je pa bilo tudi zapisano, da so nekate re države v Latinski Ameriki same krive, če omenjena ustanova ne more tako
se v marsikateri južnoameriški državi vse prepočasi lotevajo rešitve socialnih I atomskega in gospodarskih problemov.
Med ZDA in Panamsko republiko bo v kratkem prišlo do obnove diplomatskih zvez, nakar bodo sledili razgovori o spremembi pogodbe iz leta 1903, ki se nanaša na Panamski prekop, njegovo vzdrževanje in dohodke, ki naj bi jih v bodoče dobivala Panama od ZDA za izrabljanje te vodne poti med Atlantskim in Tihim oceanom.
Predsednik francoske republike gen.
De Gaulle je v ponedeljek prišel na prijateljski obisk v Meksiko. Pred tem je imel v Parizu sestanek z alžirskim predsednikom Ben Bello, ki se je po
šajte pa, kdo se v nove stavbe seli. De- j	-	-------------
lavec? Skromen uradnik? Komunistični l pravico in iz teh osnov nastajajoče nad-1 obisku pri Titu ustavil v Parizu. Raz
I naravne in naravne dobrine.
orožja v tem delu sveta, ki j se nanaša na vse zračne in vodne poti. Svoj zadevni načrt je izročil Sovjetski zvezi, obema Nemčijama, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Angliji, ZDA in Ka-
fa t6m nažrtom seveda stoji ZSSR, ki zasleduje cilj, da bi s predlogom poljskega zun. ministra preprečila, da bi Zahodna Nemčija postala članica zahodnje evropske narodne mornarice opremljene z atomskim orožjem. Kot znano se za ustanovitev take mornarice zavzemajo ZDA, De Gaulle je proti, na ameriški strani so pa vse ostale članice zahodno evropske obrambne skupnosti.
veljak ?
Nihče nam ne more braniti, da bi se ne zanimali za razmere doma. Vsaka podrobnost, vsaka neznatna novica iz zrianega domačega okolja nas navda z domotožjem in željo, da bi na lastne oči videli, kako je sedaj.
Napaka naša bi bila, če bi mi vse, kar se v naši domovini pozitivnega stori, proglašali kot uspeh vladajoče komu-
Glede teh lastnosti se pa komunizem ni prav nič spremenil. Jugoslovanski kom. veljaki ob vsaki priliki poudarjajo, d'a so komunisti in hočejo biti boljši, pravovernejši in sodobnejši, kot oni v Moskvi ali v Pekingu. Le verjemimo jim! Lahko spremene Ljubljano v mesto samih nebotičnikov, lahko speljejo cesto do vsakega zelnika, lahko
nistične stranke, kot nekaj takega, kar j napolnijo stanovanja z motorji in elek-drugi niso hoteli ali znali storiti in kar! tričnimi aparati, to komunizmu ne od-bi se ne zgodilo, če bi komunizem ne j vzame niti za en las njegove pogubo-bil prišel na oblast. Taka hvala se kaj. nosne nevarnosti.
rada izmaliči v napačen zaključek, češ,! Kdor komunizem gleda od druge kako nespametno smo ravnali, ker smo i plati, zgolj materialne, ta se res lahko se borili proti komunizmu.	j	vpraša, čemu se je podal po svetu. Ta
Kdor se je proti komunizmu boril le j bo postal, če že ni, nehote in nevede zato, ker je mislil, da na gmotnem po- j pomožni propagandist režima, ki zasuž-lju ne more ničesar ustvariti, je bil resi njuje našo domovino in ki zna s kriče-v zmoti. Toda komunizem je mnogo j čo reklamo na na terišču nebistvenih več; je ideja, ki zanika riarn svete in ; uspehov ‘ zaslepiti pogled neizkušenim
govoru De Gaulla in Ben Bella pripisujejo velik pomen zlasti glede francoske petrolejske politike v Sahari. Kot znano si dohodke od saharskega petroleja, ki ga črpa Francija, delita na enake dele Francija in Alžir.
Sodišče v Dallasu v ZDA je v soboto 14. t. m. obsodilo na smrt na električnem stolu Jacka Ruby-ja zaradi umora dozdevnega morilca predsednika Kennedyja Harwya Oswalda. Rubyjev zagovornik Melvin Belli je proti smrtni obsodbi vložil priziv.
V Veliki Britaniji bodo prvi teden meseca novembra splošne volitve. Poznavalci polit, razpoloženja ljudstva v Vel. Britaniji sodijo, .da bodo pri njih zmagali laboristi. Predsednik sed. angl. konservativne vlade Sir Alec Douglas Home je pa mnenja, da bi bila sprememba angleške vlade usodna tako za delavstvo, kakor, tudi za angleško in-
Nemški katoličani so v teku božične cerkvene zbirke darovali 34 in pol milijona nemških mark v korist Latinske Amerike. Denarno zbirko je organiziralo nemško katoliško podporno društvo Adveniat. Zbrana vsota je za 26% višja od tiste, ki so jo zbrali leto- poprej. Podatke je nudil škof iz Essena msgr. Hensbach ob priliki seje škofovske komisije za Latinsko Ameriko, katere se je med drugimi udeležil tudi kard, Frings. V treh letih svojega življenja je ustanova Adveniat zbrala za duhovno pomoč Latinski Ameriki 110 milijonov mark; če tem prištejemo še 220 milijonov mark ustanove Misereor za borbo proti lakoti in boleznim ne svetu, znašajo darovi nemških katoličanov v treh letih 330 milijonov mark,
Alžirska vlada je objavila, da ne namerava podržaviti francoske petrolejske industrije v Sahari z njeno letno zmog-
nedotakljive vrednote: Boga, svobodo,1 na bistveno svojo vsebino: ki je vedno ista, danes kakor pred dvajsetimi leti. ljivo-stjo 26 milijonov ton petroleja.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 19. marca 1964
„Mensaje Demócrata Cristiano“
24 strani obsegajoča številka za januar, februar in marec 1964 je vsebinsko znova zelo bogata in po pestrosti in aktualnosti prav nič ne zaostaja za prejšnjimi. Urednik tega glasila Krščansko demokratske zveze za Srednjo Evropo, ki izhaja na španskem jeziku, je dr. Ludovik Puš, glavni tajnik Slovenske ljudske stranke in namestnik glavnega tajnika CDUCE. Odlično urejevana revija „Mensaje Demócrata Cristiano“ priča, da ji urednik dr. Puš posveča veliko skrbi in ljubezni, za kar so mu bralci upravičeno hvaležni. Saj se tako špansko govoreči svet seznanja na eni strani s problemi z razvojem krščansko demokratskih strank v svetu, na drugi strani pa tudi z najbolj aktualnimi problemi sedanjega časa v svetu, in posebej v Južni Ameriki
Ta trojna številka na uvodnem mestu počasti spomin umorjenega ameriškega predsednika J. F. Kennedyja; takoj za tem je pa spominski članek za ameriški dan hvaležnosti. Naslov im-* „El escenario norteamericano“. Sledi pregleden opis IV. svetovnega krščan-sko-demokratskega kongresa, ki je bil ob koncu septembra 1963 v Evropi. „La democracia cristiana en la actualidad“ je naslov članka, ki ga je napisal dr. Bohumir Bunxa. V njem je popisano delovanje krščansko demokratskih strank v svetu in njenih zvez. Te so: Mednarodna krščansko-demokratska zveza „Nouvelles Equipes Internationales“ (NEI), Organizacija ameriške krščanske demokracije — „Organización Demócrata Cristiana de América“ (ODCA), Krščansko-demokratska zveza Srednje Evrope (CDUCE), v kateri je včlanjena tudi Slovenska ljudska stranka, Mednarodna zveza krščansko-demokrat-ske mladine — „Unión Internacional de Jóvenes Demócratas Cristianos — (UIJDC).- Zanimiv in nadvse aktualen je članek „Sindicalismo en América Latina“. Napisal ga je Emilio Maspero. Prav tako naslednji članek „Relaciones Capital—Trabajo“ odnosi med kapitalom in delom in stališče krščanskega sindikalizma. Pisec članka je dober poznavalec tega problema J. Goldsack. Naslednji prispevek se nanaša na Bra-zil in ga je napisal Datis Lima de Oliva. Zatem so objavljeni odlomki iz govora voditelja brazilske kršč. dem. stranke Franca Montora v brazilskem parlamentu, kjer je med drugim naglašal, da je „krščanska demokracija upanje revnih in krivico trpečih“. Končno sledi članek Francisca Ramos Mejía „La nueva situación argentina“, ki nazorno prikaže sedanje politično stanje v Argentini.
