Domoznanski oddelek 35 RAVNO polje 2006 352(497.4 Kidričevo) COBISS s 6002130,2 / / —*] Maketa vrtca Kidričevo - April 2006 2 Odbor za družbene dejavnosti Aktivnosti izgradnje vrtca potekajo po terminskem planu Krepko smo že zakorakali v pomlad, kar se vidi tudi pri delu odbora za družbene dejavnosti. V tem času je na naš naslov prispelo veliko vlog za sofinanciranje prireditev in delovanja najrazličnejših društev. Na podlagi popolnih vlog smo sredstva razdelili za delovanje naslednjim društvom: društvom upokojencev Kidričevo, Lovrenc na Dr. polju in Cirkovce, Društvu invalidov Kidričevo, Medobčinskemu društvu invalidov Ptuj, Združenju multiple skleroze Slovenije, ustanovi Mali vitez Ljubljana, Društvu ledvičnih bolnikov Ptuj, Društvu žensk Kidričevo, Društvu psoriatikov Slovenije, Društvu diabetikov Ptuj in Društvu gluhih in naglušni Podravja. Prav tako smo odobrili sredstva Folklorni skupini OŠ Cirkovce za nakup novih čevljev, Tambu-raški skupini prosvetnega društva Cirkovce za nakup enega instrumenta in Osnovni šoli Cirkovce za izdajo zbornika. Odbor je pripravil razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2006, razpis za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin, sprejeli sklep o sofinanciranju košnje nogometnih igrišč NK Aluminij, športnega parka Apače in športnega parka Lovrenc v skladu s pravilnikom. Sprejeli so sklep o postavitvi igral na igrišču v Kidričevem ter sklep o financiranju vseslovenske prireditev »Veter v laseh, šport je življenje, s športom pro- ti drogi«, katere organizacijo je prevzelo športno društvo Kidričevo. Tu ne gre pozabiti, da so to prireditev tudi zelo dobro izpeljali. Do občinskega praznika nas loči še dober mesec, zato smo pripravili razpis za spremljajoče prireditve ter na podlagi prispelih prijav sestavili seznam prireditev - prireditvenih ob občinskem prazniku. Izgradnja vrtca v Kidričevem 18. aprila smo v prostorih OŠ Kidričevo pripravili javno predstavitev projekta Vrtec Kidričevo na lokaciji pri OŠ Kidričevo. Projekt sta predstavili Mojca Gregorski in Ajda Vogelnik. Sam projekt je bil zelo natančno opisan, na ogled pa je bila tudi maketa novega vrtca. Po ogledu smo prisotne zaprosili za morebitne predloge na sam projekt. Konstruktivne predloge smo upoštevali, sam projekt izgradnje vrtca pa poteka po terminskem planu izvedbe investicije. Svetnice in svetniki občinskega sveta Občine Kidričevo so 25. maja na redni seji obravnavali in potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Novo zasnovani vrtec je umeščen na lokaciji ob obstoječi šoli Borisa Kidriča, na zahodnem delu šolskega zemljišča, na parceli med šolo, Lackovo in Kajuhovo ulico. Lokacija omogoča vrtcu poleg kvalitetne zasnove zunanjih in notranjih površin tudi souporabo šolske knjižnice ter šolske telovadnice. Zasnova vrtca predstavlja sodoben odprt tloris, povezan z okoljem in za- gotavlja kvalitetne uporabniške površine, hkrati pa generira nov javni prostor. Investicija zajema gradnjo novega vrtca z zunanjo ureditvijo, skupno kuhinjo za potrebe vrtca in šole ter jedilnico z veznim hodnikom, ki povezuje novo načrtovani vrtec in obstoječo šolo. Objekt je sestavljen iz treh funkcionalno ločenih lamel, ki se stikajo na SZ vogalu oz. na mestu vhodne avle. Dve lameli igralnic sta postavljeni v smeri S-J, rahlo zamaknjeni ena proti drugi, tretja lamela (kuhinja, jedilnica in prostori za zaposlene) pa je obrnjena proti vzhodu. Iz DUP-a je razvidno, da znašajo neto zazidane površine vrtca skupaj s kuhinjo in jedilnico, ki sta povezani z obstoječo stavbo šole, skupaj 1923,2 m2, kar zanaša za 31,5 % več, kot je predvideno po Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ter Navodilih za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji. Prav tako je razvidno, daje predvidenih 1150 m2 zunanjih površin za prvo starostno obdobje, 1710 m2 za drugo starostno obdobje, 745 m2 je namenjenih vstopni ploščadi, 1000 m2 parkirnim površinam in gospodarskemu dvorišču ter 6645 m2 ostalim zunanjim površinam. Vrednost investicije je na podlagi idejnega projekta z 10 % nepredvidenih del in 20 % DDV ocenjena na 683.780.401,80 SIT. Investicijo bosta sofinancirali Občina Kidričevo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Zaradi 31,5 % nadstandarda bo odstotek financiranja Občine Kidričevo okvirno 62 % in Ministrstva za šolstvo in šport okvirno 38 %. V kolikor se vam porajajo kakršna koli vprašanja v zvezi z izgradnjo novega vrtca ali delom odbora za družbene dejavnosti, vas prosim, da vprašanja pošljete na Občino Kidričevo, Kraigherjeva ulica 25, 2250 Kidričevo, s pripisom: »Odbor za družbene dejavnosti« in z veseljem vam bomo odgovorili. Naj to priložnost izkoristim tudi za povabilo na prireditve, ki bodo potekale v okviru občinskega praznika po celi občini. Organizatorjem prireditev pa želim dober obisk. Pred vrati pa so tudi dopusti, ki ji vsi tako težko pričakujemo. Želi vam, da ga preživite kar se da prijetno. Anton Leskovar, preds. od h. za družbene dejavnosti - vrtec 413.143.802,03 SIT - kuhinja, garderobe, sanitarije 110.911.381,20 SIT - jedilnica, hodnik - šola 78.466.339,87 SIT - zunanja ureditev 81.258.874.95 SIT Uvodnik 3 Drage bralke in bralci! Zadnje dni dežuje in dežuje. Ob takšnem vremenu človek težko najde voljo in energijo, da se loti dela, ki ga čaka. Ker pa vsaj zaenkrat še niso ugotovili upravičenih razlogov, da bi te dni izključno počivali, se vse stvari odvijajo po nenapisanih pravilih, le posameznik se toliko težje prebija skoznje. Tudi ta številka Ravnega polja je nastajala v teh deževnih dneh in povem vam, da mi je vzela veliko več energije kot predhodne. Nagrada in veselje pa je dejstvo, ko vem, da je glasilo natisnjeno in na mizah pri vas, bralkah in bralcih. Kot sem že zapisala v kakšnem predhodnem uvodniku, ponavljam tudi tokrat, da prihaja v uredništvo vedno več gradiva, kar povedo tudi dodatne strani časopisa. Zelo sem vesela, da je zelo dobro zastopano področje športa, predvsem s cirkovške strani, upam, da bo to vzpodbuda tudi za ostala področja občine. Prav tako veliko napišejo o samem delu in projektih na Osnovni šoli Cirkovce, ki je v aprilu praznovala 220 let obstoja. Resnično pohvalno. V glasilu smo zbrali kar nekaj fotografij tega jubilejnega dogodka. Zanimiva je bila ta gospa Marija Terezija. Tako kot vsi absolutistični vladarji je tudi ona poskušala zagotoviti nadzor države nad cerkvijo in jo pravno, politično in gospodarsko podrediti državi. Posledično je postalo tudi šolstvo “politicum ” (državna zadeva), ki je bilo vse do takrat izključno v rokah cerkve. Leta 1774je s šolsko uredbo uvedla splošno šolsko obveznost za otroke od 6. do 13. leta. Tega je že dolgo nazaj, vsi se zagotovo spominjate svojih prvih korakov v šolo in sedenja v šolskih klopeh. Moje osnovnošolsko izobraževanje ne sega ravno veliko let nazaj, pa vendar se je veliko stvari spremenilo in se še vedno spreminja. Spominjam se, da sem bila prva generacija po osamosvojitvi 1991 leta, ki je imela maturo. Pa sem skupaj s svojimi sovrstniki to preživela in preživela tudi sprejemne na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zdaj, nekaj let po vsem tem, se tega spominjam z nostalgijo, saj postaja vedno bolj pomembno dejstvo, da se izobraževanje, učenje novih znanj in spretnosti ne konča z zaključkom srednje šole, fakultete ... Znanje je naložba, splošna razgledanost je naložba, je popotnica, ki jo generacije mladih, ki začenjamo svojo poklicno pot, ko gradimo svojo kariero, še kako potrebujemo in jo družba od nas tudi pričakuje. Nekoč se je reklo, da je mladostništvo tisto obdobje, ki je problematično, danes lahko vidimo, da je pereč problem odraslost, samostojnost, trenutek, ko moraš prerezati popkovino otroštva in zaživet kot samostojni posameznik. No, tu pa se začenja prava kalvarija. Težko je dobiti službo, še težje je dobiti prostor, stanovanje, v katerem bi si ustvaril družino. Otroci so veliko veselje, a žal v naši državi velik strošek. Vprašaš se zakaj, kam, kako? Pa vseeno, vsi pričakujejo, da si vesel in pozitivno naravnan. Prav je, da smo pozitivno naravnani, saj se le tako rešitve pojavijo hitreje. Tudi v našem uredništvu je tako. Ob prihajajočem občinskem prazniku vam skupaj z uredniškim odborom čestitamo in upamo, da se vidimo na osrednji prireditvi, ki bo letos v prireditvenem šotoru v Apačah. Na zadnji strani pa si lahko ogledate seznam prireditev, ki se bodo odvijale v ta namen. Brigita Tetičkovič Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340. elektronski naslov: tetickovic@gmail.com.. Tajnica uredništva: Zdenka Bek. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju). Martin Krajnc (Lovrenc), Anton Sagadin (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovce), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določit\'i programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarska in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Maketa vrtca 4 OŠ Cirkovce POGLED NAZAJ ZA 220 LET Osrednja prireditev ob 220 letnici šolstva v Cirkovcah Proslava le potekala v/ večnamenski dvorani OŠ Cirkovce. 26. aprila Poleg vseh zaposlenih v šoli, ravnateljev sosednjih šol, bivših delavcev šole, predstavnikov občine, staršev in učencev pa je prireditev obiskal tudi sam minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Ravnateljica Ivanka Korez je v uvodnem nagovoru povedala, da so šolsko poslopje, kjer stoji šola tudi danes, seveda obnovljena, zgradili okoli leta 1900, ko je stara šola postala pretesna. Pred drugo svetovno voj- no je imela 314 vpisanih otrok, danes jih šolo obiskuje 209. Več o sami zgodovini si lahko preberete v nadaljevanju glasila. Ob 220-letnici šole je vsem učiteljem, staršem in učencem čestital tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko, kije poudaril, kako je šolstvo in samo izobraževanje pomembno za nadaljnji razvoj ljudi kot tudi kraja samega. Poudaril je, da se ravno zaradi tega Cirkovce lahko pohvalijo z boga- to kulturno dejavnostjo. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo ob celotnem prenovljenem poslopju šole, za katerega se gre zahvaliti lokalnim politikom in ministrstvu za šolstvo in šport. Čestitkam se je pridružil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je poleg reform, ki jih je izvedla Marija Terezija, omenil reforme, ki se dogajajo v šolstvu danes. Veliko denarja se namenja za šolstvo, zato je potrebno z njim ravnati še posebej racionalno, je še poudaril. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci pod naslovom Pogled nazaj - 220. Ob jubileju je šola pripravila tudi priložnostno razstavo, ki je na ogled v avli šole. Izdali pa so tudi spominski almanah, v katerem si lahko ogledamo prispevke in fotografije nekdanjih in sedanjih učencev. Brigita Tetičkovič Foto: Arhiv OŠ Cirkovce Anton Leskovar, dr. Milan Zver, podžupan Jože Murko in ravnateljica Ivanka Korez med ogledom razstave. ZTH| # H ■ 1 m n ■ m t ,, * t fcudŽ ‘ ' M mmt 4 - fiSpiH I 11 HiM. W "1M MmM B Občinska uprava 5 Občina Kidričevo na podlagi 16. člena Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 11/04, in Uradno glasilo slovenskih občin št.) razpisuje JAVNI NATEČAJ kmetijske strukturne politike v Občini Kidričevo za leto 2006 /II. 1. NAMEN Namen javnega natečaja je izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike v občini Kidričevo za leto 2006. 2. UPRAVIČENCI Upravičenci do finančnih sredstev morajo izpolnjevati vse osnovne pogoje: - fizične osebe - državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju občine Kidričevo, - se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na območju občine Kidričevo, - imajo v lasti ali najemu najmanj l ha kmetijskih obdelovalnih površin na navedenem območju, - so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo v letu 2006 na območju občine Kidričevo, in sicer v maksimalni skupni višini 400.000,-00 SIT za vse ukrepe kmetijske strukturne politike v letu 2006 skupaj. 3. VIŠINA SREDSTEV Skupna višina sredstev za razpisane ukrepe je 2.500.000,00 SIT. 4. SREDSTVA SE NAMENJAJO ZA 4.1. NALOŽBE V KMETIJSTVO Namen razpisa: Investicije v kmetijske objekte in kmetijsko opremo (novogradnje, adaptacije, oprema). Pogoji za dodelitev sredstev: • najmanj 5 ha kmetijskih zemljišč (lastnih ali v najemu - njiva, vrt, travnik, pašnik, sadovnjak) in najmanj 4 GVŽ, • predložitev predračunov oziroma računov, • gradbenega dovoljenja oziroma priglasitev del (če gre za rekonstrukcijo ali obnovo), načrtov in projektov, posestnega lista. Višina sofinanciranja: - do 20 % upravičenih stroškov investicije. V kolikor upravičenec prijavi več vrst investicij, lahko pridobi skupno subvencijo iz naslova investicij v objekte in opremo največ 300.000,00 SIT na leto za vse investicije navedene v postavki 3.1. 4.2. ZAVAROVANJE POSEVKOV Namen ukrepa Zagotavljanje in ohranjanje dohodka lastnikom poljščin - subvencioniranje zavarovalnih premij na hektar, ki jih povzročijo toča, strela in požar na kmetijskih posevkih kmetijskim gospodarstvom občine Kidričevo. Višina sofinanciranja Občina Kidričevo iz namenskih sredstev sofinancira zavarovanje poljščin do 20 % višine zavarovalne premije. Višina dodeljenih sredstev posameznikom bo odvisna od števila vlog in razpoložljivih proračunskih sredstev. Pogoji za dodelitev sredstev Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje oz. fizične osebe z območja občine Kidričevo, ki vlagajo zahtevke s sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto. Vlogi je potrebno priložiti: • kopijo zavarovalne police za tekoče leto in seznam zavarovanih poljščin, • kopijo C- in D-obrazca subven-cijskih pol. 5. ROK ZA ODDAJO VLOG Vloge je potrebno v zaprti kuverti dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom »ne odpiraj - javni natečaj kmetijstvo«. Vloge bomo sprejemali le od 1. 9. do 30. 9. 2006, vključno z vlogami, ki bodo oddane na pošto do 30. 9. 2006. Obravnaval in pregledal jih bo Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Prepozno prispele in nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom. Datum: 29. 5. 2006 Številka: 331 -6/2006 Jože Murko, podžupan občine Kidričevo Razvojni programi podeželja občin Kidričevo, Markovci, Hajdina in MO Ptuj Izdelava programa za dopolnitev obstoječih razvojnih programov podeželja in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin za območje občin Kidričevo, Markovci, Hajdina in MO Ptuj, zaradi prilagoditve Predlogu Uredbe sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), je v zaključni fazi. Na Občini Kidričevo se kot koordinatorki projekta izvajajo različne delavnice po področjih okolja in prostora, gospodarstva, človeških virov ... V skladu s smernicami ministrstva naj bi lokalno akcijsko skupino pričeli kmalu oblikovati. Vozila, ki so odslužila svojemu namenu Občane in občanke občine Kidričevo, seznanjamo, da WOLF Skakovci, d. o. o., Gospodarska javna služba ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (v nadaljevanju IMV) do nadaljnjega BREZPLAČNO opravlja odvoz vseh IMV, ne glede, kdaj je bilo vozilo odjavljeno s prometa. Lokacijo IMV sporočite na telefon št. 02 540 91 00. Lahko pa vozilo oddate najbližjemu pooblaščenem prevzemnem mestu DOMINKO, d. o. o., Zadružni trg 8, Ptuj - telefon št. 02 788 1175. Postopek naročila za odvoz IMV je preprost: občani in občanke naj pokličejo na eno od zgornjih telefonskih številk, kjer se bodo lahko dogovorili glede časa odvoza, ki njim najbolj ustreza. Od izvajalca in pooblaščenca vam bo na osnovi prometnega dovoljenja izdano tudi potrdilo o razgradnji. Majda Murko, Skupna občinska uprava Občina bolj urejena in lepša Občina Kidričevo je ustanovila režijski obrat. Delavci zaposleni v režijskem obratu v sklopu nalog opravljajo popise in ažuriranje zbirnih in odjemnih mest, kontrolo nad ekološkimi otoki, vzorčijo in sortirajo odpadke na izvoru in začasnem odlagališču, čistijo javne površine ter opravljajo pomožna in enostavna dela, vzdržujejo gozdne poti in čistijo naselje. Obrezujejo viseče veje in drevesca, montirajo zaščitne ograje (zapuščene jame, vodnjaki), pleskajo klopi, čistijo odtoke in talne požiralnike, nasipavajo gramoz, sadijo rastline, kosijo travo, pometajo, praznijo ekološke otoke, skrbijo za red in čisto okolje po naseljih občine Kidričevo. Sedaj imamo štiri delavce, ki so sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada in vzdržujejo javne površine po naseljih v občini. Dve delavki pa sta sofinancirani iz Lokalnih zaposlitvenih programov in jim pomagata od začetka meseca maja. Občina je velika, naselja so razpršena. Zelenih površin in pokopališč za urejanje je veliko, tako da v okviru svojih zmožnosti skušajo v ciklusu enega meseca urediti vsa naselja v občini. Z nabavo predvidenih delovnih sredstev in mehanizacije pa bo delo opravljeno še hitreje in učinkovitejše. Kot svetnica sem se zavzemala za ustanovitev režijskega obrata in ugotavljam, da kljub pomislekom nekaterih režijski obrat uspešno deluje. Milena Pur g N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Ob izvolitvi Lojzeta Peterleta za podpredsednika Evropske ljudske stranke je Nova Slovenija pripravila sprejem, ki se gaje udeležilo vodstvo stranke, predsedniki občinskih odborov, predstavniki organizacijskih oblik stranke, predstavniki drugih političnih strank ter osebe iz slovenskega kulturnega in družbenega življenja. Podpredsednika Evropske ljudske stranke so nagovorili predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk, predsednik sveta stranke Jože Horvat in vodja poslanske skupine Alojz Sok. Z bolj osebnimi spomini na prehojeno pot pa je slavljenca opisal prof. Jože Faganel. Sprejem so kulturno obogatili folklorna skupina, oktet Deseti brat in nastop basista Luka Debevca ob klavirski spremljavi prof. Ivana Vombergerja. Lojze Peterle je zaščitni znak Nove Slovenije in bo to še dolgo ostal. Kot je slavljenec v nagovoru dejal, je bila pred leti zrušena njegova demokratična vlada z geslom »Zaustavite desnico«, namesto bi takratna levica pospešila korak za takratno vlado. To je bila velika napaka takratnih političnih elit. Ko se ozremo nazaj, ugotovimo, daje Slovenija največ pridobila, ko je bila pozicija in opozicija enotna. To obnašanje pa bo potrebno tudi v prihodnosti pri pripravah ključnih reform za razvoj Slovenije. Vsakršni vladi, kakršna koli je bila in bo v prihodnosti, je potrebno oziroma bo potrebno dati za dobro opravljeno delo priznanje. Takšno obnašanje je ključnega pomena za prehod med gospodarsko najbolj razvite države Evrope. To j e tudi sedanja vlada demonstrirala ob razglasitvi, da Slovenija lahko prevzame Euro z letom 2007. To je uspeh sedanjega in predhodnega predsednika vlade, finančnega ministra in guvernerja banke Slovenije. Pred nami je občinski praznik občine Kidričevo in praznik dan državnosti Slovenije. Osrednja občinska proslava bo letos v Apačah. Prebivalci Apač vabimo vse občane, da se nam ob praznovanju občinskega praznika pridružijo. Več nas bo, lepše bo. Viktor Cafuta Predsednik OO N.Si Kidričevo IM SDS \ Vse bližje je poletje in čas dopustov. Letošnje poletje, predvsem pa jesen, bodo zaznamovale letošnje lokalne volitve. V tej luči poteka tudi glavnina dela v našem odboru. Že lep čas oblikujemo listo kandidatov za prihajajoče volitve. Glavni poudarek smo dali predvsem izbiri sposobnih in zaupanja vrednih kandidatov, ki bodo kakovostno delovali v občinskem svetu in čimbolj enakopravno zastopali interese vseh naših krajanov. V čast in veselje pa mi je, da so se tudi ženske iz našega okolja odločile, da se aktivno vključijo v naše delovanje in na ta način tudi same prispevajo k razvoju naše družbe. V počastitev dneva državnosti pripravljamo v soboto, 24. junija, drugo tradicionalno kresovanje v Župečji vasi. Ob tej priložnosti vabim člane, simpatizerje in vse občane, da skupaj obeležimo spomin na dogodke ob ustanovitvi naše samostojne domovine. Ponovno pa bi spomnil na delovanje naše pisarne v Lovrencu, ki je za vse vas odprta vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med 17. in 19 uro. Želim vam dolgo, toplo poletje in miren dopust kot uvod v letošnjo razgibano jesen. Bogdan Škafar, predsednik OO SDS Kidričevo Letni občni zbor SLS v Kidričevem Slovenska ljudska stranka 21. marca smo imeli člani in simpatizerji SLS v Kidričevem redni letni občni zbor. Zbrala se nas je velika večina članstva. V uvodnem govoru je predsednik OO Kidričevo Srečko Frangež pozdravil prisotne ter nam zaželel prijetno počutje, še zlasti po končanem uradnem delu, kajti čakala nas je zabava z živo glasbo dueta »ROCCO«. Predstavljena so bila poročila; predsednik je govoril o delu stranke v občinskem svetu, o aktivnostih, kijih pelje Slovenska ljudska stranka ob predlagani gradnji novega vrtca in predlogu stranke, da naj bi se iz starega vrtca uredili prostori dnevnega doma za ostarele. Med povabljenimi gosti je bil tudi predsednik sosednjega občinskega odbora Majšperk, Cveto Pepelnik, kije med drugim izrazil zadovoljstvo nad delom Občinskega odbora Kidričevo. »Prisotni ste na vseh področjih politike, gospodarstva ...,« je povedal Pepelnik. Zadovoljen je s sodelovanjem kidričevskega odbora s sosednjimi odbori. Kot sem že na začetku omenil, smo po uradnem delu zaplesali in se poveselili. Razšli smo se v zgodnjih jutranjih urah, z novim navdihom, z novim zagonom v pričakovanje letošnjih lokalnih volitev. Maks Lečnik, tajnik Občinskega odbor Kidričevo Q§ Za ljudi pred profitom LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE V obdobju zadnjih dveh mesecev (od prejšnje izdaje Ravnega polja) seje v stranki zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki bi jih veljalo izpostaviti. Če začnem na lokalnem nivoju, smo se člani OO LDS Kidričevo sestali na dveh rednih sejah, na katerih smo razpravljali in kovali načrte o delovanju stranke v predvolilnem obdobju ter podali predloge članov za občinsko volilno komisijo. Na Ptuju so se sestali predsedniki občinskih odborov LDS, ki delujejo na območju lokalne pisarne Ptuj. Glavna tema sestanka so bile priprave na lokalne volitve in programsko konferenco LDS. V sredo, 12. aprila. 2006, pa je potekal volilni zbor članov lokalnega odbora Mladih liberalnih demokratov in demokratk (LO MLD) Kidričevo, na katerem so člani našega podmladka izvolili novo vodstvo. Na državnem nivoju strankinega delovanja bi izpostavil predvsem konferenco LDS, 22. aprila 2006, katere namen je bilo vzpostavljanje temeljne vsebinske platforme volilnega programa LDS, na katero se bodo vezale tudi specifičnosti posameznega lokalnega okolja. Ker živimo v času, ko v Sloveniji konzervativni politični pol gradi avtoritarno državo, pri čemer obnavlja nesprejemljive metode režima iz prejšnje države, se bomo v programu LDS usmerili zlasti na prizadevanje za državo, ki ne posega v svoboščine posameznika, avtonomijo javnih ustanov in svobodo gospodarstva, temveč jih dosledno ščiti ter zagotavlja enake priložnosti in možnosti za vse državljane. Verjamemo, da bo LDS na ta način obnovila svojo energijo in se vrnila k svojim temeljnim vrednotam, ki so bile vselej obrnjene k človeku, njegovi svobodi, enakopravnosti in solidarnosti. Anton Habjanič ml., sekretar OO LDS Kidričevo KIDRIČEVEGA Aktivnosti Zelenih Slovenije Zeleni Slovenije smo v okviru dneva Zemlje delili humus in sadike. Centralna akcija je bila v petek, 21.4., in soboto, 22. 4., na Ptuju. Zeleni Kidričevega smo akcijo delitve humusa izvedli v soboto, 22. 4. 2006. Zeleni Slovenije smo v okviru dneva Zemlje pomagali tudi Kinološkemu društvu Ptuj pri saditvi drevesnih sadik okrog kinološkega centra. Prav tako je bila organizirana dobro obiskana okrogla miza na temo problematike dostopnosti pesticidov pri nas. Potrebno bo organizirati bolj kvalitetno svetovanje, pravilno uporabo ter boljšo kontrolo uvoza. Zeleni Slovenije smo bili aktivni tudi v čezmejnem sodelovanju. Omenil bi srečanje predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša in predsednika Zelenih avstrijske Koroške Rolfa Holuba. Na srečanju sta se dogovorila za okrepitev sodelovanja in skupno iskanje možnosti rabe alternativnih virov energije. Zelo kritična sta bila tudi do rabe jedrske energije. Zeleni Slovenije smo se tudi aktivno vključili v iskanje možnosti, kako preprečiti gradnjo plinskih terminalov v sosednji Italiji v neposredni bližini meje. Slavko Feguš, Zeleni Kidričevega LO MLD Kidričevo izvolilo novo vodstvo V sredo, 12. 4. 2006, je v prostorih Avtohiše Hvalec potekal volilni zbor članov lokalnega odbora Mladih liberalnih demokratov in demokratk (LO MLD) Kidričevo. Po uvodnem nagovoru in sprejetju Poslovnika o delovanju zbora članov LO MLD Kidričevo je predsednik LO MLD Kidričevo Anton Habjanič ml. v svojem poročilu predstavil aktivnosti LO MLD Kidričevo v obdobju od ustanovnega zbora članov, 16. 4. 