Iz pisma dr. Janeža s F o r m o z e
Zatem pa dr. Janež v pismu nadaljuje takole: „Komunisti seveda vse to, kar se v tujini o nas piše, skrbno bero in vem, da jih strašno bode v oči, da je še kaj živega ostalo od onega, kar so sovražili; boli jih, če niso mogli vseh ukloniti, ter smo jim vsi, ki smo zunaj in ki hodimo še vedno s pokončnimi glavami po tem svetu, velik trn v petj. Zato le korajžno naprej in se jim ne dajmo!“
Dr. Janež zatem navaja, da je postal zdravnik leta 1937 m nadaljuje: „Torej sem že 27 let v tem poklicu in vseskozi v kirurgiji. Letos je 16 let mojega dela v misijonih med Kitajci. Kitajce imam zelo rad. Zelo srečnega se med njimi počutim. Pokažem jim, da jih imam rad in to je edina pot, da imajo potem človeka tudi oni radi. Kitajci so res čudovit narod. Vesel sem, da me je Previdnost pripeljala v te kraje. škoda, da je‘ na kitajski celini komunizem zmagal. Svet je s tem mnogo izgubil. Nad 500 milijonov ljudi je bilo danih komunizmu in ne vem, kako bo zaradi tega šla prihodnja zgodovina.“
'G. dr. Janež v nadaljnjem omenja, da na Formozi živi tudi slovenski misijonar Rebol iz šmartna por šmarno goro. Pravi, da si večkrat pišeta, vidita se pa bolj redko, ker je do njega
Slovenski misijonski zdravnik dr. Janez Janež, ki že 16 let deluje v misijonih kot zdravnik kirurg na Formozi (v St. Mary’s Hospital, Lotung, Tai-van), ki je v oblasti kitajskih nacionalistov, prej pa je bil tudi na celinski Kitajski, je slovenskim demokratskim izseljencem v Argentini dobro znan. Saj je do odhoda v misijone živel med njimi v Buenos Airesu. Zato jih bo gotovo zanimala vsebina pisma, ki ga je pisal Francetu Štruklju v Cleveland, ta ga je pa zaradi zanimivosti odstopil v objavo „Ameriški domovini“.
Dr. Janež v omenjenem pismu svoje življenje in delo v misijonih .popisuje takole:
„Veste, zdravnik bi bil lahko bogat celo v misijonih, če bi hotel za denar delati. Sam delam vsa leta brez sleherne pogodbe in brez plače, ker se mi zdi nesmiselno iti v misijone delat za denar. Meni ni prav nič za materialno stran, a sleherni dar dobre duše človeka razveseli, ker mu je dokaz, da so na svetu še verni ljudje, dobri ljudje, ljudje, ki cenijo delo drugih, ki ljubijo misijone, in če sami nimajo priložnosti iti na teren, hočejo na kak drug način kaj za misijone storiti. Bog vidi dobro srce, vidi dober namen, in On je edini, ki poplača vsem vse, kar so bližnjemu dobrega storili.“
Zatem omenja, da ne želi o sebi pisati, ker to delajo tako že preveč razne revije, on sam pa sovraži javnost. Ne more se ji pa popolnoma ogniti. To priča naslednji dogodek, ki ga dr. Janež popisuje takole:
„Pred kratkim sem moral v glavno mesto, kjer je vlada dala odlikovanja ‘dobrim ljudem’. Zelo zoprno mi je bilo. Odkloniti pa je spet težko, ker bi bila vlada užaljena. Na drugi strani so pa kitajski katoličani zelo ponosni, da so med odlikovanci tudi njihovi misijonarji. Človek mora tako prenesti javnost in propagando zaradi drugih in zaradi stvari same.“
300 km Vožnje, če ga hoče obiskati, mora 100 km preko gora z avtom. Napoveduje pa, da ga bo kljub temu obiskal letos poleti.
Svoje pismo dr. Janež zaključuje takole:
„Meni dela ne manjka. Noč in dan sem vprežen skozi vsa ta leta. Tudi nobenega dopusta si vsa ta leta nisem vzel, ker sem v bolnici edini, ki zna rabiti nož. Kaže, da bom prihodnje leto dobil iz Italije patra doktorja, ki se bo pri meni vadil nož rabiti. Imam trden namen 20 let brez prestanka delati. Po 20 letih, če bo zdravje dopuščalo, pa bi rad šel na kratek oddih po svetu. Ne toliko zaradi oddiha, bolj zaradi poklica. Rad bi šel malo po svetu bolnišnice pogledat in rad bi se še kaj naučil. Če bom res kdaj to naredil, potem bi za nekaj časa šel tudi v Združene države kako bolnišnico pogledat, če se bo to uresničilo, čez kaka štiri leta, potem me bo pot tudi v Cleveland zanesla.“
Tako dr. Janež o sebi in svojem delu ter o okolju, v katerem živi in vrši svojo plemenito misijonsko ' delavnost kot zdravnik-kirurg. Pri tem delu mu želimo veliko božjega blagoslova in uspehov. Prosimo ga samo to, da bi na svojem potovanju po svetu ne pozabil obiskati tudi slovenskih demokratskih izseljencev v Argentini, ki ga bodo sprejeli z velikim veseljem in ljubeznijo kot starega znanca in prijatelja.
I* življenja In dogajanja v Argentini
Poziv predsednika dr. lilla k slogi
V nedeljo 15. t. m. so bile v mestu Pergamino v prov. Buenos Aires zbrane odlične osebnosti. V tem kraju so imeli namreč velike slovesnosti pridelovalci koruze. INa slavnost je prišel
so na oblasti bodisi v zvezni vladi ali po provincijskih vladah ali po občinah po izjavi dr. Illia ne bodo nikdar nehali pozivati naroda k slogi. Vsi naj imajo zagotovilo, da bodo na omenjenih položajih storili vse, da bodo v demokraciji,
jal nujnost sloge v narodu. Možje, ki
Z obiska v Adro gué
Te dni me je pot zanesla v Adro- cev tega zavoda. Vsak, pa tudi če je gué, pa sem izrabil priložnost in obis- t>il samo eno leto tu, je zaveden član
slovenske skupnosti. Med njimi je lepa skupina akademikov, so že končali študije, prvi inženirji, konec leta je bil posvečen prvi duhovnik.
Poleg učilnice je ob Rivadaviji prostorna, svetla umivalnica, vsa obložena do višine dveh metrov s krem ploščicami. Na drugem koncu je ob učilnici nova prostorna soba za prefekta, ki ima delo z dijaki.
Vse prvo nadstropje bo zavzemala nova velika spalnica, v velikosti 24x8 m, ki bo imela ob stopnišču ob Rivadaviji veliko kopalnico in umivalnico, v velikosti 8x5 m.
Ko bo vse končano, bo prostora vsaj za 40 gojencev. V starih prostorih bodo imeli tudi posebno obednico, ki je doslej ni bilo in so morali jesti v učilnici.
Mnogi se oglašajo, da bi tu radi imeli stanovske duhovne vaje, ki so prišle med nami že v navado. Če bi imeli potrebno opremo, bi nova stavba mogla v ta namen sprejeti okrog 60 oseb.
Bogoslovcev sem pogrešil med mladino. Pa sem zvedel, da bogoslovje začne s predavanji pozneje, sredi marca. Ker so bili konec leta posvečeni trije novomašniki, ostanejo le še trije bogoslovci. Eden od njih bo končal letos, ostala dva prihodnje leto. Vsi trije so vso gimnazijo bili gojenci škofovega zavoda.
Tako bo to semenišče po 20 letih uspešnega dela prenehalo. Naša majhna skupnost pač ne more dajati dovolj poklicev za trajno nadaljevanje vélike-ga semenišča. Kakor je to semenišče bilo skromno in majhno, pravijo, da je bilo po sadovih med največjimi semenišči Južne Amerike. Tu je v tem času končalo študije in prejelo vzgojo 52 slovenskih duhovnikov.
' „Lep sad, ki nam ga bo zapustilo semenišče, bo tudi prav ta škofov zavod za naše dijaštvo. Taka je bila zamisel pokojnega škofa Rožmana,“ je
kal naše semenišče, kjer imam med predstojniki dobrega prijatelja.
Nekaj me sili, da napišem svoje vtise s tega obiska, ker se mi zdi, da ustanova zasluži veliko pozornost naše javnosti.
Slišati je bilo zadnji čas, da semenišče gradi novo poslopje za škofov zavod. A kar sem videl, me je presenetilo. Na voglu obeh cest sem eniškega zemljišča raste nova mogočna zgradba s stranskim poslopjem 30 metrov na cesto Pellegrini in z glavnim pročeljem 12 metrov na Rivadaviji. Pritličje trdne stavbe že stoji in nad njim že raste leseno ogrodje za železobeton prvega nadstropja. Iz vsega že vidiš glavne poteze bodoče mogočne zgradbe.
Po kratkem pozdravu s predstojniki semenišča sem ostal sam s prijateljem, ki me je pospremil po hiši.
Stavbo v gradnji obdajajo ogromni kupi gradbenega materiala — peska in grušča, nove opeke in starih ruševin, stavbenega lesa. In na stavbišču kar mrgoli delavcev. Prav danes so kar vsi tu: zidarji, skupina za železobeton, vodni in električni inštalater. Slovenske pridne roke. Odmeva glas kladiva in žage in poje zidarska žlica, vmes kaka kratka odrezana beseda.