2004. Ugotovil je, da seje izvršni odbor (10) LO MLD Kidričevo sestal na treh rednih sejah ter da se je LO MLD Kidričevo s svojimi delegati udeležil vseh sej Sveta in Kongresa MLD, ki so bile v tem obdobju. Kot največji uspeh šteje svojo izvolitev na funkcijo Vodje Sveta MLD, kar j e obenem dokaz in vzpodbuda vsem članom, daje z vestnim delom možno zasesti tudi najvišje položaje v MLD. Pohvalil je dobro sodelovanje z mestnim odborom (MO) MLD Ptuj, ki se mu je LO MLD Kidričevo tudi pridružil ob izvedbi skupnega Mednarodnega projekta čiščenja brežin reke Drave z varaždinskim podmladkom stranke HNS. Izpostavil je izvedbo dobrodelne akcije zbiranja igrač in oblačil v Kidričevem, v sklopu akcije Mladi mlajšim, konec leta 2005, ki je dodatno pozitivno vplivala na medijsko prepoznavnost LO MLD Kidričevo v občini. Omenil je vključevanje v aktivnosti občinskega odbora (OO) LDS Kidričevo, kot je sodelovanje v volilnih kampanjah, raznašanje materialov, pomoč pri izvedbi raznih prireditev itn. Zaključil pa je z ugotovitvijo, da bi lahko bilo storjenega še veliko več, če bi bila pripravljenost mladih za delo v naši občini večja. Ker je od zadnjega zbora članov preteklo že dve leti, se je nabralo kar nekaj gradiva za dopolnitev oziroma spremembo Pravilnika LO MLD Kidričevo, ki ureja pravila delovanja LO MLD Kidričevo, so člani volilnega zbora sprejeli tudi nov Pravilnik LO MLD Kidričevo. Sledile so volitve novih organov LO MLD Kidričevo, na katerih je bilo izvoljeno novo vodstvo. Predsednik je postal Anton Sestava novega izvršnega odbora LO MLD Kidričevo. Habjanič ml., podpredsednik Damjan Kmetec, sekretarka Romana Bosak ter člani IO LO MLD Kidričevo Boštjan Krivec, Boštjan Milošič, Branko Šmigoc in Robi Hvalec. Novoizvoljeni (stari) predsednik LO MLD Kidričevo Anton Habjanič ml. se je v svojem in v imenu novoizvoljenih članov zahvalil za izkazano zaupanje ter predstavil nadaljnje aktivnosti LO MLD Kidričevo. Povedal je, da se novi program dela bistveno ne razlikuje od programa, predstavljenega na ustanovnem zboru. Poudaril je večje prizadevanje za pridobitev prostora, ki bi omogočal prost dostop do interneta in bi predstavljal zbirališče mladih. Da bi lažje uresničili zastavljeni cilj, se bi bilo najbolje povezati še s kakšnim podmladkom političnih strank, oziroma bi bilo potrebno razmisliti o ustanovitvi Mladinskega sveta Kidričevo, ki bi pod svojim okriljem združeval vse politične podmladke in mladinske organizacije na področju občine Kidričevo. Prav tako je potrebno nadaljevati z vsakoletno izvedbo izleta v Planico (veljalo bi vključiti tudi pohod na Triglav) ter dobrodelno akcijo zbiranja igrač in oblačil. V razpravo se je vključil tudi predsednik OO LDS Kidričevo Zoran Žunko, ki je čestital novemu vodstvu LO MLD Kidričevo in izrazil željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju. Obljubil je, da se bo po svojih najboljših močeh trudil pomagati pri prizadevanjih LO MLD Kidričevo za pridobitev prostora ter pozval k večji angažiranosti pri reševanju problemov v občini Kidričevo, saj je napredek naše občine odvisen predvsem od vključevanja vseh subjektov družbe. Zoran Žunko je udeležence seznanil tudi s Pozivom lokalnim/mestnim odborom MLD za predlog kandidata/kandidatke za liste lokalnih volitev, ki je prispel iz centrale MLD. Glede na dosedanje delo v stranki je predlagal za uvrstitev na kandidatno listo LDS za občinski svet na lokalnih volitvah kandidata Antona Habjaniča ml. Volilni zbor LO MLD Kidričevo je predlog soglasno sprejel. Besedilo in foto: Anton Habjanič ml. Ustanovljen ženski odbor SDS Kidričevo Želja in interes SDS je, da se tudi ženske v čim večji meri aktivno vključijo v politično delovanje stranke in na ta način tudi same pomembno prispevajo k razvoju naše družbe. Ženski odbor Slovenske demokratske stranke je prostovoljno združenje žena in deklet. Deluje Aprila je bil v Ormožu pod vodstvom predsednice ŽO SDS, evropske poslanke dr. Romane Jordan Cizelj, ustanovljen Ženski odbor Ptujske regije. Udeležile so se ga tudi naše članice, Natalija Kutnjak pa je bila izvoljena v izvršilni odbor regije. 15. maja smo imeli ustanov- Zenski odbor SDS Kidričevo: Majda Leskovar, Dragica Palčič (predsednica ptujske regije ženskega odbora SDS), Marta Zafošnik, Natalija Kutnjak, Klara Vindiš Pušnik, Bogdan Škafar (od leve). kot samostojna interesna organi- ni zbor Občinskega odbora ŽO zacija SDS. Delovanje ŽO SDS zajema: uresničevanje vrednot pravične, solidarne in odprte družbe; združevanje žensk s ciljem uresničevanja skupnih interesov; oblikovanje stališč do aktualnih političnih vprašanj ter oblikovanje lastnih rešitev; izobraževanje žensk za politično delovanje; pospeševanje aktivnega sodelovanja članic v organih stranke ter na vseh nivojih družbenega življenja; uresničevanje družbe enakih možnosti. SDS Kidričevo. Članice so izbrale svojo predsednico, Natalijo Kutnjak, in izvršilni odbor. Kot glavno težišče svojega dela so si zraven uresničevanja programa dela ŽO SDS zadale predvsem vključevanje v vse aktivnosti, ki se bodo izvajale v stranki v tem predvolilnem času. Bogdan Škafar, OO SDS Kidričevo Foto: Anton Leskovar MUZEJ NA PROSTFM Ohranimo dediščino Podeželje ie povezano s kmetijstvom in obratno. V času vse intenzivnega kmetovanja modernizacija zahteva nove stroje, naprave, da kmet lahko sledi še nekako preživetju in lažjemu obdelovanju kmetijskih površin, s tem pa pozabljamo, kako se je obdelovalo oz. Živelo na podeželju v času naših prababic in pradedov. Tako smo se v naselju Starošince odločili ohraniti del te dediščine, kar še je pač možno najti na naših domovih. Postavili smo objekt v leseni izvedbi, ki bo shranjeval stroje, priprave, naprave podeželja, vključno za kmetijsko in gospodinjsko dejavnost v takratnih časih. V omenjenem objektu bo zbirka najrazličnejših predmetov, kijih je mogoče zbrati v našem okolju in ki so bili specifični na Dravskem polju. Mnogo predmetov že imamo, vendar pa zbirka še ni zaključena. Zato prosimo vse, ki še mogoče imate po domovih kaj omenjenih starin predvsem lesenih, da nam jih odstopite v omenjeno zbirko. Pokličite in prišli bomo ponje (041 604 316). Prav tako želimo prikazati gospodinjski del - črna kuhinja in vse, kar zraven spada. Objekt je lepo urejen skupaj z okolico in je ponos našega kraja in celotne občine Kidričevo. Objekt predvidevamo predati svojemu namenu v nedeljo, 18. junija 2006, in vas vabimo, da si omenjeno zbirko ogledate. Mi ga imenujemo muzej na prostem, ki so ga pomagali postaviti krajani Starešine, v sodelovanju z odborom za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kidričevo. Besedilo in foto: Mihael Žitnik Ponos občanov Starošlnc. ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Novo - zavarovanje poljščin Prizadevamo si, da kmetijstvo v našem območju sledi napredku, smotrni rabi zemljišč, urejenosti in okolje varstvenih zahtevam. Tik pred koncem je projekt komasacija Dravsko polje II. V jesenskem času po spravilu poljščin, bo izvedena nova parcelacija površin in možna bo že obdelava na novih površinah. Istočasno poteka akcija za pripravo novega komasacijskega območja, to je Dravsko polje III, ki zajema KO Pleterje. KO Župečja vas, KO Lovrenc na Dravskem polju in KO Apače. Intenzivno se zbirajo podpisi - izjave k pristopu za izvedbo komasacije, kije osnova za nadaljnjo izvedbo. Po podatkih je že zbranih večji del podpisov. Nekaj malih zakasnitev in nejasnosti je v KO Apače. Zato prosimo vse lastnike kmetijskih zemljišč v KO Apače, da še enkrat premislijo in prestopijo k zbiranju teh pristopnih izjav, saj je tako mogoče združiti razdrobljenost kmetijskih površin. V kolikor teh izjav ne bo, ne bo mogoče zajeti v komasacijo KO Apače in verjetno tudi v prihodnje ne bo možnosti (premislite - priložnost zamujena, ne vrne se nobena). Novo v letu 2006 je zavarovanje poljščin, kijih država sofinancira 30 % ob sklepanju pogodb. Lokalna skupnost - občina pa še dodatno do 20 % - glejte razpis v tej številki glasila. Sofinanciranje preostalih ukrepov po razpisu v marčevski številki - ne prezrite in ne zamudite razpisnih rokov. Če potrebujete kakšno informacijo in pomoč, jo dobite pri strokovnem delavcu na občini. Pa dobro letino želimo. Mihael Žitnik, predsednik odbora Spomladansko čiščenje in problematika divjih odlagališč V občini Kidričevo ie akciia čiščenja okolia potekala v tednu pred dnevom Zemlje in na sam dan Zemlje Nekateri ekološki otoki kažejo naš odnos do okolja. Sodeč po količini zbranih odpadkov je akcija uspela. Sicer pa je bilo v letošnje aktivnosti ob spomladanskem čiščenju okolja vključenih veliko mladih, kar je dokaz vedno večje osveščenosti mladine, da je čisto okolje zdravo okolje in prijetnejše za bivanje. Prvič so se letos v velikem številu v čiščenje vključili tudi mladi iz naselij Kidričevo in Njiverce. Sicer pa tudi letos ugotavljamo, da se nadaljuje nekontrolirano odlaganje odpadkov. Neodgovornost in nevzgojenost posameznikov se kaže v odlaganju odpadkov tam, kamor ne sodijo. Na žalost je v občini vse preveč črnih in divjih odlagališč, ki upravičeno sprožajo slabo voljo in celo zgražanje občanov. Problem pa ni tako enostaven, kot si ga predstavljajo nekateri občani. Večina divjih odlagališč je v nekdanjih gramoznicah in gozdovih, ki pa so v večini v privatni lasti. Občina Kidričevo je v zadnjih letih sanirala že lepo število divjih odlagališč, kar nekaj pa jih še čaka. Ponovno moram poudariti, da bi morali več pozornosti odlaganju na teh odlagališčih nameniti tudi lastniki parcel kjer se ti odpadki odlagajo na črno. Tudi občani in krajevni odbori bi lahko prispevali k večjemu redu. Imamo pa tudi primere, kjer lastniki celo dovoljujejo odlaganje odpadkov, stroški sanacije pa se nalagajo na račun lokalne skupnosti. Najbrž bi z zaporo dohodov in poljskih poti do odlagališč lahko rešili marsikateri problem. Tudi postavitev opozorilnih tabel se kaže precej neučinkovita. V prihodnje bo potrebno mnogo več sodelovanja med občani in lokalno skupnostjo, da se bomo lažje spopadali s problemom, ki je zelo kompleksen. Občina Kidričevo vlaga velika sredstva v reševanje problematike, vendar ima večkrat omejene možnosti posredovanja. Ograjevanje divjih odlagališč seje pokazalo kot ustrezno, vendar zahteva velika finančna sredstva. Veliko dela na področju čiščenja okolja opravijo tudi delavci iz naslova javnih del. V naši občini je vsem občanom omogočeno ločeno zbiranje odpadkov, vendar so med nami še vedno posamezniki, ki očitno ne vedo, kam spadajo odpadki. Lep primer so ekološki otoki, ki marsikje kažejo žalostno podobo naše osveščenosti. Že dolgo opažamo, da v naše okolje prihaja ogromno odpadkov iz drugih občin. Naša občina je tranzitno območje, kjer je veliko možnosti odlaganja, to dejstvo pa tudi pridno izkoriščajo. Predvsem območja ob cesti Ptuj-Sloven-ska Bistrica večkrat kažejo klavrno podobo. Delo inšpekcijskih služb in kaznovanje na tem področju pa je resnici na ljubo tudi bolj počasno kot ne. Občina Kidričevo bo sanacijo divjih odlagališč nadaljevala, večji del težav pa bo najbrž rešen z izgradnjo prvega občinskega centra za posebne odpadke, katerega priprava gradnje je v končni fazi. Besedilo in foto: Slavko Feguš, predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost KRAJEVNI ODBOR STRNIŠČE Majpan v Strnišču V naši mali vasi nam ni nikoli dolgčas. Kot kaže, nam je glede na vključevanje večine vaščanov v dogajanja majhnost prej v prednost, saj seje ohranil pristen medsosedski odnos na vseh področjih. Kot vsako leto je uspe- la spomladanska čistilna akcija, pa tudi postavljanje majskega drevesa je vsako leto lažje. Pa ne zaradi pomoči stroja, kot je v navadi drugod, ampak zaradi številnih močnih rok, ki poprimejo za »žvaple«. Pa saj slike vse po- Začetek je najtežji. vedo. Po napornem postavljanju je sledil kres in družabno medso-sedsko druženje, kar pa je lahko včasih tudi naporno. V letošnjem letu je pred nami še ena velika naloga, in sicer postavitev kapelice. Naša vas je na- mreč ena redkih vasi, ki je brez cerkvenega znamenja, zato smo se odločili za postavitev majhne kapelice. Prepričan sem, da bomo tudi to, ob pomoči vseh vaščanov, uspešno izpeljali. Bogdan Škafar 10 STRAŽGONJCA Verjetno največje majsko drevo na Dravskem polju Ob postavitvi majskega drevesa, 30. aprila, se je zbralo veliko število domačinov ter ljudi iz okoliških vasi. Ob naporni postavitvi drevesa na igrišču v Stražgonjci so se krajani zabavali do poznih jutranjih ur. Ko pa je prišla noč, je zagorel kres. Ob kresovanju je bilo veselje in vzdušje še večje. Čeprav je bilo slabo vreme, je gorel kres, eden redkih na Dravskem polju. Domačinom je bilo v čast, ko so jih ob praznovanju obiskali predstavniki občine in večjih zasebnikov; gospod Zoran Žunko, Srečko Lah, Franc Planinšek, Branko Valentan ... Ta dan ob živi glasbi, dobri jedači in pijači, obilici plesa in veselja je dokaz več, kako se ob prazniku dela veselijo tudi v Stražgonjci. Besedilo in foto: Igor Trčko ŽUPEČJAVAS Postavitev majskega drevesa V nedeljo na predprazničen večer, predvečer prvega maja, ko se postavlja majpan, smo tudi v Župečji vasi stopili skupaj. Že prej smo se odločili, da postavimo majsko drevo tako, kot smo to postavljali nekoč, ročno, brez pomoči strojev, z žvapli (žrdmi). Prvi majski dan je prastara ljudska kulturna značilnost. Praznik je povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaji). Beseda mlaj v slovenščini pomeni mlad, torej simbol pomladi. Mlaj - obeljeno deblo in zeleni vrh je ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenjske rasti. Sredi tedna smo v gozdu podrli smreko, ki je merila 30 metrov. Takšnega mlaja še nismo imeli. V nedeljo smo pričeli pripravljati mlaj že po rani maši. Potrebno je bilo splesti venec, ga dobro pritrditi, pripraviti smrekove vejice za okrasitev, na vrh pa pritrditi zastavo. Ta mlade Župečanke so pripravile vejice tako, kot so naročile »pletilke«, ki so spletle kito. Drevo smo pripeljali na mesto postavitve, ga dali na koze in ga obelili. Ko smo smrekov mlaj postavili, smo se družili vse do jutranjih ur, saj je bilo ob bograču in kapljici kljub vremenu prijetno. Kres smo prižgali ob prvem mraku. Zaradi razmočenosti smo se ga najprej trudili prižgati, ko pa nam je uspelo, pa je gorel do ranih jutranjih ur. Majsko drevo stoji in krasi našo okolico z vso svojo veličino. V Župečji vasi bomo tudi naslednja leta ohranjali tradicijo in postavili majsko drevo ročno. Besedilo in foto: Marjan Bezjak KRAJEVNI ODBOR KIDRIČEVO 1. maj in čistilna akcija Čistilna akcija, ki jo organizira krajevni odbor Kidričevo, nam ne uspeva. Tokrat smo organizirali čiščenje našega okolja na dan Zemlje, to je bilo 24. 4. 2006. K sodelovanju smo povabili vsa društva, ki so registrirana v naselju Kidričevo in ki se financirajo iz občinskega proračuna. Mislite, da nam je uspelo? FIGO! Le društvo invalidov in društvo žensk sta se akcije udeležili. In tako ostajata še naprej samo dve besedi - »čistilna akcija«. Nekoč dobro obiskana prireditev praznovanje l. maja nam je letos na »srečo« pokvarilo vreme. Postavili smo majsko drevo ob sodelovanju s prostovoljnimi gasilci iz Taluma Kidričevo. Pripravili smo tudi kulturni program z našimi najmlajšimi iz vrtca, pevkami Druge pomladi DU Kidričevo in pevci Dl Kidričevo. Pa v naslednjem letu več sreče. Marta Pinterič V Njivercah nismo spali zimskega spanja Člani krajevnega odbora Njiverce tik po simbolični otvoritvi novih asfaltnih površin športnega parka v Njivercah. Če se za začetek nekoliko poetično izrazim, j e čas pomladi čas razcveta in le tega je v polnem pomenu besede začutiti tudi v našem kraju. Naj novejša pridobitev, nove asfaltne površine športnega parka v Njivercah, so dokaz, da člani krajevnega odbora Njiverce v preteklih mesecih nismo spali zimskega spanja. Da se v Njivercah znamo družiti, pa je ponovno pokazala prvomajska prireditev, ki je gotovo ne bi bilo v takšni obliki brez vloženega truda požrtvovalnih domačinov, ki smo v izogib vremenskim neprilikam na novo asfaltiranem prostoru postavili tudi velik prireditveni šotor. Odločitev se je pokazala za pravilno, kar potrjuje število obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili šotor, medtem ko so v več okoliških krajih prireditev zaradi slabega vremena celo prestavili. Osvežimo spomin, prvomajske prireditve se proslavljajo v počastitev krvavih delavskih demonstracij v Chicagu v začetku maja leta 1886, ko so delavci prvič postavili zahtevo po 8-urnem delavniku. Prireditev 30. aprila, je bila za naš kraj posebna, saj nam je po dolgih letih končno uspelo uresničiti željo po svojem športno-rekreacijskem centru, za kar se krajani Nji vere najlepše zahvaljujemo funkcio- narjem občine Kidričevo, ki je v celoti financirala projekt. Preden smo se lotili simbolične otvoritve novih asfaltnih površin, ki jih bo potrebno še začrtati, opremiti s pripadajočimi športnimi napravami (goli, koši, mrežami itn.), ograditi ter osvetliti z reflektorji, smo okrog 16.30 pričeli s postavitvijo majskega drevesa. Sledile so družabne igre za najmlajše (vsi udeleženci posameznih panog so bili primerno nagrajeni) ter kulturno-glasbeni program, ki so ga s pevskim nastopom popestrile pevke Druge pomladi Društva upokojencev Kidričevo, s plesnim nastopom pa domače deklice (Lara, Saška, Doroteja, Tamara in Doris), ki so zbrane navdušile z zavidljivo dobrim plesnim znanjem. Z glasbenimi vložki je za dobro razpoloženje skozi celotno prireditev, tudi med odmori skupine Picikl, ki je dodobra razvnela pete občinstva, skrbel Vaško Bašelj. Seveda pa ne morem tudi mimo nepogrešljivega golaža (letos so ga pripravile kuharice Vitala, d. o. o.) in pogostitve z dobrotami nji verskih žena, ki sta potešila še tako zahtevne kulinarične potrebe. Vsem nastopajočim in vsem, ki ste na kakršenkoli drugi način prispevali, da smo imeli v Njivercah ponovno tako lepo prireditev, za katero si ponovno upam trditi, da ji v prvomajskem času v naši občini ni para, se še enkrat najlepše zahvaljujem in vas vabim k sodelovanju tudi v prihodnje. Po dolgo pričakovani otvoritvi novih asfaltnih površin, ki smo jo člani krajevnega odbora Njiverce zaradi odsotnosti vodilnih občinskih funkcionarjev opravili kar sami, smo poskusili zanetiti tudi kres, ki pa kljub večkratnim poskusom ni in ni hotel zagoreti, kar seveda ni nič presenetljivega glede na deževno vreme in količino dežja, kije v preteklih dneh popolnoma razmočil zbrani material za kres. Smo pa izkoristili lepo vreme in zakurili kres 20. maja, ko smo za sodelujoče pri organizaciji prvomajske priredit- ve priredili piknik. Prvomajska prireditev je ponovno uspela, nas pa čaka še ogromno dela, preden bo športni park v Njivercah dobil končno podobo, saj je treba urediti še vso manjkajočo infrastrukturo (elektrifikacijo, vodovod, kanalizacijo itn.), za katero bo potrebno zagotoviti sredstva iz prihodnjih občinskih proračunov. Čas uresničitve le-tega pa bo nedvomno zelo odvisen tudi od vaših odločitev in izbire na jesenskih lokalnih volitvah. Anton Habjanič ml., predsednik KO Njiverce Foto: AH KRA.IFVNI ODBOR KIDRIČEVO Cas teče naprej, problemi pa??? Objavljamo odgovor odbora za infrastrukturo, dne 30. 1. 2006. Krajevni odbor Kidričevo, 8. redna seja, dne 28. 9. 2005: 1. Predlaga obnovo javne razsvetljave po celotnem območju krajevnega odbora Kidričevo in izgradnjo nove ob Lovrenški cesti, od odcepa v Apačah do Rondo bara. Odbor je sprejel stališče, da se bo urejala javna razsvetljava vzporedno z izgradnjo novega križišča v tem delu. V proračunu za leto 2006 so predvidena sredstva v višini 10 mio tolarjev. 2. Predlaga obnovo kanalizacije (primarnega kanala) v Kidričevem. Odbor je sprejel stališče, da se bo obnovil kanal v sklopu projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja (v letu 20-07/08). 3. Predlaga dograditev pločnika na Lovrenški cesti od stanovanjske hiše Hvalec do konca naselja. Odbor je sprejel stališče, da bo možna izvedba pločnika le v okviru razpoložljivih sredstev za vzdrževanje cest. 4. Predlaga izgradnjo hodni- ka za pešce, od gradu do OŠ Kidričevo. Odbor je sprejel stališče, da bo možna izgradnja pločnika v okviru projekta »Vrtec«. 5. Predlaga obnovitev in dograditev parkirnih prostorov v naselju Kidričevo. Odbor je sprejel stališče, da izgradnja ni možna, dokler se lastniki zemljišč ne dogovorijo med seboj in tudi financirajo izgradnje le-teh. 6. Predlaga asfaltno preplastitev pločnika od MlP-a do družbe TALUM, d. d. Odbor je sprejel stališče, da se izvede preplastitev v sklopu rekonstrukcije Tovarniške ceste. 7. Predlaga izgradnjo avtobusnega postajališča za občane Industrijskega naselja in Lovrenške ceste. Odbor je sprejel stališče, da se izvede ureditev križišča v sklopu rekonstrukcije Tovarniške ceste. 8. Predlaga ureditev igrišč ob OŠ Kidričevo. Odbor je sprejel stališče, da se igrišča uredijo v sklopu izgradnje vrtca. In problemi ostajajo naprej!!! Marta Pinterič KRAJEVNI ODBOR LOVRENC Mrliška vežica v Lovrencu je potrebna obnove Ko se ustavimo v središču Lovrenca, lahko domačini kakor tudi naključni obiskovalci ugotovimo, da se je samo središče kraja lepo, če ne že vzorno uredilo. Ker pa v samo središče Lovrenca spadata tudi pokopališče in mrliška vežica, ne moremo mimo dejstva, da sta objekta potrebna temeljite prenove, še posebno mrliška vežica, ki uporabnikom ne nudi več normalnih pogojev za uporabo. Zato je krajevni odbor Lovrenca apeliral in obenem dobil zagotovilo s strani Občine Kidričevo, kakor tudi samih lovrenških svetnikov in podžupana, da naj bi se v letošnjem letu na mrliški vežici izvedla naslednja obnovitvena dela: kompletna zamenjava i ES&, lilllillililllll njava žične ograje okoli vežice, popravilo ograje pred vežico in samo pleskanje vežice. Samo pokopališče je pa nujno potrebno popravila tlakovcev. Za naslednje leto pa so na pokopališču planirane še naslednje aktivnosti: ureditev žarnega zidu, ureditev fontan z vodo, namestitev plastičnih kontejnerjev na kolesih za sveče in ureditev brezžičnega ozvočenja. Z obnovo mrliške vežice in pokopališča bo središče Lovrenca dobilo lepšo podobo, zadovoljstvo krajanov se bo povečalo, pa tudi marsikdaj upravičenemu ti-Mrliška vežica potrebna temeljite obnove. hemu in prikritemu negodovanju krajanov se bomo izognili. oken in nefunkcionalnih vrat, za- lacij, ureditev ogrevanja, zame- Besedilo in foto: menjava dotrajanih elektro insta- njava zunanjih tlakovcev, zame- Stanko Rihtarič KRAJEVNI ODBOR STRNIŠČE Čistilna akcija Tudi letos smo se v velikem številu priključili čistilni akciji. To je po eni strani dokaz, da ljudem ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, da se zavedamo pomena čistega okolja za naše zdravje. Zaradi slabih izkušenj, ko trava spomladi preraste smeti, smo se odločili za predčasno čistilno akcijo. Tako smo jo izvedli tri tedne pred napovedano skupno občinsko akcijo, ki je bila letos 22. aprila. Ko sem se vsak dan vozil ob cesti Strnišče-Kidričevo, sem bil kar razočaran, ko je bilo opaziti veliko pločevink na vsaki strani ceste kmalu potem, ko je skopnel sneg. Večkrat se peljem s kolesom tudi v drugi smeri Stmišče-Župečja vas. In tudi tu je bilo opaziti mnogo pivovskih pločevink v jarkih ali tik ob cesti. Na misel mi je prišlo, da je to verjetno krivo, ker ljudje vedo, da za njimi vsako leto poberemo smeti in pač zato mečejo prazne pločevinke skozi okno avtomobilov z mislijo - saj bojo vaščani počistili. Ko sem na sami čistilni akciji izražal svojo nejevoljo in veliko razočaranje, ali je to v današnjem času v Sloveniji še sploh možno, ko smo vendar v družbi narodov Evrope, katerih večina gotovo mnogo bolje skrbi za zdravo in čisto okolje. Pa me je tisti dan vsaj malo potolažila vest, da so pločevinke padale iz tovornjaka, ki je prevažal smeti na deponijo. Kljub temu smo tudi letos nabrali veliko preveč ostale navlake in smeti, ki se je nabrala v samo enem letu. Kaj če jih nihče ne bi pobiral. Kako dolgo bi jih še ljudje metali skozi okna avtomobilov, brez da bi jih bilo sram. Če bi imeli kaj slabe vesti, bi bilo tega metanja smeti veliko manj. Ali pa, da bi jih dolgo pekla vest, ko bi se zalotili, da so odvrgli smeti tako brezbrižno. Ste opazovali kdaj mačko, ko za sabo zakoplje svoje iztrebke, pa je samo žival. Opažamo cele kupe najrazličnejše navlake od gradbenega materiala do bele tehnike odvržene kjerkoli ob cestah in poteh v gozdu, že saniranih jamah. In tega je na žalost vedno več. Pa svinjske kože v plastičnih vrečah odvržene čisto ob cestah ali poteh, da tako počasi gnijejo in zaudarjajo. Mislim, da bi vsaka občina morala poskrbeti za brezplačno odlaganje raznih večjih smeti na točno določenem mestu. Tako imajo urejeno ponekod drugod. Ne pa da moramo občani Kidri- čevega odvažati smeti na ptujsko deponijo, od tam pa vozijo blato čistilne naprave v našo občino, natančneje na haldo v Strnišču. In ker pri večini vasi v občini Kidričevo ni gozdov, je najlažje skriti te odpadke prav v okolici naše vasi Strnišče, ker smo pač v oazi sredi gozdov. Ali je res najlažje in brez najmanjše slabe vesti onesnažiti sosedovo dvorišče? Besedilo in foto: Jože Safranko Bilo nas je kar nekaj, ljubiteljev čistega okolja. Zgodovina/ gospodarstvo IZ ZGODOVINE KIDRIČEVEGA Kidričevo in ljudje Pred kratkim sem imela priložnost prebrati izvleček Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega Vide Rojic iz leta 1984 in povzetek Zgodovine Kidričevega Marije Hernja Masten iz leta 2003. Vse preveč pozabljamo na zgodovino in nastanek Kidričevega, naše otroštvo, igre, veselje. Naključni pogovor o tej temi s podžupanom Jožetom Murkom meje vzpodbudil, da povzamem dejstva naše zgodovine, druge svetovne vojne, po kateri je med smrekovimi gozdovi v osrčju Dravskega polja skupaj s Tovarno glinice in aluminija raslo naselje. Razvilo seje na območju župnije in predvojne občine Lovrenc na Dravskem polju in je upravno spadalo kot zaselek S tern tal k Župečji vasi. Po prvi svetovni vojni nosi ime Strnišče. Leta 1953 so kraj poimenovali po revolucionarju in