Pritličje nove stavbe od znotraj mi je bilo spet novo presenečenje. Dvorana 20 metrov v dolžino in 8 metrov v širino, z velikimi, svetlimi okni z obeh strani. To je nova učilnica. Pravkar se odpravljajo v šolo. Najmlajši v belih, sveže zlikanih haljah. To so ljud-skošolci petega in šestega razreda. Drugi, kar mladi gospodje, odhajajo v navadnih oblekah, pretežno v temnomodrih suknjičih in sivih hlačah. To je kot uniforma kolegija, ki ga obiskujejo v Adrogueju. So namreč gimnazijci. V šolo hodijo vsi peš in imajo dvajset minut. Vseh gojencev je letos 27.
Zunaj je že okrog sto bivših gojen-
tudi predsednik republike dr. Illia tei i ^jer ie na oblasti samo nekaj ljudi, je v svojem rojstnem mestu tudi go- drugi pa lahko svobodno kritizirajo nji-voril.	hovo delo, to kritiko lahko nemoteno
V govoru, ki ga je zbrana množica izvrševali. Zatrjeval je dalje, da je ne-vačkrat prekinila z odobravanjem, je spremenljiv cilj sedanje vlade vzposta-predsednik dr. Illia izrekel priznanje vitev zakonitosti. Zatem je poudarjal kmetskemu stanu v Argentini. Poudar- potrebo, da mora izginiti sebičnost med jal je, da ta stan predstavlja pravo ar- ljudmi, ki naj ne iščejo vedno samo gentinsko domovino, za katero je v vsej svojih osebnih koristi, če hočejo, da se preteklosti garal ne da bi od kogarkoli bodo razmere izboljšale. Če kaka to-pričakoval pohval in božanja in da bi varna ne obratuje stoodstotno, in če kakorkoli obremenjeval argentinsko bo- vsa zemlja ni obdelana, so tega krivi dočnost. Predsednik je podeželju žago- Argentinci sami, ker sami niso storili tovil, da mu bo vlada posvetila vso vsega, kar bi lahko, svojo skrb in preskrbela vsa sredstva za Končho je dr. Illia naglašal, da bo modernizacijo in še večji razvoj polje- njegova vlada izvrševala svojo oblast e jstva. ^	^	- ugtav0 jn zakonom, zmanjševala bo
redsednikov govor je pa bil po- javne izdatke, potrudila se bo, da bo memben tudi v političnem pogledu, zla- izdatke in dohodke v proračunih sprali1 z ozirom na bojni načrt Glavne vija v ravnovesje, spremenila davčni konfederacije za delo. Zato je poudar- sistem, da ne bo več tako kompliciran
in da bo bolj pravičen, kredit v državi mora biti na razpolago proizvodnji in mora imeti socialni značaj. To je edini način, da bo prenehalo v državi finančno in duhovno oderuštvo.
Zaključne misli v svojem govoru je pa predsednik namenil argentinski mladini. Poziva jo, naj ne posnema tuje sisteme, ampak naj veruje v demokracijo in na njej neguje ter ohranja narodne značilnosti, da bo lahko argentinski narod potem doprinesel svoj delež k novi civilizaciji, ki sedaj spreminja človeštvo. Posnemanje tujih sistemov predstavlja smrt za njihovo narodno dušo. Argentinska mladina naj vedno ohranja živ ustvarjalni duh, naj veruje v socialno demokracijo domovine in v borbo številnih Argentincev, ki so ustvarili domovino, ter mož, ki so prišli v to deželo daleč od drugod in so pomagali graditi mesta po državi in vključevati prostrana področja v poljedeljsko proizvodnjo. Z naslonom na narodne tradicije naj gleda argentinska mladina naprej in z vso mladostno odločnostjo gradi narodu in domovini še lepšo bodočnost.
zaključil razlago prijatelj.
„In s čim gradite ? Saj bo stalo milijone,“ sem se pozanimal.
„Prosimo,“ je bil odgovor. „Kar je že dograjeno, je delo dobrotnikov zunaj Argentine. Sedaj je na nas vrsta, da prispevamo svoj del. Saj bo zavod v prvi vrsti služil nam v Argentini.“
Zamišljen sem odhajal. V tihem Adrogueju začutiš močan utrip naše volje po življenju. In se čutiš poživljenega.
Vredno je, da mu vsak, kdor more in kolikor more, priskoči na pomoč.
Pogreb dr. J. Hohnjeca
V zadnji številki Svobodne Slovenije smo poročali o smrti zaslužnega slovenskega moža, velikega prosvetnega, političnega in zadružnega delavca ter vzgojitelja slovenskega duhovskega naraščaja dr. Josipa Hohnjeca.
O njegovem pogrebu, ki je bil 17. februarja, smo dobili naknadno še neka’j podatkov, ki jih tu navajamo:
Pok. dr. Josip Hohnjec je umrl v Šmartnem ob Paki pri Velenju. Tu je bil župnik, čeprav je ta župnija zelo razsežna, je skrbel za dušno pastirstvo še v dveh sosednjih župnijah. Za moža v tako visokih letih pač' naporno delo! Toda pok. dr. Hohnjec ga je iz ljubezni do Boga in do slovenskega ljudstva opravljal z vso vnemo in nesebičnostjo.
I Ljudje vedno pravilno spoznajo tistega, ki je pred njimi z ljubeznijo in razumevanjem. Ljubezen mu vračajo z ljubeznijo. Tako je bilo tudi z dr. Hoh-njecem. Ljudje so ga imeli radi, ker so čutili, da je njihov in da razume njihove težave, trpljenje in jim nudi pomoč, kolikor mu .je v danih razmerah pod novimi rdečimi gospodarji to mogoče.
O tej naklonjenosti in ljubezni ljudstva do dr. Hohnjeca je pričal njegov pogreb. K zadnjemu počitku v Šmartnem ob Paki ga je spremljala velika
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Deželne volitve in Slovenci v Italiji
Prve volitve svetovalcev za zbornico nove dežele Furlanija-Julijska krajina bodo 10. maja. Volilni red za Slovence ni pripraven, ker so razdeljeni na tri volilna okrožja. Kljub temu se demokratični Slovenci resno pripravljajo za te volitve. Svet Skupne slovenske liste ,v Trstu je v stiku s slovenskimi političnimi predstavniki iz drugih volilnih okrožij, predvsem s slovenskimi demokratičnimi krogi v Gorici.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je sklicalo 23. februarja sestanek volilčev, na katerem so soglasno sklenili, da se bodo Goričani udeležili prihodnjih volitev v deželni zbor skupaj s tržaškimi slovenskimi organizacijami, ki sestavljajo Skupno slovensko listo.
Zasledovanje kom. teroristov
Orožništvo in vojaštvo v severnih provincah z vso odločnostjo nadaljujeta
množica vernega slovenskega ljudstva skupno z nad 120 duhovniki in bogoslovci. Dr. Hohnjec, ki si je v življenju vedno prizadeval, da bi vse storil za še večjo čast in slavo Boga in njegove nebeške Matere med Slovenci in za lepšo ter srečnejšo bodočnost slovenskega naroda, je res zaslužil tak izraz spoštovanja in ljubezni.
z iskanjem novih komunističnih središč zlasti po pragozdnih predelih. Močne orožniške patrulje vneto zasledujejo nekaj pobeglih teroristov po pragozdovih province Salta. Iz zaplenjenega materiala je razvidno, da je komunistična aktivnost v Argentini samo del aktivnosti, ki jo svetovni komunizem razvija v Latinski Ameriki iz Kube. Tako so
n.	pr. uniforme kom. gverilcev prav takšne, kakor jih imajo kom. gverilci v Venezueli. Tja pa prihajajo iz Kube.
Oblasti o svojem delu dajejo malo poročil za javnost. Je to razumljivo, ker bi s tem samo podpirale kom. teroriste, da bi lahko še bolj zamaskirali svojo prevratno delavnost.
Notr. min. dr. Palmero je v zvezi z odkritji kom. vežbalnih središč izjavil, da policijske in oborožene sile z orožni-štvom po vsej državi s povečano budnostjo zasledujejo delavnost prevratnih elementov.
Nadaljevanje izrednega zasedanja drž. kongresa
Drž.'kongres bo ta teden nadaljeval z izrednim zasedanjem. Dela bo imel precej. V obeh zbornicah je še več neodobrenih zakonskih osnutkov, vlada jih je pa prejšnji teden poslala še več. Tako med drugim zakonski osnutek, naj bi upokojenci dobivali najmanj 5.000 pesov, pokojnine pa naj bi znašale najmanj 4.000 pesov. Dalje zak. osnutek, ki razveljavlja zakon, ki je določal pokojnine tudi poslancem in senatorjem.
Poslanci in senatorji pa bodo dobili v razpravo tudi novi zakon o političnih strankah. Notr. min. je s predosnutkom omenjenega zakona seznanil predstavnike vseh političnih skupin. Nazadnje so bili v notr. min. predstavniki neope-ronističnih skupin, t. j. provincijskih ljudskih gibanj in narodne zveze. Ti so med drugim zahtevali ukinitev vseh represivnih ukrepov ter vrnitev Perona.