gospodarstveniku Borisu Kidriču. Lovrenška župnijska kronika navaja izvor imena, ki je bojda ostanek udomačenega imena po graščinskih hlevih z ovni (Star-stall - ovčji hlev), ker se je gospoščina ukvarjala z ovčerejo. Kasneje naj bi se ime spremenilo v Sterntal (Sternthal). Slovensko inačico krajevnega imena Strnišče so ljudje pripisovali temu, da je med prvo svetovno vojno av-stro-ogrska vojska zgradila blizu gradu več taborišč z barakami, za katere so izsekali gozdove in je nastalo strnišče (Masten, 2003). Novembra 1918, po razpadu Av- stro-Ogrske monarhije, je bil kraj tudi uradno poimenovan. Ob železniški postaji Strnišče je še del starega naselja, ki se je razvil severno od železniške proge Ptuj-Pragersko. Leta 1912 je naselje dobilo železniško postajo. Leta 1870 je grof Schon-dorf, lastnik propadajočega gradu Schneevveiss v Apačah, tukaj sezidal dvorec. Posest, ki se je razprostirala okrog, je dajala kruh nekaj delavskim družinam, ki so se z letom 1870 naselile v graščinskih pomožnih poslopjih. Tako je nastalo naselje Strnišče na Dravskem polju, kije štelo 60 prebivalcev. Mnogo kasneje, leta 1965, je bila ustanovljena krajevna skupnost Kidričevo. Zajemala je vasi Apače, Njiverce, Kungoto pri Ptuju in Strnišče. S preoblikovanjem lokalne samouprave je 1. januarja 1995 nastala občina Kidričevo. Naselje ostaja in se razvija. Sem ponosna zagovornica razvoja naselja in vesela sem, da kot članica odbora za gospodarsko infrastrukturo, pod vodstvom predsednika odbora Jožeta Murka, planiramo rekonstrukcijo Tovarniške ceste, izgradnjo reciklažnega dvorišča, vrtca, označbe ulic, dodatno ureditev trim steze, izgradnjo Športnega parka Njiverce in ulično razsvetljavo. Milena Purg GOSPODARSKI KOTIČEK Razvoj podjetja Bas Zaposleni v podjetju danes. Začetki podjetja segajo v leto 1945, ko se je od partizanov v Lovrenc vrnil oče Ludvik Strel in začel izdelovati čevlje. Na začetku je delal sam, kasneje pa je zaposlil nekaj delavcev in jih hkrati tudi priučil in izučil za čevljarje. Leta 1946 je ustanovil družbeno čevljarsko podjetje v Lovrencu. Leta 1957 je združil čevljarsko in mizarsko delavnico v Lovrencu ter kovinsko delavnico v Cirkovcah v skupno podjetje Dravinja. V prostorih sedanjega podjetja je bila proizvodnja čevljev in uprava podjetja, katere direktorje postal in ostal vse do leta 1960. Samostojno čevljarsko obrt - Strel Ludvik-je ustanovil leta 1963. Oče Ludvik se upokoji 1966. leta, obrt pa nadaljuje sin Branko. Skupaj z ženo Anico sta leta 1967 podjetje preimenovala v čevljarstvo in rokavičarstvo Branko in Anica Strel, spremenila se je tudi sama obrtniška dejavnost. Izdelovali so čevlje in zaščitne delovne rokavice. Proizvodnja je bila na začetku mala, zaposlovali so le 5 delavcev in dnevno proizvedli le 50 parov delovnih rokavic in nekaj čevljev. Do leta 1979 seje izdelava dvignila na 15.000 parov rokavic na mesec in zaradi ugodne gospodarske rasti seje proizvodnja razširila tudi na zaščitna delovna oblačila. Zaradi povečane proizvodnje je bilo konec osemdesetih let zaposlenih že 20 ljudi. Leta 1990 je bilo zaradi potreb prilagajanja tržnim razmeram kot tudi načina poslovanja ustanovljeno podjetje BAS, d. o. o. Ime podjetja izhaja iz začetnic imen Branko, Anica Strel. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih že 26 ljudi. Leto osamosvojitve, 1990, je bilo za slovensko gospodarstvo kakor tudi za podjetje BAS, d. o. o., prelomno leto, saj so čez noč izgubili velik trg dela, posledica je bila preusmeritev in posodobitev proizvodnje in začetna odvisnost izključno od slovenskega trga. Spelje prišlo do ponovnega prilagajanja novemu tržišču in ponovne posodobitve proizvodnje za bolj zahtevna dela. Začeli so proizvodnjo usnjene konfekcije in galanterije, prav tako pa so na sedežu podjetja odprli prodajalno svojih lastnih izdelkov, kar je podjetju prineslo večjo prepoznavnost. Branko Strel se je leta 1997 upokoji, tri leta kasneje še njegova žena Anica. Delo sta prepustila sinovoma Zoranu in Dušanu, ki pa družinsko podjetje uspešno vodita še danes in je prepoznavno tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Leta 1999 so zaradi pomanjkanja tovrstnih izdelkov prvi v Sloveniji pod svojo blagovno znamko razvili in izdelali gasilsko ognjevarno obleko, ki ustreza najzahtevnejšim slovenskim in evropskim standardom, kar dokazujejo s pridobljenim certifikatom po standardu EN 469 in z dejstvom, da izdelek uspešno tržijo tako doma kot v tujini. Razvili so tudi ognjevarne škornje, ognjevarne rokavice ter ognjevarno podka-po, vse s pridobljenim certifi- katom, saj se v podjetju trudijo zadovoljiti stranke na način, da lahko čim več ognjevarnih izdelkov dobijo na enem mestu. Danes proizvodnja podjetja obsega tudi gasilska delovna oblačila, gasilske delovne kape, paradne uniforme in kape s ščitnikom, paradne pasove, kravate, oblačila za civilno zaščito, pasove in naramnike, vse vrste usnjenih torb, vetrovke in druge izdelke iz tekstila. Martin Krajnc Foto: Arhiv podjetja. Aktivnosti v gasilski zvezi Kidričevo Ker gasilci skozi vso leto aktivno delujemo, smo glede aktivnosti v zimskem času izvedli nadaljevalni tečaj za gasilca, ki gaje obiskovalo 46 slušateljev. V drugem delu tečaja smo v dogovoru s PGD Ptuj vključili tudi 18 članov PGD Ptuj. 28. 1. 2006 smo izvedli teoretični del testiranja, ki gaje opravilo večina kandidatov. Tisti, ki niso uspeli položiti teoretičnega dela v prvem delu, so ga lahko zagovarjali v drugem delu, ko smo izvajali praktični del tečaja. Tečaj je bil uspešno zaključen 9. 4. 2006, uspešno ga je opravilo 62 slušateljev. Med tem časom smo po odredbi ministra za obrambo izvedli tudi izobraževanje gasilcev v primeru izbruha aviarne influence (ptičje gripe). Opravilo gaje 12 gasil- cev iz GZ Kidričevo. V nedeljo, 7. 5. 2006, smo se udeležili Florjanove maše v farni cerkvi sv. Družine v Kidričevem, kjer je bil zelo dober obisk, saj se je maše udeležilo 120 gasilk in gasilcev. Med tem časom pa so že pridno trenirali pionirke iz Jablan ter mladinci iz Starešine, ki so se 20. maja 2006 udeležili državnega gasilskega tekmovanja v Staršah. Na državno tekmovanje pa se pripravljajo članice A iz Lovrenca ter člani B iz Taluma Kidričevo. Vsem tekmovalcem želimo veliko športne sreče ter dostojno zastopanje GZ Kidričevo na državnem tekmovanju. Ker se zelo hitro bliža občinski praznik, se tudi na nivoju GZ športnem parku. Kidričevo pripravljamo na obč- Jože Kancler, insko gasilsko tekmovanje, ki poveljnik GZ Kidričevo bo v Lovrencu 24. junija 2006 v Foto: Arhiv društva MEMORIAL MATEVŽA HACETA Uspešni na državnem tekmovanju v Staršah Pionirke in mladinci skupaj z mentorji in vodstvom GZ Kidričevo. V soboto, 20. maja, se je v Staršah odvijalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Tekmovanje je v začetku spremljalo dokaj kislo vreme, ki pa se je proti koncu tekmovanja razjasnilo in tako smo lahko na koncu ob podelitvi uživali v lepem vremenu in čudovitem ambientu na tekmovališču, ki je bilo pripravljeno v športnem parku v Staršah. Lepo je bilo videti množico mladih gasilcev, ki so se borili za čim boljšo uvrstitev, saj nas ob takšni udeležbi mladih in zagnanih gasilcev ni strahu za bodočnost in kakovost prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. Mlade tekmovalce so prišli vzpodbujat številni privrženci gasil- stva od blizu in daleč, s svojim obiskom pa sta jih počastila tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki jih je pozdravil na začetku tekmovanja in jim zaželel obilo tekmovalnih uspehov, ob razglasitvi rezultatov pa jih je s svojo prisotnostjo počastil tudi minister za obrambo Karl Erjavec. Tekmovanja se je udeležilo 195 tekmovalnih ekip, ki so bile razdeljene v štiri tekmovalne kategorije, in sicer: pionirke, pionirji, mladinke in mladinci. Iz GZ Kidričevo so se tekmovanja udeležile pionirke PGD Jablane in mladinci PGD Staro-šince. Za naši ekipi je bil to velik dogodek, saj na tako velikem tekmovanju še nista nastopili. Obe ekipi je potrebno pohvaliti, saj sta brez težav premagali začetno tremo in pritisk velikega tekmovanja ter dosegli tudi zelo dober tekmovalni rezultat. Pionirke PGD Jablane so med 40 tekmovalnimi desetinami dosegle odlično 10. mesto, mladinci PGD Starošince pa so v konkurenci 45 desetin dosegli ravno tako zelo dobro 24. mesto. Obema ekipama je manjkal morda kanček tekmovalne sreče, ki bi jima lahko prinesel uvrstitev v sam vrh tekmovalnih ekip, sicer pa sta bili obe ekipi zelo zadovoljni tako z rezultatom kot s samo udeležbo na tem tekmovanju. Obe tekmovalni ekipi sta si skupaj s požrtvovalnimi mentorji, ki so prav tako zaslužni za ta uspeh, pridobili bogate izkušnje, ki jih bosta lahko s pridom izkoristili na naslednjih velikih tekmovanjih. Vsem sodelujočim pa se je ta dogodek vtisnil v prelep spomin, ki jim bo poleg tekmovanja še dolgo ostal v spominu kot prijetno druženje mladih na tej prireditvi. Na koncu tekmovanja smo bili vsi prisotni navdušeni nad organizacijo tekmovanja, ki gaje pripravila sosednja gasilska zveza Starše. Razšli smo se z mislijo na skorajšnje snidenje na naslednjem državnem tekmovanju, upajoč, da bodo naše ekipe tudi v prihodnje dosegale takšne ali morda še boljše rezultate. Besedilo in foto: Zvonko Mesarič Tekmovalni desetini pionirk PGD Jablane in mladincev PGD Starošince. 9. blagoslov konjev v Župečji vasi V Župečji vasi se vsako leto zbere množica konjenikov pa tudi z vozovi pridejo. V nedeljo, 23. 4. 2006, je bil v Župečji vasi organiziran že 9. blagoslov konjev. Zbralo se je veliko konjarjev in konjerejcev iz bližnje in daljne okolice. V lepem sončnem popoldnevu se je na prireditvenem prostoru v središču vasi ob cerkvi sv. Antona Puščavnika zbralo blizu 500 ljudi, ki so si ogledali ta stari običaj. Imeli so kaj videti, saj so konjereje! pripeljali 59 konj in 13 konjskih vpreg s furmani, skupaj 82 konj. Jurij, po katerem se imenuje praznik jurjevo, ki je 23. aprila, je bil vojščak višjega rodu, doma v Kapadociji, pod Dioklecijanom pa je umrl mučeniške smrti. Njegov grob je v palestinskem mestu Lydda. Pobudniki blagoslova konj na jurjevo so krajani Župečje vasi, s sredstvi pa so pomagali v Turističnem društvu Kidričevo in Občini Kidričevo ter sponzorji. Prireditev se je pričela ob 14. uri z zvoki kidričevske godbe na pihala iz Taluma. V sprevodu okrog prireditvenega prostora je sledilo 82 konj, ki so se zbrali na zelenici pred cerkvijo. Konjerej-ci so pripeljali te plemenite živali, da bi sveti Jurij, zavetnik živali, pripomogel k zdravju v hlevu. Najprej so domačini pozdravili vse navzoče, spregovoril je podžupan občine Jože Murko in predsednik Turističnega društva Kidričevo Stefan Jeza. Župečani so pripravili kratek kulturni program, v katerem so se predstavili pevci iz Cirkovc, mlade pevke iz Lovrenca in Župečje vasi, ki nastopajo pod imenom Zarja, program pa je popestril še humorist Kori. Osrednji del prireditve - blagoslov - je opravil domači farni župnik Karel Pavlič. Blagoslov je bil zaključen, ko je vsak konj po starem običaju dobil košček kruha s soljo. Predstavnik organizacijskega odbora in najbolj zaslužen za izvedbo prireditve Zvonko Ba- bič je podelil priznanja o sodelovanju na 9. blagoslovu konj v Župečji vasi vsem konjerejcem in nastopajočim ter tako zaključil uradni del. V nadaljevanju so domačini vse prisotne pogostili z domačim pecivom župeških gospodinj, klobaso, domačim kruhom in pijačo. Sledilo je še po- vabilo za naslednje leto na že 10. tradicionalno žegnanje konjev v Župečjo vas. Danes redko srečamo tako organizirane prireditve. Samo upamo lahko, da bodo krajani tudi v bodoče tako složni in pripravljeni ohranjati tradicijo. Tekst in foto: Marjan Bezjak III. Tulipanijada Jekleni lepotci pred šotorom v Cirkovcah. Člani motorističnega društva MK Tulipan, ki deluje že od leta 2002, smo se tudi letos odločili, da ponovno organiziramo otvoritev sezone z blagoslovom motorjev. Prireditev je postala že tradicionalna in smo jo člani kluba poimenovali kar Tulipanijada. Pomembno načelo, ki ga spoštujejo naši člani, je predvsem varna vožnja. Zaradi tega smo se tudi odločili, da bomo letos zopet organizirali blagoslov motorjev, ki simbolično pomeni, da se motoristi, ki se udeležijo blagoslova, celo sezono vozijo pod okriljem sv. Krištofa, zavetnika motoristov. Tulipanijada je potekala dva dni, 21. in 22. aprila, na športnem igrišču za osnovno šolo Cirkov- ce. Petkov večer so popestrili mlada skupina Take Off, člani tamburaškega orkestra Cirkovce in punk skupina CZD ter seveda, kot je navada na podobnih prireditvah, razpoložena »artistka«. Že petkov uvodni del je zapolnil obisk okrog 100 motoristov, udeležilo pa se ga je tudi nekaj krajanov, medtem ko je v soboto vse prav rjovelo iz izpuhov preko 500 motorjev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Za vse motoriste smo imeli na voljo brezplačen, že tradicionalni golaž, s katerim smo se okrepčali, preden smo startali panoramsko vožnjo na Ptujsko Goro. Pot nas je vodila skozi vasi naše občine in koloni ni bilo ne konca ne kraja. Na Ptujski Gori, od koder smo imeli zaradi lepega vremena prekrasen razgled, so svoje delo več kot odlično opravili člani turističnega društva Ptujska Gora in seveda pater Janko. Ob vrnitvi na prireditveni prostor v Cirkovcah so nas pričakali člani skupine Ko-pije, ki so z udarnimi melodijami skrbeli za dobro razpoloženje vse do več- era, ko so se začeli motoristi poslavljati. Seveda tako v petek kot v soboto ob tem slovesu ni šlo brez tradicionalnega pokanja, risanja krogov in kurjenja gum, kar je na prireditvenem prostoru pustilo sled za nami - v spomin. Na koncu se vsi člani našega kluba radi iskreno zahvaljujemo vsem sponzorjem, brez katerih naša prireditev ne bi bila, ne bi mogla biti, to, kar je. Upamo, da se drugo leto zopet vidimo, da bodo tudi domačini vzeli ta dogodek za svojega in se ga z veseljem udeležili. Predsednik: Žiga Medved, tel. 041/398-112 Podpredsednik: Sebastijan Do-bič, tel. 041/328-448 www.mktulipan.com e-mail: mktulipan@email.si Žiga Medved Foto: BT »t.l DRUŠTVO UPOKOJENCEV KIDRIČEVO Obiskali smo naše najstarejše in bolne občane Neža Kores in njena hči. Med ostalimi aktivnostmi ima društvo upokojencev nalogo obiskati vse starejše in bolne enkrat na leto. Iz evidence članstva smo ugotovili, da imamo člane starejše od 90 let, zato je bil sprejet sklep, da se jih obišče ter obdari s cvetjem in skromnimi darili. Ob dnevu žena smo obiska- li Nežo Kores, rojeno 21. 01. 1913, Vlahovičeva ulica 9, Kidričevo. Neža Kores je bila najstarejša članica DU, od 01. 01. 1964 (žal je Koresova kmalu po obisku, 11.04. 2006, umrla). Istega dne smo obiskali tudi Marijo Panikvar, rojeno 09. 01. 1907, Kungota pri Ptuju 18. Marija Panikvar je članica DU od 15. 01. 1965. Prav tako smo obiskali še dva naša člana, ki sta hudo bolna. S skromnimi darili smo razveselili Jožeta Trstenjaka, Vlahovičeva 3, Kidričevo, in Franca Kozela, ki je oskrbnik Doma upokojencev v Muretincih. Vsem hvala za dolgoletno članstvo, veliko zdravja in sreče med njihovimi najdražjimi, ki tako lepo skrbijo za njih. Besedilo in foto: Rozika Premzl Marija Panikvar in Franc Rajh. DRUŠTVO UPOKO.IFNOEV CIRKOVCE V društvo včlanjenih 460 članov DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOVRENC Druženje starejših krajank vsak prvi petek Druženje starejših krajank pri kegljanju. Občni zbor je društvo imelo dne 30. 4. 2006 v večnamenski dvorani v Cirkovcah. Pregledali smo štiriletno delo ter se zahvalili staremu upravnemu odboru, nadzornemu odboru in častnemu razsodišču za dobro delovanje ter nato izvolili novo sestavo organov društva. Za predsednika je bil izvoljen Mirko Puklič, za tajnico pa Marija Dietinger, nove člane v upravni odbor pa so izvolile vasi Mihovce, Zgornje Jablane, Pongrce in Spodnja in Zgornja Gorica. Iz ostalih vasi pa bodo še naprej upravljali delo stari člani upravnega odbora. Novi predsednik društva Mirko Puklič seje zahvalil staremu predsedniku za uspešno osemletno vodenje društva s skromnim darilom ter ga povabil, da nam bo še naprej njegov nasvet vedno dobrodošel. Zahvalil seje tudi vsem dosedanjim članom v organih društva ter poudaril, da bo deloval v duhu pravil in upošte- val želje članov in jih uresničeval po svojih močeh. Poudaril je, da si želi, da se upokojenci družimo, da bi imeli razne dejavnosti, ki bi nas veselile. Kot prvo je navedel, da bi začeli s kolesarjenjem in določili smo, da se 18. 5. 2006 ob 10. uri dobimo pred našo pisarno in krenemo na krajšo pot ter se dogovorimo, kako bomo naprej kolesarili. Njegova druga želja je, da se ribiči in kegljači sestanejo in se dogovorijo, kako bodo uresničevali svoje želje. Skratka, novi predsednik si želi, da se uvedejo razne aktivnosti v društvu. Želi si, da bi pod njegovim vodstvom društvo še bolj aktivno in uspešno delovalo, saj že uspešno deluje 53 let. Pregovor pa pravi, da je v slogi moč, zato mu moramo vsi člani, posebej še upravni odbor, pomagati pri uresničitvi njegovih načrtov. Marija Dietinger Starejše krajanke DU Lovrenc so na prvem srečanju v mesecu marcu sklenile, da se redno dobivajo v dvorani društva upokojencev vsak prvi petek v mesecu. Ob druženju, klepetu in obujanju spominov na mlada leta preživijo prijetne urice. V toplih poletnih dneh se bodo na pokritem društvenem kegljišču pomerile tudi v kegljanju, saj so to že preizkusile, ker jim pa je ponagajalo vreme, so majsko srečanje zaključile v dvorani v prisrčnem pogovoru ob kavi in čaju. Anton Planinšek Foto: Josip DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOVRENC Ob 30-letnici podeljena društvena priznanja Iz občnega zbora. Ideja za ustanovitev Društva upokojencev Lovrenc se je uresničila 15. 4. 1976, ko je bil na zboru občanov imenovan tričlanski iniciativni odbor za ustanovitev društva. V odboru so bili Rudolf Brencelj in Franc Dolenc iz Lovrenca ter Janez Pernat iz Župečje vasi. Prvi ustanovni občni zbor društva je bil 16. 5. 1976 ob 15. uri v Lovrencu. Na zboruje bil imenovan Rudolf Brencelj za predsednika, podpredsedniško delo je prevzel Martin Kozoderc, tajniška dela so bila zaupana Janezu Pernatu, delo blagajnika je prevzel Franc Medved iz Lovrenca. Takrat 96-člansko društvo je izvolilo Stefana Ozimiča iz Lovrenca za predsednika nadzornega odbora. Sestajali so se na Krajevnem uradu v Lovrencu. Pozneje jim je športno društvo odstopilo svoj prostor, v tej sobi je sedaj kuhinja društva. Leta 1979 je društvo dobilo od Krajevne skupnosti Lovrenc v najem dvorano, v kateri je bilo skladišče Kmetijske zadruge. S soglasjem bivše občine Ptuj je društvo začelo obnovo dvorane, kuhinje, sanitarij in pisarne. Iz leta v leto je članstvo v društvu naraščalo, s tem pa tudi želje po druženju. 1983. leta smo odprli bife, prva točajka je bila Katica Rihtarič. Leto dni pozneje je predsedniška dela prevzela Romana Mohorko in jih dobro opravljala, vendar je 1993. leta začela bolehati. Leta 1994 je bil na občnem zboru za predsednika imenovan Leopold Pšajd, ki pa zaradi bolezni ni prevzel dela, zato je upravni odbor za predsednika izvolil Martina Krajnca, ki še danes uspešno vodi DU Lovrenc. V nedeljo, 23. 4. 2006, je Martin Krajnc že 14. nagovoril in pozdravil 225 članov in gostov, ki smo se ob 14. uri zbrali v veliki dvorani v Lovrencu na 30. občnem zboru. Kratko zgodovino društva je opisala Sonja Stepa-nov, ki je tudi lepo povezovala kulturni program, v katerem so sodelovali Fantje treh vasi, Lovrenški mladi muzikantje z Jankom, Pevke s Ptujske Gore in Ljudske pevke DU Lovrenc. Na jubilejnem občnem zboru so bila podeljena številna priznanja in pohvale. Osem članov DU Lovrenc j e prejelo priznanja za izred- ne zasluge za delo v društvu, 36 priznanj pa je bilo podeljenih za dolgoletno delo v društvu. Tudi gostje iz sosednjih društev niso skoparili s pohvalnimi besedami za jubilejni občni zbor in s čestitkami prejemnikom priznanj. Na povabilo sta se odzvala tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko in predsednik odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar. Društvu sta čestitala za dosežke v zadnjih letih. Po končanem uradnem delu občnega zbora se nam je prileglo dobro kosilo s solidno postrežbo gostišča Kozel, zalili pa smo ga s pristno haloško kapljico. Tudi stopala niso ostala hladna ob ansamblu Še pa še. Veselo druženje se je nadaljevalo vse do poznih večernih ur z mislijo, da se kmalu spet dobimo, saj je junij zelo bogat s prireditvami in izleti. Že 10. junija bo organiziran piknik v neznano, 24. junija je planirano romanje na Brezje in 29. junija se bomo udeležili srečanja upokojencev Slovenije, ki bo v Mozirju. Anton Planinšek Foto: Josip DRUŠTVO INVALIDOV KIDRIČEVO Barvanje velikonočnega jajca in pridobitvena dejavnost Velika noč je največji krščanski praznik. Ne praznujemo ga samo na veliko nedeljo, praznovanje se prične že en teden prej, to je na cvetno nedeljo, in traja cel velikonočni teden. Ne glede na to, če smo verni ali ne, je to praznik pomladi. Veselimo se okraševanj in priprav prazničnih jedi. Mi v društvu smo se osredotočili na pripravo velikonočnega jajca, ki je eno najstarejših in najpomembnejših opravil praznovanja. Jajca lahko okrasimo na več različnih načinov. Enega teh smo se lotili tudi v društvu. Zaprosili smo mentorico iz OŠ Olge Meglič iz Ptuja, da nam je pokazala enega izmed neštetih načinov, tudi najstarejšega s čebulo. Na koncu smo vse izdelke poslikali in pripravili razstavo. Sodelovalo nas je kar dvajset udeležencev. Veliko število naših članov pa si je ogledalo razstavo v društvu. Še istega dne pa smo odprli prostore, kijih imamo v najemu od občine. Sam prostor je opremljen s sodobno računalniško opremo, televizor- jem in DVD-jem, ki ga uporablja upravni odbor društva. Takšno pridobitev smo čakali več let in je nepogrešljiva. Lep pozdrav! Besedilo in foto: Marta Pinterič LJUDSKI PEVCI DRUŠTVA INVALIDOV KIDRIČEVO 2. praznik pevcev ljudskih pesmi Mesec maj je najlepši mesec v letu, poln praznovanj in presenečenj. Tako smo v Društvu invalidov Kidričevo načrtovali praznik pevcev ljudskih pesmi, ravno v maju, mesecu, ko vse cveti in zeleni. Ljudski pevci Dl Kidričevo smo v soboto, 13. 5. 2006, ob 17. uri v kulturni dvorani v Kungoti pri Ptuju, praznovali svoj praznik. S kulturnim programom smo obeležili drugo obletnico delovanja. Na prireditev smo povabili deset skupin naših prijateljev iz občine Kidričevo in izven nje. Tako smo pred dvema letoma pričeli delovati kot pevska sekcija s frajtonarjem. Lani smo imeli štiriindvajset nasto- pov v občini Kidričevo in izven nje. Organizacija in delo pevcev je prostovoljno, zato pa dosti težje. Tako smo priredili samostojni koncert na Bolfenku na Pohorju, ki bo tudi letos, natančneje 6. avgusta 2006. Pridite nas poslušat. Vabljeni! V tem članku bi se zahvalila predsednici društva Marti Pinterič, poverjenicama Simoni Gabrovec in Liziki Milošič, Občini Kidričevo, podžupanu Jožetu Murku in tudi vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega kulturnega dogodka. Besedilo in foto: Danica Meško Zenska rekreacija v Cirkovcah V mali telovadnici OŠ Cirkovce je tudi v sezoni 2005/2006 ob sredah zvečer potekala aerobika za ženske v organizaciji Športnega društva Cirkovce. AEROBIKA je oblika rekreacije, ki jo sestavljajo elementi naravnega gibanja (hoja, tek), vrsta plesnih korakov, različne gimnastične vaje raztezanja, vaje za moč in sproščanje. Vadba je potekala ob glasbeni spremljavi, ki poskrbi za prijetno vzdušje. Za strokovno vodenje pa je poskrbela naša vaditeljica Zdenka Rus iz Lovrenca. Tudi v prihodnji sezoni vabimo ženske in dekleta, ki bi rade kaj naredile za svoje zdravje in ohranile kondicijo, da se nam pridružijo. Več informacij o pričetku vadbe v novi sezoni bo objavljenih na KTV Cirkovce ter na spletni strani športnega društva Cirkovce www.SportnoDrmtvoCirk.ov-ce.si. Besedilo in foto: Lidija Potočnik , i.ip Mil m x A M m K? Saj* ■ h IH ' f gm ■ » jh muft Pridružite se nam v sezoni 2006/2007. Po mnogih letih ponovno odbojka V Cirkovcah smo že imeli dolgoletno tradicijo igranja odbojke, ko so takratni člani TVD Partizan igrali tudi v ligaškem tekmovanju. Po mnogih letih se je znova prebudila želja, da igramo odbojko. Kar je najlepše - med mladimi člani in tudi članicami. Nekoliko potihoma smo upali, da bo udeležencev dovolj za normalno odigravanje 6 + 6, a kako smo se lahko tako ušteli! V nekaj terminih nas je bilo tudi 28 moških in žensk. Te se so lepo vključile in popestrile odbojko, igra pa je bila bolj raznovrstna, brez samega nabijanja. Nova dvorana z dvema igriščema pa nam je za odbojko prišla še kako prav! Na začetku terminov smo ponavadi še malo preizkusili rokometno igrišče in tudi ugotavljali, kako groba igraje lahko odbojka. Seveda je igranje odbojke namenjeno rekreaciji, a tudi druženju, ki je bilo vsem v veliko veselje. Tako ni dvoma, da bomo to dejavnost izvajali v naslednji zimski sezoni. Vsi ste že sedaj vljudno vabljeni, da vam pordečijo roke! Mirko Draškovič ŠPORTNO DRUŠTVO APAČF Zenska nogometna liga Leto 2006 bo zapisano kot najuspešnejše tekmovalno leto od ustanovitve. Članska ekipa nastopa v A-ligi MNZ Ptuj in je trenutno na drugem mestu. To je veliki uspeh, ki ga vodstvo ni planiralo. Tudi mladinci so bili zelo uspešni in so pristali na drugem mestu. Pionirji U-8 tekmujejo uspešno s pomočjo NK Aluminij. Tudi veterani tekmujejo v veteranski ligi uspešno. Cilj tekmovanja veteranov je bolj druženje in ohranjanje kondicije, kot