Notr. min. dr. Palmero je glede novega zakona o polit, strankah imel razgovor s predsednikom dr. lilijo, ki je predosnutek za ta zakon odobril. V notr. min. sedaj izdelujejo končno besedilo zakona. Vlada bo njegovo vsebino objavila še ta teden in ga takoj poslala v odobritev drž. kongresu.
Ugibanja o Peronovi vrnitvi
Peronov zastopnik v Argentini ing. Iturbe, ki ima iz Madrida pooblastilo za preosnovo peronistične politične organizacije, je na tiskovni konferenci časnikarjem izjavil, da je Perón sklenil, da se bo letos vrnil v državo, ker da bo njegova vrnitev v državo prinesla po-mirjenje. Po izjavi inž. Iturbeja tožbe, ki so pred sodiščem proti Peronu, niso ovira za njegovo vrnitev.
Glede tega vprašanja vlada Stoji na stališču, da „je vprašanje Perona iz-kjučno problem sodišča in vlada z njim nima nobenega opravka“.
Predsednik konservativne stranke v prov. Buenos Aires Pablo González Ber-ges je pa glede Perona zatrjeval, da se ne bo nikdar vrnil.
V zvezi s tem problemom je bila v listih opažena notica, da je gen. Toran-zo Montero, ki v vrstah oboroženih sil pripada tkzv. „rdeči“ t. j. nepomirljivi skupini častnikov glede peronistov in komunistov, zaprosil sprejem pri predsedniku dr. liliji. Listi niso poročali, če je gen. Toranzo Montero bil pri predsedniku ali ne.
V	prihodnji številki bomo začeli novo rubriko namenjeno
NAŠI MLADINI
V vsaki drugi številki t. j. vsakih štirinajst dni bo g. Martin Mizerit, ki je iz prijaznosti prevzel urejevanje te rubrike, zbral zanimivo in poučno branje za mladino.
Buenos Aires, 19, marca 1964
S V O B O D N A SLOVENIJA
Stran 3
Sedanja komunistična oblast v domovini si močno prizadeva, da bi z materialističnim brezbožnim naukom prepojila že šolsko mladino. To skuša doseči s svojimi mladinskimi listi in revijami. Ti so CICIBAN z naklado 60.000 izvodov, PIONIR s 15.000 izvodi naklade, PIONIRSKI LIST z naklado 70.000 izvodov in KURIRČEK, ki izhaja v
40.000	izvodih. Ves ta komunistični mladinski tisk je seveda bogato subvencioniran. Drugače sploh ne bi mogel izhajati, ker ga mladina sama od sebe ne bi naročevala.
S položajem komunističnega mladinskega tiska so se nedavno bavili komunistični funkcionarji, ki skrbijo za izdajanje strankinega mladinskega tiska ter so sklenili, da ga bodo „racionalizirali“ na tale način: CICIBAN naj bo tako urejevan, da bo posredoval branje in znanje mladini v prvih treh letih osemletne šole, KURIRČEK mladini v četrtem in petem razredu, PIONIR pa obiskovalcem zadnjih treh razredov.
Pionirček je doslej v glavnem objavljal spise, ki so se nanašali na tkzv. osvobodilni boj s poveličevanjem partizanstva seveda in blatenjem ter sramotenjem domobrancev. V bodoče bo svoje področje razširil na objavljanje gradiva ,,o naprednih gibanjih v starejših časih jugoslovanske zgodovine“. Ugotovili so namreč, da učenci zanja ne vedo dosti.
Iz gornjih napovedi izhaja, da bodo komunisti doma v bodoče še bolj sistematično potvarjali starejšo zgodovino narodov Jugoslavije v svoj prilog.
Med mlajšimi radijskimi postajami v Sloveniji je radijski oddajnik v Brežicah. Oddaje te postaje so na valu 188 m ter petdesetvatni oddajnik slišijo do Trbovelj in do Zagreba. Osebje radijske postaje je naslednje: Vodja postaje in edini tonski tehnik Ljubo šte-gar, napovedovalka Ivica Gorenc, urednik glasbenih oddaj Franc Boškovič, napovedovalec Primož Rueh in urednik govornih oddaj Alojz Pihler.
„Ziljsko štehvanje“ je naslov knjigi, ki jo je o značilni ziljski igri prebijanja soda napisal INiko Kuret ob 150-letnici prvega zapisa o tej slovenski ljudski igri v celovški Carinthii. čeprav spis „Zeuge aus der Sitien der Gai-thaler“ ni podpisan, je ugotovljeno, da ga je napisal slovenski jezikoslovec in pesnik Urban Jarnik.
, Prorektor ljubljanske univerze dr. Dolfe Vogelnik je prosil za razrešitev, ker da je prezaposlen na drugih mestih. Za novega prorektorja je bil izvoljen dr. ing. France Adamič, profesor na biološki fakulteti.
Izdelava turističnih spominkov v Sloveniji in ostalih delih Jugoslavije je šele v začetnem razvoju. To so ugotovili tudi na podlagi tehle podatkov: Lani je bilo v prvih 10 mesecih v Jugo-' slaviji okoli poldrug milijon turistov, ki so po statističnih podatkih dnevno trošili za nakupovanje turističnih spominkov in okrasnih izdelkov okoli 0,7 dolarja, med tem, kot so za iste predmete v Italiji dnevno dajali dol. 2,13, v Grčiji pa 1,7 dolarja. Da bi vzbudili
večje zanimanje za izdelovanje turističnih spominkov je lani Turistično društvo Ljubljana"' razpisalo natečaj za najbolj ustrezen spominek za Ljubljano. Osnutke je poslalo 20 avtorjev. Komisija je podelila prvo nagrado za ruto z natisnjenim zemljevidom Evrope in Ljubljano kot osrednjo točko zemljevida. Ta osnutek je napravilo 5 študentov. Drugo nagrado je dobil bakren kovinski kohiplet z ročno vtolčenim motivom ljubljanskega muzeja. Za pospeševanje izdelovanja in prodaje turističnih spominkov je turistična agencija KOMPAS v Ljubljani ustanovila tudi poseben oddelek.
V	Sloveniji ima po podatkih zadnjega ljudskega štetja 45% vseh nad 15 let starih prebivalcev le štiri razrede ljudske šole, dobra četrtina ljudi ima končano osnovno šolo, 5% prebivalcev srednjo šolo in samo 1,8% višjo in visoko šolo. V zvezi z gornjimi podatki nekdo v ljubljanskem listu razpravlja, da bi se morala v sedemletnem planu, ki je začel veljati že z začetkom leta, zvišati tudi raven splošne ljudske izobrazbe. Toda pisec članka ugotavlja, da so kljub temu, da je sedemletni plan že začel veljati, zanj programi s področja družbenih služb še precej nedodelani, kajti „spoznanje, da je, treba izobraževanje vrednotiti kot pogoj za materialno proizvodnjo, še ni prišlo do veljave pri izdelavi sedemletnega programa izobraževanja“.
Državna založba Slovenije pripravlja zbrana dela pesnika Srečka Kosovela. Prva knjiga bo izšla za 60-letnico pesnikovega rojstva dne 18. marca, druga pa meseca maja ob 38-letnici njegove prezgodnje smrti. Kosovelovo zbrano delo je uredil in ga opremil s komentarji prof. dr. Anton Ocvirk.
V	Šoštanju so v prenovljenem šolskem poslopju II. osnovne šole odprli Napotnikovo šolsko galerijo, ki je poleg Gorjupove galerije druga taka galerija v Sloveniji.
Iz pisma od februarja t. L: „...Živina je zdaj zelo draga, no pa saj je vse. Prve vrste biki ali voli po din 300 kg. Pa zračunaj, koliko je to denarja, če par volov tehta 1500 kg ali še več. Skoraj pol milijona. Tako da bo treba kar v košu denar nosit, če bo treba kaj kupiti. Blago za obleko in čevlji. Če je blago malo boljše, je tudi čez 10.000 me-
ter. čevlji od 5 do 12.000. Moška srajca najlon 5 do 6000. če se hoče moški popolnoma obleči, 100.000 nima dovolj. Ženska pa mislim, da ji še pol milijona ne zadostuje kot kakšna ministrova soproga, ki plača samo za krznen plašč 400 do 500.000 dinarjev. Prašiči so tudi zelo dragi. Na sejmu v... je eden prodal 4 prašičke, ki so imeli po 40 kg za
102.000	dinarjev...“
V Mariboru so z začetkom meseca zvišali prevozne tarife na avtobusih za do 15%. V mestnem prometu so sedaj naslednje tarife: do 2 km din 20, od 2 do 4 km din 30, od 4—6 km din 40, od 6—8 km din 50, nad 8 km din 60, nad 9 km din 70, nad 10 km din 80, nad 11 km din 90, nad 12 km din 100, nad 13 km' din 110, ih za 14 km 120 din. Vožnja iz Maribora v Ljubljano stane sedaj z omnibusom 960 dinarjev (prej 850), v Mursko Soboto 490 (prej 420), Dravograd 450 (prej 390) in v Ptuj 250 (prej 200).