pa igranje nogometa. V Apačah se lahko pohvalimo z žensko ekipo, ki nastopa na turnirjih MNZ Maribor - Ptuj. V Apačah poleg igranja nogometa tudi pridno delajo na izboljšanju infrastrukture igrišča. Trenutno so obnovili ostrešje slačilnic ter fasado. Do občinskega praznika občine Kidričevo nameravajo končati brunarico in asfaltirati površine okrog kletnih prostorov. Ob igrišče bodo pripeljali pitno vodo za obiskovalce nogometnih tekem. Vodstvo Športnega društva se želi zahvaliti za pomoč vsem udeležencem delovnih akcij in tudi občinskemu svetniku in Občini Kidričevo. Cilji Športnega društva Apače za prihodnost Dalje se bodo trudili za izboljšanje infrastrukture igrišč za nogomet, rokomet, košarko in odbojko. Predvsem pa želijo narediti optimalne pogoje za rekreacijo, kot so pikniki in podobno. Cilj društva je, da se čimveč mladine in starejše populacije ukvarja s športom in ne z alkoholom ali drogami. Želijo več obiska na prvenstvenih nogometnih tekmah, ki se igrajo na Športnem parku Apače. Ob občinskem prazniku občine Kidričevo bodo pripravili nočni turnir v nogometu in šahovski turnir. Občane občine Kidričevo vabijo na osrednjo proslavo, ki bo letos v Apačah. Viktor Cafuta Foto: Petra Kovačec NOGOMETNI KROŽEK OŠ CIRKOVCF Dobro sodelovanje žanje dobre uspehe ŠD Cirkovce na vseh področjih, predvsem pa na športnih, zelo dobro sodelujemo z OŠ Cirkovce. Tako je tudi z nogometom, kjer kot zunanji sodelavci izvajamo nogometni krožek. Letos j e sodelovalo skupaj okrog 78 otrok, ki so bili razdeljeni v več skupin, in sicer: punce stare do 14 let (sodelovalo jih je 14), punce stare do 12 let (sodelovalo jih je 12), fantje stari do 14 let (sodelovalo jih je 15), fantje stari do 12 let (sodelovalo jih je 16), fantje stari do 10 let (sodelovalo jih je 21). Velika udeležba in predvsem redno treniranje, želja po učenju Ekipa deklic do 12 let. in zmagovanju so velik pokazatelj velikega zanimanja otrok za nogomet. Nismo pa samo trenirali, temveč odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem in se udeležili vseh tekmovanj za posamezne starostne kategorije, kjer smo dosegli kar nekaj dobrih rezultatov. Prav tako kot že lansko leto se bomo s puncami starimi do 14 let udeležili mednarodnega turnirja v sosednji Avstriji v kraju Gabersdorf, kjer smo lani izmed 16 ekip dosegli 4. mesto. Treningi so potekali po dvakrat na teden, in to po dve šolski uri na posamezen termin. Glede na udeležbo bi bila potreba mnogo večja, vendar smo vse koordinirali glede na čas tekmovanj in realizacijo razpoložljivih ur nogometnega krožka. Športno društvo je nabavilo tudi vso potrebno opremo (nekaj je prispevala tudi OŠ Cirkovce), in sicer 15 žog, 50 klobučkov, mreže za žoge, 16 markirnih majic v skupni vrednosti okrog 80.000 SIT. Ta sredstva smo namenili za nemoteno delovanje krožka in želeli smo omogočiti optimalne pogoje, brez katerih danes ni efektivnega dela in posledično rezultatov. Omeniti pa moram, da so vse starostne kategorije dobile nove drese, ki so bili nujno potrebni. Zahvala za te drese gre predvsem podjetjema Slomaster ter Trgovina in bar La Simon iz Cirkovc oz. lastnikoma Lidiji in Danilu Medvedu, ki sta v celoti sponzorirala nakup teh dresov. Za tisk pa je poskrbelo podjetje Batis Plus oz. Bogdan Babšek, ki prav tako pomaga pri vseh projektih ŠD Cirkovce. Zraven teh pa nam večkrat v primeru hude lakote na pomoč priskoči picerija Pri cerkvi oz. Drago Lorber z odlično gostinsko ponudbo. Zelo dobro sodelujemo s klubom NK Aluminij, kamor se je že kar nekaj nadebudnežev priključilo še bolj intenzivni vadbi, kije nujno potrebna za doseganje vrhunskih rezultatov. Upam, da bomo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali z OŠ Cirkovce, predvsem z ravnateljico Ivanko Korez, ter vodjem vseh ekip s stani šole Ljubom Gaizer-jem. Nenazadnje se moram zahvaliti predvsem članom UO ŠD Cirkovce, ki vidi prihodnost v delu z otroki in mladino ter s tem pelje eno od glavnih nalog našega društva. Samo Gajser Foto: JK, MD Ekipa dečkov do 10 let. NOGOMETNI KLUB ALUMINIJ Aluminij premagal Ajax iz Amsterdama!! Veselje ob zmagi z Ajaxom. Današnji članek začenjam z zgoraj zapisano senzacionalno novico. Da, prav ste prebrali. NK Aluminij iz Kidričevega je resnično premagal sloviti FC Ajax iz Amsterdama. Seveda ne gre za članske ekipe, ampak za selekcije U-14, to so nogometaši do 15. leta starosti. Pa preletimo to zgodbo od začetka. Nike Premier Cup je tekmovanje, ki bi ga lahko brez zadržka imenovali tudi svetovno prvenstvo za igralce selekcij U-14 (starejši dečki), ki ga že 12. leto zapored organizira znani proizvajalec športne opreme Nike. Preko 4000 ekip iz celega sveta se čez celo tekmovalno sezono v svojih državah poteguje za nastop na finalnem turnirju. Tako je bilo tudi v Sloveniji. Sodelovale so ekipe vseh prvoligaških in drugoligaških klubov in še nekaj uspešnejših ekip iz posameznih MNZ. Po izločilnih turnirjih so se na finalni turnir Slovenia Premier Cup uvrstile 4 ekipe. To so bili NK Jarenina, NK HIT Gorica, NK Svoboda Ljubljana in seveda NK Aluminij. Naši igralci so prikazali dobro igro in si z zmagami proti NK HIT Gorica in NK Jarenina priborili 1. mesto in s tem uvrstitev na Nike Euro-pean Premier Cup v Pragi. Šele ko so se zavedali, kaj so dosegli v Sloveniji, je nastopila rah- la trema (tudi malo strahu) pred nastopanjem na tako velikem tekmovanju. Vzdušje na avtobusu, ki jih je skupaj s strokovnim vodstvom •'•''K/jj: v ranih jutranjih urah 11.5. 2006 odpeljal izpred domačega stadiona proti brniškemu letališču, pa je odpravilo še tisto malo dvomov. Prevladal je ponos na mednarodnem prizorišču zastopati barve našega kluba, našega generalnega sponzorja, našega kraja, naše občine in nenazadnje tudi naše države. Potovanje je potekalo brez zapletov, za nekatere pa je tudi ta del pomenil nekaj posebnega, saj so prvič potovali z letalom. Sledila je nastanitev v hotelu, kjer so prebivale tudi vse ostale ekipe (preko 500 športnikov in članov ekip). Sledila je uradna otvoritvena ceremonija in predstavitev sodelujočih ekip: AC S PART A Praga; domačin, SK SIGMA Olomouc; češki prvak, BNZ TIROL; avstrijski prvak, SC REAL; estonski prvak, FC BRUSSELS; belgijski prvak, FC RIJEKA; hrvaški prvak, BRONDBV 1F; danski prvak, FC HJK; finski prvak, FERENCVAROSI; madžarski prvak, MACCABI; izraelski prvak, FC AJAX; nizozemski prvak, FC SKEID; norveški prvak, FC WISLA PLOCK; poljski prvak, FC BOAVISTA; portugalski prvak, FC KRYLIA SOVETOV; ruski prvak, SK FOMAT MARTIN; slovaški prvak, FC LUNDS BK; švedski prvak, FC BASEL; švicarski prvak, FC SAMSUN-SPOR; turški prvak. FC ALU- MINIJ; slovenski prvak Temu je sledil žreb kvalifikacijskih skupin, kjer pa je našo ekipo prvič zapustila sreča. Žreb jih je namreč uvrstil v zelo težko skupino, ki sojo zraven NK Aluminij sestavljali še domačini Sparta iz Prage, nizozemski prvak FC Ajax iz Amsterdama, estonski prvak SC Real iz Talina in finski prvak FC HJK iz Helsinkov. Kljub neugodnemu žrebu so naši mladi nogometaši že na prvem srečanju proti sloviti domači ekipi Sparta pokazali pravi pristop k igri, nasprotnikom pa so dali slutiti, da se kar tako brez boja ne bodo vdali in pustili “velikim”. Tekmo s Sparto so sicer izgubili z rezultatom 2 : 0, lahko pa bi bilo tudi drugače, saj so sodniki prestrogo dosodili enajstmetrovko za domačine. Istega dne v popoldanskih urah je bil njihov nasprotnik prvak Estonije, ekipa SC Real. Vemo, da se v državah bivše SZ igra zelo dober, discipliniran in trd nogomet. Vse te vrline pa so bile premalo za naše mlade nogometaše, saj so vrstnike iz Estonije po težki, vendar odlični nogometni predstavi premagali z rezultatom 1 : 0. Ta zmaga je našim igralcem “dala krila”, kar pa se je dokazalo naslednji dan v dopoldanskih urah, ko je pred njimi stal nasprotnik vreden vsega spoštovanja. To je bil sloviti FC Ajax iz Amsterdama. Fantje so v boj krenili odločno, brez treme in strahu, ves čas so prikazovali dobro in domiselno igro, ki pa je rodila sad v obliki prelepega in zmagovitega zadetka, ki ga je dosegel kapetan našega moštva Martin Mileč. Z besedami se ne da opisati veselja v našem taboru po zadnjem sodnikovem žvižgu, ki je oznanil konec tek- me, sramovali pa se niso niti solz sreče. Vsi od prvega do zadnjega si zaslužijo čestitke za korekten pristop k igri, s prikazanim pa so presenetili prav vse gledalce, najbolj pa svoje nasprotnike, igralce AJAXA, ki so še lep čas po tekmi sedeli sklonjenih glav na igrišču in razmišljali, kje je Slovenija in kje je Kidričevo, od koder prihajajo ti nepoznani nogometaši, ki so jim “vzeli mero” na nogometni zelenici. Kakor koli že, AJAX je bil premagan, žal pa so bili premagani tudi naši fantje v naslednji, odločilni tekmi za uvrstitev v četrtfinale, kjer so s Finskim prvakom FC HJK iz Helsinkov izgubili z rezultatom 2 : 0. Tokrat je bila dobra in srčna igra premalo, svoj davek je zahtevala utrujenost, zraven tega pa so nas pestile usodne poškodbe, saj smo po tekmi z Ajaxom ostali brez treh ključnih igralcev, Ku-reža (poškodoval se je že na prvi tekmi), Hajška in Šketa, manjše poškodbe pa so pestile tudi Mil-ca in Medveda. Vse to je botrovalo tudi porazom v razigrava-nju, kjer so se naši nogometaši srečali še z švedskim prvakom FC Lunds in slovaškim prvakom S K Format Martin. Po štirih dneh je končna lestvica izgledala takole: L FERENC-VAROSI - Madžarska, 2. FC BASEL - Švica, 3. FC BRUSSELS - Belgija, 4. FC BOAVISTA - Portugalska, 5. FC SPARTA - Češka, 6. FC AJAX - Nizozemska, 7. FC WISLA PLOCK - Poljska, 8. BNZ TIROL - Avstrija, 9. SK SIGMA - Češka, 10. Neusmiljen boj z Ajaxom. BK LUNDS - Švedska, 11. SK FOMAT MARTIN - Slovaška, 12. NK ALUMINIJ - Slovenija, 13. FC KRVLIA S O VETO V - Rusija, 14. FC FIJK - Finska, 15. FC SAMSUNSPOR - Turčija, 16. BRONDBV 1F-Danska, 17. MACCABI - Izrael, 18. SC REAL - Estonija, 19. FK RIJE-KA - Hrvaška, 20. FC SKEID - Norveška Ekipe, ki so zasedle L, 2., 3. in 4. mesto, so se uvrstile na Nike World Premier Cup (svetovno prvenstvo), ki bo v mesecu avgustu v Manchestru v Veliki Britaniji. In kdo so bili akterji te uspešne zgodbe? Seveda v prvi vrsti igralci Martin Mileč, Žan Gojčič, Robert Kurež, Vojko Tominc, Blaž Jazbec, Timotej Petek, Denis Mlakar, Denis Zajc, Žiga Zupanič, Niko Hajšek. Dejan Rogina. Marko Pislak, Borut Šket, Rok Medved, Dejan Tramšek in Antonio Mlinar De-lamea. Strokovni del ekipe sta sestavljala glavni trener Primož Gorše in trener Zvonko Kocjan, da pa je vse potekalo v skladu s protokolom, je skrbel predstavnik kluba in vodja odprave Miran Lipovac, sicer športni direktor NK Aluminij. Vsem imenovanim gre zahvala za tako imeniten in odmeven uspeh na mednarodnem nogometnem prizorišču, zahvala pa gre tudi vsem ostalim trenerjem v klubu, ki svoje znanje in izkušnje čez celo leto prenašajo na mlajše generacije nogometašev. Prav gotovo gre posebna zahvala celotnemu vodstvu in upravi kluba, predvsem pa našemu glavnemu sponzorju, podjetju Talum, d. d., ki skozi desetletja nesebično skrbi za materialna sredstva in infrastrukturne pogoje v našem klubu. Vsi tisti, ki delamo z mladimi športniki na takšen ali drugačen način, sprejemamo ta uspeh kot priznanje za dosedanje delo, hkrati pa tudi kot obvezo za delo v naprej. Upamo, da bo ta dosežek še dodatno vzpodbudil otroke vseh starosti, da se nam pridružijo. Ob vseh negativnih stvareh, ki prežijo na naše otroke, bomo izjemno zadovoljni, če jih bomo lahko še pravočasno obvarovali, Trener Primož Gorše jim ponudili šport kot alternativo, obenem pa jih naučili samospoštovanja, tekmovalnosti, discipliniranega teamskega dela in drugih vrlin, ki jim bodo dobra popotnica v življenju. In kaj je še novega v našem klubu? Prvenstva v vseh starostnih kategorijah se približujejo koncu. Mlajši in starejši cicibani imajo pred seboj še dva prvenstvena turnirja, mlajši in starejši dečki morajo odigrati še nekaj krogov, kadete in mladino čaka še zadnje prvenstveno srečanje v Murski Soboti, člansko moštvo pa letošnjo tekmovalno sezono zaključi predvidoma 3. 6. 