Na zasedanju ljubljanskega okrajnega sveta za notranje zadeve, so razpravljali tudi o delu okrajnega senata za prekrške in občinskih sodnikov za prekrške v minulem letu. Ugotovili so, da se je število prekrškov znižalo. Pogosti so zlasti naslednji prekrški: omalovaževanje uradnih oseb, nedostojno vedenje in izpadi zoper javni red in mir. 'Sodniki so navajali, da so poostrili kazni za vinjene voznike motornih vozil, prav tako za vse tiste, pri katerih dobe hladno orožje: bodala, nož in podobne predmete.
Gospodarsko razstavišče Ljubljana je postalo ustanovni član področja Alpskih sejmov, ki jih vsako leto prirejajo Zvezna republika (Nemčija, Italija, Avstrija, Jugoslavija in Švica. Glede razgovora o skupnem programu, dolžnostih in pravicah za sodelovanje alpskih velesejmov sta se v drugi polovici januarja mudila v Ljubljani Friderik Gutschnar in Rudolf Vonficht, ravnatelj in tajnik Alpskega sejma v Celovcu. Z gen. ravnateljem gospodarskega razstavišča v Ljubljani Karlom Kušarjem so ugotovili popolno soglasje zlasti kar se tiče jesenskega zasedanja področja v Celovcu. Avstrijska gosta sta si nato ogledala sejem „Moda 1964“, ki je bil v Ljubljani od 18. do 26. januarja.
Po novi carinski odredbi z dne 31. januarja t. 1. so oproščene carine pošiljke kave in čaja.
Umrli so. V Ljubljani: Stanko Kos, polic, svetnik v p., Frančiška Vidic roj. Raj, Jožko Medveš, prof., Rozi Magister, Stane Peruzzi, Franc Borštnar,
upok., Vida Lukan roj. Bleiweis, Nežka Jugovič roj. Bernik, Ignacij Mostar, kolarski mojster in Mihael Turšič, pos. v Župeči vasi, Janez Novak v Kidričevem (Strnišču), Anton Žnideršič, upr. pošte v Šmarju pri Jelšah, Ivan Lavrič, kovač v Škrilju, Miranda Rehberger, uslužbenka lekarne v Izoli, Lranc Ivanič, zidar podjetja Delamaris v Izoli, Anica Bukovec roj. Tomič iz Velike Loke, Dušan Malovrh, rudarski tehnik, vodja kamnoloma v Trbovljah, Franjo Bitenc, upravitelj osnovne šole Brdo-Št. Vid, Timotej Ponamarenko, upok. v Žirek in Franc Kek, čevljarski mojster v (Novem mestu.
t Vsak teden enm
SOČA VODA, SOČA BELA..
Soča bela, kaj so bele tvoje vode od solza naših mater in sestra, ki ne bodo več vesele?
Soča modra, Soča voda, kaj si modra od neba, al’ od našega morja? Kakšna tvoja bo usoda?
Soča, Soča, kdaj boš rdeča? Ko ‘poteče naša kri, boš imela barve tri in naš dom ne bo več ječa.
IS let slovenske skupnosti v Ramos Mejiti
Koncem marca leta 1949 se je za- no zadihala v svojem „Slomškovem docela v Ramosu slovenska služba božja, mu“, ki bo že to leto popolnoma pla-Tako je zaživela slovenska skupnost v j čan. Znamenje zdravja je to, znamenje Ramos Mejii. Bila je to močna skup- j požrtvovalnosti, trdnosti, narode in ka-nost, saj ni bilo tedaj še nič v San Ju-j toliške zavesti, stu, ne v Moronu. Začela se je slovenska šola, začel pevski zbor. Velike ovire so se postavljale na pot pevskemu zboru, šoli, ki so jo metali ven zdaj iz
I t O V K N C I V ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne vesti
Družinska sreča. V družini Darka Šušteršiča in ge. Elbe se je 11. februarja rodil sinček. Iskreno čestitamo.
V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejii je bila krščena Ana Marija Boh, hčerka Vinkota in ge. Vere roj. Reja. Za botra je bila Celesta čaprež in boter Janez Boh. Krstitelj pa g. Janko Mernik, čestitamo!
CARAPACHAY
Občni zbor SDO. Na občnem zboru Slovenske dekliške organizacije v Ca-
rapachayu je bil izvoljen naslednji odbor:	predsednica Anica Šenk, tajnica
Rezka Prijatelj, blagajničarka Metka Pirc, referentka za šport in petje Cvetka Šenk in delegatinja Mojca Pirc.
MORON-CASTELAR
Moronski odsek SPZ je imel 14. t. m. svoj redni mesečni sestanek. Otvo-ril in vodil ga je predsednik Ivo Majhen, ki je izročil vsem članom pozdrave Matjaža Kunčiča, ki je pred nekoliko dnevi odpotoval v Brazilijo na operacijo. Govoril je ing. Avgust Vivod o petroleju in petrolejski politiki v Ar-
ene zdaj iz druge hiše, dokler se ni za silo. ustavila v slovenski hiši v sanatoriju.
Prav te težave pa so dale skupnosti misliti na lasten dom. Slovenska skupnost v Ramosu se je občutno skrčila, ker so ljudje šli v'svoje hiše v San Ju-stu in- Moronu. Pa kljub temu, kljub draginji, ni odnehalfi, dokler ni svobod-
V nedeljo, 22. marca, bo ta skupnost imela zahvalno sv mašo ob 5. popoldne v ramoški farni cerkvi. Maša bo za vse žive in mrtve člane te skupnosti. To bo obenem zaključek duhovne obnove z zahvalno pesmijo.
Ob pogledu nazaj: Hvala Bogu! Ob pogledu naprej isto požrtvovalnost isti pogum, isto ljubezen do Boga in naroda.
Skupnosti v Ramos Mejii želimo ob jubileju še dosti uspehov in obilnih sadov.
gentini, Venezueli, Mehiki in Jugoslaviji. Fantje smo pozorno sledili obširnemu in zanimivemu predavanju. Nato je podal lepo duhovno misel o resnosti postnega časa ž. g. Jure Rode. Pred zaključkom dobro uspelega sestanka je povabil predsednik vse člane na občni zbor, ki bo 21. marca ob 18.
RAMOS MEJIA
Občni zbor društva Slomškov dom. Občni zbori navadno niso prijetna zadeva. Ker ljudje nimajo radi suhoparnih statistik, dolgih poročil in brezplodnih debat, zato je udeležba pri večini organizacij na občnih zborih precej skromna. Tudi zasedba pri III. rednem občnem zboru Slomškovega doma 15. t. m. bi bila lahko večja. Vendar navzoči člani niso bili razočarani. Vsa poročila so bila kratka in pregledna ter zato žela odobravanje. Razgovor po njih je prav tako pokazal zanimanje za posamezne sektorje dela. Tako je hil zlasti zanimiv pregled prosvetnega dela. V preteklem letu je bilo v Slomškovem domu 23 kulturnih prireditev.
Pri volitvah, katere je vodil dr. Jože Krivec, je bila predložena in izvoljena ena sama lista. Novi upravni odbor je sestavljen takole: predsednik Janez Brula; I. podpredsednik Matevž Potočnik; II. podpredsednik Berlot Ljubo; tajnik Franc Pergar; fin. referent Ema Kessler-Blejec; blagajnik Vester Franc; gosp. referent Jože Javoršek; kult. referent Marijan Šušteršič; org. referent Franci Holosan; mlad. ref. Jernej Tomazin; prireditveni ref. Karel Svetlin. V nadzornem odboru sta dr. Jože Krivec in Ivan Makovec. V širšem odboru pa: Anica Breznik, Franček Breznikar, Janez Čeč, Niko Hočevar, Tone Kržiš-
nik, Zdenko Hribar, Tone Javoršek, Tone Poljšak, Valentin Pintar, Martin Potočar, Matjaž Maček, Anica Šemrov, Janez Špeh, Franci Tomazin, Vinko Tomazin in Zupan Herman ml. Novi1 odbor je dobil pomembna pooblastila za nadaljnje delo pri vodstvu mlade, a razgibane slovenske ustanove.
SAN MARTIN
Informativni sestanek, ki se je vršil v nedeljo, 15. marca, v prostorih Slov. doma, je pokazal, da je med članstvom mnogo zanimanja za probleme doma. Sestanka se je udeležilo nad 80 članov in članic in je bila mala dvorana zopet premajhna, da bi mogla sprejeti vse obiskovalce. Sestanek je začel predsednik Leopold Novak, ki je nanizal probleme doma, s katerimi naj se razpravlja na sestanku. Svoja poročila so nato podali tajnik Franc Zorko, ki je povedal, da ima dom 246 članov in članic in da je imel odbor v času od zadnjega občnega zbora 33 sej. Blagajnik Gabrijel Potočnik je za isto obdobje podal račun dohodkov in izdatkov, gospodar Karel Uršič je poročal o nakupih raznega inventarja, novi kulturni referent Ivan Petkovšek pa je podal nekaj programskih misli o bodočem kulturno-prosvetnem delu. Naslednji referat — o pravni osebnosti zadruge in s čim naj se zadruga peča — je podal Rudolf Smersu. O zidanju novih prostorov in prepotrebne dvorane pa je poročal podpredsednik Stanko Marinček. Po njegovem zanimivem referatu sta bila izvoljena finančni in gradbeni odbor, ki naj pripravita vse potrebno za novo gradnjo. Vsi razgovori so potekali mirno in stvarno in vsi zaključki so bili sprejeti soglasno.
Nova pesniška zbirka Slovenske kulturne akcije
FRAN ZORÈ: „DEŽELA“
Ob veliki Mauser jev roman je SKA dodala kot zadnjo knjigo lanskega letnika drobno pesniško zbirko Frana Zoreta DEŽELA (str. 46). Ima pa veliko vrednost in pomembnost v slovenski in zamejski književnosti še posebej. So med nami ljudje, za katere komaj vemo, da pišejo pesmi, toda pišejo jih za „predale“. Ko pa pride poznavalec poezije slučajno do njih, se začudi, kakšne umetnine leže skrite pred občinstvom. Tako je Simon Preprost odkril in zbral ter uredil pesmi Frana Zoreta ter jih pred meseci nekaj ponatisnil v Med-dobju. Na mah so vzbudile pozornost. Ne morebiti zaradi „avantgardnosti , ki je ne predstavljajo, temveč prav zaradi svojega starinskega priokusa, ki spominja na naše najboljše klasike Moderne in celo pomodernega ekspresionizma. Kolikokrat ti zazveni Župančičev verz iz teh, nikakor ne epigonskih pesmi, temveč samosvojih, čeprav ne čisto sodobnih. Sicer pa: pesem je še dobra, naj bo stara ali nova, samo če je pesem. Je sicer lahko po formalni strani pionirska, kažoča z novo formo pot naprej, je pa lahko formalno ustaljena, pa je pesem, ki bo imela ceno tudi preko modnosti, 'če bi danes pisal pesmi Župančič (in pisal jih je še pred leti), ali ni tudi ostal sebi zvest? Zimzelen ni avantgardistična zbirka, je pa
plod pomirjenega, toda zrelega pesnika, Nekaj takega predstavlja tudi ta pesniška zbirka Dežela. Arhitekt Eiletz jo je opremil na svojski način: čez obe strani platnic je ponatisnil impresionič-no podobo panonskega vodnjaka z dežele, ki se iz goric spušča v prekmursko ravnino. To je svet te zbirke, kakor ga označujeta prva dva cikla: Dežela in Panonija. To so Jenkovi obrazi, zapeti v našem času. Impresije z globoko miselno podlago in celo mističnim občutjem. Tako, recimo, prekmurski mlini za vasjo: po realističnem opisu mlina pride verz
Čakajo me moji mlini, čakajo konec vasi, kaj pripeljem jim pod kamne, kaj nasujem na osi...
Dvoje stopinj sta znova zapeti Župančičev Dvoje golobov... Vse te slike so opis dežele, ki prehaja v Panonijo, kjer vlada štorklja in so ravni:
topoli stoje visoko,
ceste križajo se v konec dni,
reke pa šume globoko...
Zore podaja nekaj podob te vasi tako živo in konkretno kot da jih gleda pred seboj: štacunarja, učitelja „dolgih beder, ki na gosli igra“ itd. Črni revir pa je gotovo ena najlepših slovenskih
rudarskih pesmi brez kakšne tendence, ne. socialne ne humanitarne, le v kontrastu jdkopičevskih olj:
Sonce na ravneh široko, belo v belem bliska sneg, mi pa v kleti smo globoko, sopemo ko skrpan meh.
Vrani luč pijo kraljevo, svatujejo krakajoč, mi pa vse na desno, levo koljemo vse globlje v noč.
Blato naših panonskih vasi je ovekovečeno za vselej v eni najizrazitejših pesmi Blato. Tega je toliko, da ne more nevesta pred oltar, ne mrlič na pokopališče, voz obstane v njem, pač pa
to smeh bo v presvetih nebesih
smeh,
ko blata ne bo jim moč sneti s podplata...
Tu sta pomešana zemlja in nebo, najbolj realistična zemlja, z izrazi domačega dialekta, pa s perspektivo v onostranstvo. Ni samo impresija, pa ne realizem, tudi ne folklora: vse skupaj na ozadju neba, hi ga je prav na tej ravnini toliko, da ni samo okras pokrajini, temveč tudi simbol življenju. Pa je tudi narodno blago. Nagrobnik bo umel le tisti, ki ve za domačo vero, da zaskrbljena pokojna mati prihaja ponoči obiskovat svoje' otroke. Tak obisk matere je nekoč krasno opisal Stanko
Majcen v DS v ciklju Zemlja, zdaj pa Zore taki materi piše v nagrobniku, naj ji Bog da mir zdaj — in vselej: na podstrešju, v kašči, kleti!
Kje so tvoje zvezdice (19) je lirika, ki naravnost kliče po glasbi...
Iz teh prvih ciklov, ki jih pa urednik ni ločil med sabo s praznimi stranmi, se kar prelijemo v balade, ki so take, da bodo morale priti v vsako antologijo modernih balad. Tako balade o Srobotniku, ki je lirično podana tragedija bajtarske družine, ko se koča odtrga v bregu. Kociper bi jo naslovil Zemlja se je potegnila... Pride noč vsebuje tragedijo ljubezenskega trikota; pri tekmi s smrtjo bo sleherni pomislil na Goetheja, pri Mali dekli pa na Preglja, s to razliko, da tu ni Marija za babico kot tam ampak angeli.. .
Nato sledita dve bi rekel, karikaturi, ena lahko iz predvojnega časa, ko „re-prezentiraijo“ stari uradniki red in mir, pazeč, da se ne „užge. .. revolucija iz najnedolžnejšega piskra...“ zaničujoč pa proletarsko ljubezen kot banalno — „si cipa ti in jaz falot...“; in druga morda iz povojnega (ni pa nujno) ko se pet „ženščin -—■ lenščin“ greje nad centralno kurjavo na pošti in govori med sabo kot „pet srak“, brez zveze in resnice. .. Dve Cankarjevi karikaturi v verzih!
Od tod gre pesniška pot v najmočnejši del zbirke, v zadnji ciklus pesmi, ki jih odpira pesem Nazarencu in so
pesmi iz našega polpreteklega časa, ko je
pod zvezdami Tvojega trpljenja, v svetlobi tvojih ran — brat v bratu oskrunjen, črt s Črtom otrovan...
Dve močni pesmi sledita temu uvodu: pesem o Iškarjotu, ki noče ne Marije ne Marte, igra v karte in hoče celega gospoda... naslaja se v izdaji in v zahrbtni moriji, ve, da se bo obesil, ve pa tudi, da ga ne „bo snel veter, snel ga bo čas... “; ter o angelu Luciferju, ki pomeni napredek, znanje, pot vedno naprej... ki budi radovednost za slednjo novost, da si „planil, ko je zažarela zvezda nova — kaj pač za njo gori, kaj v nji gori, in kakšen plamen!“ Ko pa pogledaš za okvir, „gol in prazen si pogledal v obraz golemu, praznemu umetniku“... To je angel Lucifer, ki je pri Zoretu dobil novo himno, pa v drugačnem smislu kot pri modernem satanizmu... Zadnjih osem pesmi, ki sledijo, pa je gotovo dozdaj najlepše, kar je kdaj naš pesnik napisal o tragiki medvojnih in povojnih dogodkov. Kočevski rog je ciklus treh pesmi; v prvi simboliziran v pesmi o Kolu... ki sega „v jetra zemlje / in se je zabol / v srce /nebes.. .“ Sicer pa je
le kol, -navaden kol, neotesan in grob;
(Nadaljevanje na 4. strani)
Buenos Aires, 19. 3. 1964 - Na 12
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
SLOVENCI
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Lansko leto v decembru mi je Liga kat. slov. Amerikancev poslala Zbornik Svobodne 'Slovenije za leto 1964. Bil sem vesel. Je zelo bogat in pester. Anketa o našem obstoju je izrednega pomena. To je bilo res treba objaviti. Čim več ljudi bo delalo skupno za našo stvar, tem večji bo uspeh Slovencev po svetu.
V eni zadnjih številk Sv. Slovenije sem bral, da se je prijatelj Janko Arn-šek preselil v svojo hišo v Don Torcua-to. Res me veseli, da se je priznani in požrtvovalni krojaški mojster s svojo družino v svetu tako uveljavil. V lastnem domu mu želim še več sreče in božjega blagoslova. Vidim, da se pri vas naši ljudje gospodarsko kar dobro utrjujejo.
Iz prijateljevega pisma je tudi razvidno, da ste v kulturnem in družabnem pogledu še vedno zelo aktivni. Saj je v pismu zapisano, da je pri vas v Argentini včasih toliko prireditev, da človek ne ve, na katero bi šel. K temu pa pridejo še razni osebni prazniki, godovi, birme, poroke in cerkvena žegnanja. Vedno z zanimanjem berem poročila o vašem udejstvovanju. Poročila o takih prireditvah me vedno še bolj spomnijo na prijatelje in znance v Argentini.
P 0 SVETO
Sedaj pa še nekaj novic od nas.
Božični in novoletni prazniki so že davno za nami. Lepo smo jih obhajali. Posebno še, ker so bili beli. Sneg res napravi lepše razpoloženje. Škoda je samo, da se hitro umaže.
V naši žup. cerkvi smo imeli osem lepo okrašenih božičnih dreves. S kora so nam, pri cerkvenih pobožnostih donele melodije lepih slovenskih božičnih pesmi. Pri slovesni božični maši je našemu župniku streglo kar 10 ministrantov. Nekateri med njimi sa že tako visoki kot župnik sam, pa še vedno radi strežejo pri sveti daritvi. Ob praznikih smo imeli v farni dvorani tudi nekaj prireditev, ki so vse lepo uspele.
Sedaj snega nimamo več. Pa nam zanj tudi ni več žal, ker gremo pomladi naproti. Želimo si samo, da bi bila lepa.
Naj za danes zaključim. Ob prvi priložnosti se bom znova oglasil.
Lepo pozdravljam Vas, gospod urednik, vse sotrudnike, dopisnike in bralce Svobodne Slovenije. Vsem želim vesele velikonočne praznike, ki so že pred nami. Posebno pa še pozdravljam družine Jelovina, Pavkovič, Milharčič, šterove, Maksa Jana, Janeza Šesta, Janka Arn-ška, Kuheljna in vse ostale prijatelje ter znance	Frank žele
PO ŠPORTNEM SVETU
Ljubitelji športa bodo na raznih kontinentih lahko istočasna videli neposreden prenos največje športne prireditve, olimpijske igre v Tokiu. Bivši japonski poslanik v ZDA Tetsuro Furukaki je sporočil, da bodo Amerikanci dali na razpolago svoje poročevalske satelite in po različnih televizijskih mrežah bo tako mogoče slediti dogodkom v Tokiu.
Medn. nogometna zveza (FIFA) je
že sestavila kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1966 v Angliji. Po tem sporedu bo na prvenstvu igralo od 74 prijavljenih 16: 10 iz Evrope, 4 iz Južne Amerike, 1 iz Srednje in Severne Amerike in 1 iz Afrike, Avstralije in Azije. Brez kvalifikacijskih tekem, ki morajo biti odi-
Zamenjavo divjačine so sklenili slovenski narodni parki in narodni park Gran Paradiso v Zgornji Italiji. Zamenjava divjačine je bila meseca februarja. Tedaj namreč divjačino zaradi mraza in pičle hrane najlažje ulove. Iz Slovenije so poslali v Italija srne in jelene, v zameno so pa dobili kozoroge, ki so v Sloveniji že precej redka žival. Pri izpustitvi dveh košut in več srn v dolini Suša v Piemontu je bilo navzočih veliko ljudi. Prva izpuščena košuta je po izpustitvi iz kletke takoj zbežala v strmine. Ker pa terena še ni dobro poznala, ji je na poledeneli skali spodrsnilo. Padla je v globino in se ubila. Druga košuta je bila previdnejša in se skoro ni dala spraviti iz kletke.
Na seji občinske skupščine Maribor -Center so razpravljali o socialno-var-stvenih problemih. Med temi so najbolj pereča vprašanja: reševanje stanovanjske stiske z zidanjem enostavnih in zdravih stanovanj, skrb za razvijanje otroškega varstva in skrb za ostarele člane družbene skupnosti.
grane do 31. decembra 1965 sta uvrščena Brazil kot svetovni prvak in Anglija kot prireditelj, vsi ostali prijavljenci pa morajo odigrati tekme. Jugoslavija je v tretji skupini in njeni nasprotniki so Francija, Luksemburg in Norveška. Argentina je v trinajsti skupini in bo morala odigrati tekme z Bolivijo in Paragvajem.
Slovensko prvenstvo v smuških tekih je bilo konec januarja v Ljubljani. Nastopilo je v posameznih kategorijah skoro 150 tekmovalcev. Novi slovenski prvaki so: člani — 15 km: 'Seljak R. (Triglav, Kranj); članice — 10 km: Grilc (Fužinar-Ravne); star. mladinci — 10 km: Karpač (Fužinar-Ravne); mladinke — 5km: Pšenica (Mojstrana); ml. mladinci — 5 km: Dretnik (Fužinar); 4x10 km: Enotnost (Lj.) Peternel, Reš, Pavčič C. in J.; mladinci — 3x5 km: Fužinar — Kranjčan, Dretnik, Karpač; članice 3x5 km: Mojstrana — Pšenica, Cin-drič, Rekar.
Ljubljanska Olimpija je priredila že četrti zimski mednarodni turnir. Letos je povabila lanskega zmagovalca tega turnirja Lokomotivo iz Zagreba, špar-taka iz Sofije in enega najboljših italijanskih klubov Fonte Levissima iz Can-tuja. Zlati prehodni pokal mesta Ljubljane je dobila po enoletnem presledku spet Olimpija, ki je premagala Fonte Levissima s 96:92 in špartaka s 112:85.
...........................•■■■■■—j
PROŠNJA NAROČNIKOM Vsem naročnikom, ki nimajo še S plačane naročnine za leto 1963, je j uprava poslala opomine. Prav lepo \ jih prosimo, da nam zaostalo naroč- | nino čimprej plačajo. To lahko store | osebno v upravi, ali pa po pošti z ■ bančnim čekom odn. poštno nakaz- S nico (giro postal). Tisti naročniki, ! ki list prejemajo po skupinah, na- ■ ročnino lahko plačajo tudi poverje- \ niku, pri katerem list prejemajo. !
OBVESTILA
■	J Vi 1	:
Vodstvo slovenskega srednješolskega tečaja obvešča, da bo vpisovanje za novo šolsko leto , 1964 v soboto, 21. marca od 15 do 16 v Slovenski hiši na Kamoh Falconu .Dijaki, ki so lani obiskovali tečaj, naj prinesejo s seboj spričevala.
Občni izbor moronskega odseka SFZ
bo v soboto, 21. marca, ob 19 na Pristavi
Moronski krožek SDO bo imel na Pristavi s-čoj občni zbor v soboto, 21. marca ob 16,30. Pričakujemo čim večje udeležbe. Vsa dekleta, ki so letos dovršile ljudsko šolo, so tudi iskreno vabljene. —7 Odbor
Šahovski turnir na desetih deskal
med moštvoma Slovenske vasi in Slo venskega doma v San Martinu bo v so boto, 21. marca, ob 20 v Lanusu.
Vprizoritev Pasijona bo na cvetno nedeljo ob 18 v dvorani sester domini-kank poleg farne cerkve v Ramos Mejii. Vstopnina je za odrasle 40 pesov, za otroke od 10. leta pa 20.
Sanmartinski krožek SDO bo imel nedeljo, 22. marca, ob 10.30 redni občni zbor v domu. Udeležba članic obvezna.
Odbojka. V nedeljo, 29. marca, bo tekmovanje med moštvi San Martina, San Justa in Morona za . jesenski pokal. Začetek točno ob 14.30. Vsi lepo vabljeni. Organizira -SFZ Moron.
Občni zbor dekliškega krožka SDO iz San Justa bo V -soboto, 4. aprila, ob 18 v Našem domu.
Roditeljski sestanek z izvolitvijo no vega šolskega odbora v Našem domu v San Justu bo v nedeljo, 5. aprila, po sv. maši točno ob 9. Vsi starši vabljeni!
Društvo Slovenska vas in mladinski organizaciji priredijo v nedeljo, 12. apri-enajsto obletnico obstoja društva združeno z blagoslovitvijo športne sobe na igrišču. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Program bo objavljen kasneje.
Občni zbor zveznega odbora SDO bo v nedeljo, 12. aprila, po sv. maši v Slovenski hiši.
Proslava 15-letnega društvenega delovanja v Ramos Mejii bo v nedeljo, dne 26. aprila.
	
	SAN MARTIN ■ i
	S 1 „JESENSKI POKAL“ -
	
<■—*	Pristava, 29. marca ^
CTTT	Točno ob 14,30
#—>	Organizira SFZ Moron
	SAN JUSTO
DRUŠTVENI OGLASNIK
Naša mladina je bodočnost naroda. Da bo ta naša bodočnost res naša, poravnaj članske obveznosti pri društvu ZEDINJENA SLOVENIJA. Uradne ure: razen torka od 16 do 20, v nedeljo pa od 10.30 do 12,
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroaelj Redacción y Administración:
T. E, 69-9503 Argentina


IX.
SLOVENSKI
DAN
se bo vršil dne 5. aprila na Pristavi, Morón-Castelar pod geslom:
a
.GOR ČEZ 1ZARO
Zedinjena Slovenija društva, organizacije in domovi
o ' «zi	FRAN QU KO PAGADO Ooewée M* 1771
Ofl • ogo <	TARIFA REDUCIDA fimr-r*- N SEM
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina	Svobodne Slovenije za l*t*
1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, zm pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado*
Unidos 425; Bs. Aires. T. E. 33-7213
Tečaj valut v Bs. Airesu v torek, 17. marca 1964. Prodajna cena:
1 USA dolar........'.... m$n
1 angleški funt...............
100 italijanskih lir ... .	„
¡ 100 avstr, šilingov ! 100 nemških mark
137.60
385.05
22.05
533.90
3.463.—
V proslavo 15-letnice
slovenske službe božje v Ramos Mejii
PASIJOH
Trpljenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa
v besedi in sliki •— kakor ga je napisal v svoji drami „,V času obiskanja“ Edvard Gregorin
CVETNA NEDELJA 22. marca 1964
ŽUP. CERKEV V RAMOS MEJII
Ob 17 spominska služba božja
DVORANA SS. DOMINIKANK
Ob 18 Pasijon
Izvajajo članice in člani Ciuda-delskega odra, Slomškovega doma, mladinskih organizacij in gostje
Vabi
Pripravljalni odbor
: VLOGE - POSOJILA
■
■
: Slovensha hranilnica
z. z o. z.
Avda. San Martin 263
1. nadstropje, desno Uradne ure ob sobotah od 16 do 20
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2-Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bueno« Aire*
ADVOKAT y
DR. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
Recreo Europa de Rovtar y Rovtar linos., Río Carapachay, Tigre, telefon 749-0589, vedno na razpolago tudi za Slovence.	_________
HOTEL TIROL
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralna kurjava, garaža
MAKS in ZORA BANČNIK MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. ¿
Hotel je odprt vse leto
-8425
(Nadaljevanje s 3. strani)
in le veter, kadar tuli v svoj rog, še nanj zapiska kot na votel zob...
Druga pesem iz tega ciklusa je vredna, da jo v celoti ponatisnemo, da se vidi preprosta liričnost te zbirke, ki nima v sebi nič tendenčnosti, nič sovraštva, nič očitanja, nič retoričnosti, temveč le čustvo in poezijo in glasbo:
Ko bi le vedela, kje je ta griček, ko bi le znala, kaj mi zvoni, ko pa je gluho jelenje rogovje, volk tuli v noč in medved molči.
Ko bi le vedela, kje je ta griček... vem le, da zvezda nad njim stoji; vem le, da Mati božja brezjanska Jezuščka nad njim drži...
To govori stara mati, ki je izgubila vnuka, ki kolne sicer slednjo pomlad, „vso črno in grozno“, a se v mislih nenehno mudi pri ubitem otroku... kateremu hoče še posejati ozimino preden leže v grob... Na Župančiča spominjajo tile prečudni verzi, ko v noči „dete spet napetih lic / in zardelega ušesa / tipa, tipa, kjer ni nič / — to so plahi prstki meseca./'
Jaz pa sem sama in brez mleka, ko da čakam na pogibel, čakam na mizarskega človeka, da mi steše jo, to zibel...
Fran Zore nato napiše še Epitaf tem mrtvim mladeničem pod rušo iz časa, ko
križem — kražem, sem in tja bliskali smo kot bogovi —
— zdaj, ko se majejo tla, kam strle čeljusti nam, rogovi?
Mrtvi se vračajo domov v zapuščen mlin (Tako se vračajo), pesnik pa stopa na goro kot Mozes k Jehovi za odrešenje naroda... „ki je vse pozabil... toliko da govori hebrejski...“, pa dobi od Boga povelje, naj začne s pokoro pri sebi... V raševino odet se povrne med narod, ki pa
pleše pred teletom...
Nato sledi pesem o Matjažu kot o označbi časa, ko ga ni junaka, da bi opasal njegov meč, s katerim bi
v en mah posekal pol sveta — napravi obisk pri Preprogarki, ki s krvavimi nitmi veže preprogo... „vso rdečo...“; napiše še verz Neznanemu junaku in zaključi zbirko z najboljšo in najmočnejšo pesmijo v zbirki, s svetopisemsko preroškim, skrivnostnim in logično nerazumljivim, pa grozotno občutenim psalmom, ko gleda vizijo,
hlapcev - na konjih, knezi pa so pešačili...
in vidi maziljenca, ki prihaja
blagoslovljen z blagoslovi odspodaj, z blagoslovi prsi in maternice... pere v vinu obleko svojo, v krvi grozdja plaka svoj plašč... In -kalpja ko -dež mu nauk, pada liki rosa govor na travo: kakor pršica na mlado grivo, kakor moča na zelenjavo...
To pa je zadnji stavek zbirke, ki iz preprostih Jenkovih obrazov dežele gre preko balad, karikatur in tragike medvojnega časa v vizijo apokaliptičnih novih dni...
Takšna je zbirka Dežela, ki ni vsakdanja na knjižnem trgu. Ni novotar-sko po formi, pa je pesniška do srži, lepa in močna, izraz osebnosti, ki se s to zbirko postavlja ob stran Župančiču po pesniški besedi, kakor tudi po tesni naslonitvi na svoj čas... Je v njem tradicija realizma, moderne in ekspresionizma, je Jenko in Stritar, Župančič in Majcen, pa je biblija, in kar je glavno: je živo srce, ki poje iz realnih tal domače Panonije, ki jo tudi v emigraciji zre konkretno pred sabo, pa trpi svojo in svojega naroda usodo v času, ki je dan... Ne smatra poezije kot abstrakcijo od človeka, ampak kot tesno 'realizacijo zemlje in neba. Tako tesno je njegov svet povezan z zemljo, da je beseda na mnogih, premnogih mestih vzeta naravnost iz dialekta, (molitvenik, brlinka krilo, repica, kola, rajnati, óko, zláto, pódstenek, klojci, zopet je tako simbolna, da čutiš, kako cvéte, satán, mulj utóriti... itd.), pa je dežela samo pot na onstran, da zate vprašanje „O Bog, kaj nam vse pod zemljo spi“ ni samo konkretno kot grob, ampak tudi kot vstajenje, kajti tam je „samo še koprnenje“...
Kako lepa zbirka za — veliko noč!
td
ARBITER
SPLOŠNA PRAVNA PISARNA
je pričela 16. marca z letošnjim rednim poslovanjem v novih prostorih. Istočasno naproša vse, ki so bili eventuelno prizadeti zaradi preselitve, naj oprostijo to nevljudnost, ki je bila povzročena izključno v smislu, da nudi v bodoče bolj celotno in efektivno naklonjenost
vsem rojakom.
Obravnava sledeče probleme:
POKOJNINE: posebna specializacija v pripravi potrebnih dokumentov. Zastopstvo pri vseh pokojninskih inštitutih. Sodniški postopek v slučaju odklonitve.
NABAVA OSEBNIH DOKUMENTOV: Rojstni in poročni list, spre-menitev priimka, državljanstvo itd... .
DAVKI: Opozarjamo vse trgovce in industrialce na čimprejšnjo ureditev dohodninskega davka: Impuesto de los Réditos zaradi stroge inšpekcije in neobhodne potrebnosti številke.
NOTARSKI PREPISI: (Izključno popoldne).
DELAVSKI PROBLEMI: Odškodnina zaradi odslovitve, bolezni, smrti ali nesreče pri delu.
RAZNOVRSTNE SODNIŠKE RAZPRAVE: (Desalojos, sucesiones, separación legal, cobro ejecutivo de cheques, pagarés, prendas y otros.’. .)
Vodstvo: FRANCE KNAVS
Dopoldne: 10—13 hs.
24 noviembre 445, Cap. (alt. Rivadavia 3100) T. E.: 97-3612
URADNE URE:
Popoldne: 17,30—19,30 hs.
Avda. de Mayo 560, 2? p., Cap.
Escribanía Zavala T. E.: 33-2486, 30-0067
Za njen 90. rojstni dan jo je Bog poklical k sebi po večno plačilo, našo drago mater, babico, prababico, taščo, gospo
Mariin Mačeh r o ?. E r h a s
Pokopali so jo na domačem pokopališču v Dolenjem Logatcu dne 9. marca t. 1.
Sveta maša se bo darovala v soboto, dne 21. marca 1964, ob 6.30 v cerkvi Marije Pomočnice Don Bosco, Ramos Mejia.
Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v molitev.
Žalujoči :
v tujini: hči Marija por. Maček, sinova Avgust in Martin z družinama; v domovini: hči Ivanka por. Kaučič, sin Franc, hči Kati por. Čampa, hči Ana por. Hladnik z družinami in ostalo sorodstvo
Buenos Aires — Logatec — Ljubljana