2006. O končnih uvrstitvah vseh selekcij bom poročal v naslednji številki občinskega glasila Ravno polje. Ker se vreme izboljšuje, postajajo pogoji za delo na zunanjih terenih vse boljši, zato vse selekcije trenirajo nemoteno. Prav lep je pogled na nogometne zelenice ob popoldanskih urah, ko jih zasedejo mladi športniki, željni znanja in igre. In prav to jim NK Aluminij s svojimi kvalificiranimi in strokovno usposobljenimi trenerji nudi. Vsled tega apeliram na vas, pridite kdaj samo na sprehod v naš športni kompleks, pripeljite svoje otroke, mogoče pa bo kateri dobil veselje in se nam pridružil. Leta niso pomembna, predznanje ni potrebno, potrebna pa je volja. Naj bo tokrat dovolj. Kot sem že omenil, lahko v naslednji številki pričakujete končne rezultate v prvenstvih, plane za naslednjo tekmovalno sezono, druge aktualne in zanimive novice iz našega kluba in še marsikaj drugega. Srečno do prihodnjič. Toni Pernat Foto: arhiv društva Hura prosti čas Šjiortno društvo Cirkovce organizira projekt HURA PROSTI ČAS!!! za vse ljubitelje športa in zabave! Gre za nacionalni projekt, ki omogoča otrokom in mladostnikom, da čim bolj aktivno preživijo svoj prosti čas in se vsaj za kakšno uro oddaljijo od televizije in računalnika. Vse se bo dogajalo ob vikendih v juniju in septembru (petek, sobota, nedelja) na igriščih za OŠ Cirkovce, in sicer od 18. do 22. ure. Otroci in mladostniki se bodo lahko ukvarjali z nogometom, odbojko, namiznim tenisom, košarko, badmintonom, družabnimi igrami ... Športno preživljanje vikendov se je začelo v petek, 26. 5. 2006, ob 18 uri na igriščih za OŠ Cirkovce. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji športa in zabave!!! Dodatne informacije (031 371 330-Samo, 041 750 680-Mirko, 041 478 775 - Metod, www.sportnodrustvocirkovce.si) ŠD Cirkovce Podžupan sprejel mlade nogometaše NK Aluminij Nogometni klub Aluminij je v preteklosti dosegel številne športne uspehe, na katere so bile ponosne generacije športnikov in športnih delavcev, ponosi pa so bili tudi občani. Temu uspehu so se pridružili v letošnjem letu tudi igralci sekcije starejših dečkov - do 15. leta starosti, ki so v konkurenci 40 naj večjih klubov v Sloveniji zmagali najprej na regionalnem turnirju kakor tudi v finalu turnirja PREMIER CUPA SLOVENIJE in si tako pridobili vstopnico za udeležbo na evropskem finalnem turnirju EU ROPA PREMIER CUP, ki je bila v Pragi v času od 11. 5. 2006 do 15. 5. 2006. Pred odhodom v Prago je mlade športnike, njihove trenerje in vodstvo kluba sprejel podžupan občine Kidričevo Jože Murko ter jim čestital k uspehu, ki so ga dosegli. in jim zaželel, da bi se čim bolje uvrstili na tekmovanju. V spomin na srečanje jim je podaril nogometno žogo, ki jim naj prinese čimveč uspehov. Zdenka Frank Foto: arhiv društva V Cirkovcah igramo ping-pong V ŠD Cirkovce združujemo mlade in starejše ljudi v skrbi za dobro počutje in zdravje, kiju nudi kvalitetna rekreativna vadba in gojenje prijateljskih vezi. Poskrbimo tudi za tiste, ki se zavedajo, da telesne vaje okrepijo telesno in duhovno vzdržljivost, bistrijo um, izboljšajo zdravje in podaljšujejo življenje. V društvu deluje več sekcij in ena izmed teh je sekcija namiznega tenisa. Namizni tenis ima v Cirkovcah svojo zgodovino. Na Osnovni šoli Cirkovce se je v 70. letih aktivno igralo pod mentorstvom takratnega učitelja Romana Premzla. V tistih časih je izjemne tekmovalne rezultate dosegal njegov sin Borut, organizirana pa je bila tudi vaška liga. Po letu 1980 je nastalo zatišje in se je rekreativno igralo le po garažah in gasilskih domovih do leta 1998, ko se je v Cirkovcah ustanovilo športno društvo. Od takrat dajemo velik pomen temu športu in skrbimo, da so v naših programih ustvarjeni dobri delovni pogoji in prijetno vzdušje. Zavedamo pa se tudi, da je za dosego kvalitetnega igranja potreben strokoven pristop, predvsem pa trdo delo. V vodstvu društva smo naredili vse, da so člani usposobljeni tako s teoretičnim kot praktičnim znanjem, k sodelovanju pa smo povabili tudi delavce OŠ Cirkovce ter namiznoteniški klub Ptuj, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo in veliko uspehov pri oblikovanju kvalitetnih igralcev. Naši programi temeljijo predvsem na izobraževanju mladih. Učence in mladostnike naj- prej naučimo začetnih korakov, kasneje pa ima vsakdo možnost, da se odloči, ali se bo vključil v zahtevnejši program ali namizni tenis igral le rekreacijsko. Kot večina klubov v Sloveniji imamo tudi mi cilj gojiti vrhunski šport. Zavedamo se, daje za doseganje tako visokih ciljev potrebno delovati čim bolj sistema- tično in načrtno. Vrhunski dosežki danes niso več samo naključni, pač pa največkrat plod dolgotrajnega dela, odpovedovanj in seveda tudi nadpovprečne nadarjenosti športnika. Da bi to dosegli, smo k sodelovanju povabili tudi starše otrok in mladostnikov, ker menimo, da starši odigrajo ključno vlogo. Od otrokovih zgodnjih let so njegovi glavni so-cializatorji, ga vzgajajo, nadzorujejo in mu odpirajo pot v svet odraslih. Zato jih skušamo čim bolj pritegniti k treningom, jim posredovati informacije o načinu dela in ciljih, dovoljeno jim je tudi neposredno sodelovanje, ogled treningov, svetovanje glede nakupa opreme, posredovanje podatkov o otrokovi učinkovitosti, težavah in drugo. V društvu smo prepričani, da smo na dobri poti, saj imamo izdelano svojo strategijo delovanja, veliko entuziazma in odlične delovne pogoje. Vse to pa zadostuje zahtevam vrhunskega tekmovalnega namiznega tenisa. Zato lahko skoraj zagotovo trdimo, da se bo v Cirkovcah namizni tenis, ali po domače ping-pong, še dolgo igral, ker se zavedamo, da z redno športno dejavnostjo vzdržujemo psihično in telesno kondicijo, prav tako pa otroke in mladostnike v njihovih kritičnih Skupina otrok, mladih in trenerjev. letih lahko rešimo mnogih težav, saj je šport še vedno najboljša in najbolj zdrava preventiva pred zasvojenostjo sodobnega sveta. Ali ste vedeli, »da je namizni tenis ena najkompleksnejših in najhitrejša igra z žogo na svetu. Med igro dosega žogica s premerom 40 mm hitrost do 160 km/h in pri tem naredi tudi do 9000 obratov v minuti. Pri izvedbi udarca potuje roka z hitrostjo do 70 km/h, zato pa je za učinkovito igranje poleg ostalih gibalnih sposobnosti potrebno predvsem izjemna hitrost igral- ca in dobro predvidevanje, saj so reakcijski časi namiznoteniških igralcev izredno kratki. Namizni tenis spada med najbolj razširjene panoge na svetu in je najbolj razširjen na Kitajskem. Začetki namiznega tenisa segajo vse tja v 16. stoletje, pri nas pa seje pojavil 1. 1924 v Murski Soboti, kamor ga je prvi prinesel študent medicine Gyory Koloman. Igra se je razširila po vsej državi in dobila veliko privržencev« (dr. Miran Kondrič, članek). Metod Skamlič Foto: Danilo Klajnšek ŠD CIRKOVOF Letos zelo razgibano Letošnja sezona se je v našem društvu, kjer je bila intenzivnost v zimskem obdobju izredno velika, prevesila v poletni del. V tem glasilu se predstavljamo na kar nekaj področjih, kjer smo intenzivno delali in še vedno je tako. Tiho, brez napihovanja dosežkov in predvsem v veselje vseh nas, ki imamo šport radi. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da na področju športa nudimo vsem zainteresiranim občanom najbolj raznoliko ponudbo športnih aktivnosti v občini, ki so se jih člani tudi letos izjemno dobro udeleževali in se jih še udeležujejo. Pokrivamo praktično vse starostne skupine od že predšolskih otrok do odraslih, ponujamo aktivnosti tako za moške kot ženske. To seveda ne bi šlo brez izjemnega zanesenjaškega dela našega vodstva. Tem gre vsa zahvala, daje društvo tako uspešno - spoznali jih boste v teh člankih tako danes kot v prihodnosti. Fantje in punce - še enkrat, hvala vam! Prav tako ne gre brez dobrega sodelovanja z lokalnimi institucijami in zavodi (Občina Kidričevo, OŠ Cirkovce itd.) ter razumevanja sponzorjev (tu naj omenim predvsem pizzerijo Pri cerkvi, Reklamni atelje Babš-ek, Tiskarno Exact design in še mnoge druge, ki so omogočili marsikateri projekt, ki brez njih ne bi bil mogoč). Kaj smo počeli letos pozimi? Toliko raznolikih športnih panog in terminov ni bilo še nikoli. Dejstvo, da smo imeli praktično vsak dan neko aktivnost, govori samo po sebi. Kaj smo delali? Košarka - moška rekreacija, košarka v rekreacijski Ligi PARKL, namizni tenis za odrasle dvakrat tedensko, aerobika za ženske, nogomet za moške dvakrat tedensko, odbojka za vse, vmes smo pa tudi igrali rokomet. V sodelovanju z OŠ Cirkovce smo delali na področjih nogometa in namiznega tenisa večkrat tedensko in dosegali tudi zavidljive uspehe osnovnošolske mladine. Kako pa denar? Vso dejavnost je bilo potrebno financirati, predvsem dvorano, ki ni zastonj. Tega pa niti ne pričakujemo, da ne bo pomote! Ta velik strošek so premnogi klubi in društva v naši občini že opazili. Dejstvo nas žalosti, saj ostale organizacije s področja športa, ki niso tako dobro organizirane, tega stroška očitno ne zmorejo. Nad tem se morajo odgovorni ter pristojni v občini krepko zamisliti. Za naše društvo to praktično pomeni, da večino prihodkov s strani Občine Kidričevo tudi »zapravimo« za stroške najema dvorane. Torej nam Občina praktično ne da nič sredstev. To se društvom na ostalih področjih ne dogaja (recimo, da navedemo področje kulture, gasilstva itd). Športne organizacije cele občine smo zaradi tega v dosti slabšem položaju. Krivično je! Kaj preostane? Večino sredstev si torej pridobimo še iz drugih virov (članarina, razni razpisi, sponzorji, prireditve, prodaja koledarjev itd.), saj nismo navajeni samo na »občinske jasli«, kot se vse preveč rado dogaja. Vsak tolar poizkušamo obrniti dvakrat. Še nekaj okoli sredstev: ni Občina Kidričevo edina, pri kateri lahko upamo na dotacije ali sredstva za izvajanje programov (ki so bolj borna). Letos smo pričeli pridobivati sredstva tudi na državni ravni. Nekateri razpisi Ministrstva in ostalih državnih institucij to omogočajo - le izkoristiti jih je treba! Kaj nam je cilj in v kaj vlagamo? Letos smo imeli mnogo burnih debat, razgovorov, razmišljanj in aktivnosti - vse v konstruktivnem duhu z namenom, da najdemo pravo strategijo in smer. Kaj sploh hočemo delati, kaj je naša vizija? Praktično enoglasno smo se na koncu odločili, da največ vložimo v področje dela z mladimi, izobraževanja lastnih ljudi in projekte, ki so namenjeni mlajšemu prebivalstvu tega območja. Zakaj? Vse preveč se nam otroci izgubijo! Za računalnikom, za TV-ekranom. Kasneje pa za šan-kom. In težko jim je ubežati od tam. Ko pa so enkrat med nami, se ukvarjajo s športom in je velika verjetnost, da bodo športu v svojem življenju gotovo namenili en del svojega časa - s tem pa bodo tudi »naši«. Vse do zrelih let. S tem smo naše poslanstvo izpolnili. Seveda pa ta usmeritev ne pomeni, da za ostala področja ne bomo več namenjali pozornosti. Ta del ostaja nespremenjen, kvečjemu se bo še širil. Letos seje lepo pokazalo, da nam je v veselje igrati odbojko-fantje in punce skupaj, kar je še posebej razveseljivo! Drug tak poizkus je bil s športnimi aktivnostmi za predšolsko mladino, ki se je izjemno dobro obnesel. Velika verjetnost je, da jih bomo naslednjo sezono izvajali. Še ena okoli tekmovalnega športa: ko določena dejavnost dozori in preraste rekreativne okvirje, torej ko se začne delovati po tekmovalnem principu (ekipa, trenerji, treningi, lige, turnirji, potrebna včlanitev v panožno zvezo itd.), bomo vsako tako dejavnost pozdravili in ji tudi pomagali, da ustanovi klub, če tako želi. To naše okolje le bogati in ponuja še več možnosti vsem krajanom. Želimo si, da bi mnogim našim članom uspelo, če so talenti v določenem športu in da se nas z veseljem spomnijo, ko nadaljujejo svojo športno pot na višjem nivoju. Najhuje je, če te možnosti ne moremo ponuditi. Toliko v današnjem razmišljanju o našem društvu. Z veliko mero optimizma zremo v prihodnost in si predvsem želimo, da bomo prinašali vedno nove ideje in aktivnosti za veliko večino naših krajanov na področju športa. Lepo praznovanje občinskega praznika vam želim, pa ... naredite nekaj zase! Obiščite kako igrišče, sedite na kolo, zaplavajte v bazenu, pojdite na izlet. Kar vam je pač ljubo. Naj vam ne bo težko - telo vam bo hvaležno. Narediti je treba le prvi korak, ta je najtežji! Mirko Draškovič Čas neusmiljeno hiti in šteje minute, ure, leta. Nikoli se ne zaustavi, niti za droben trenutek ne. In že so tu obletnice, take in drugačne. 220-letnica šolstva v Cirkovcah je brez dvoma vzrok za slavje. Leta 1786, 12 let po šolski reformah Marije Terezije, se je začelo obvezno šolanje tudi v Cirkovcah. Šolska stavba je stala sredi vasi nasproti cerkve. Bila je enorazrednica za 60 učencev. Šolski okoliš je obsegal vasi kot danes in še vas Gorico, ki danes ni več v našem šolskem okolišu. V prvih letih je šolo obiskovalo le 15 do 20 učencev, starih od 12 do 16 let. Glavni vzrok za slab obisk pouka je bila potreba po delavcih pri zemljiškem gospodu ali kmetu. Leta 1869 je prevzela šolstvo država ter uvedla šolsko obveznost za vse otroke do 14. leta starosti. Pouk je vse do leta 1886 potekal v nemškem jeziku. Stara šola sredi vasi je postala pretesna in leta 1900 so zgradili novo šolsko poslopje na koncu vasi, kjer stoji še danes. Pred drugo svetovno vojno je bila že osemletka, vpisanih je bilo 314 šoloobveznih otrok, ki jih je poučevalo 6 učiteljev. Danes se ponašamo z devetletko in 209 učenci, ki si nabirajo iz zgodovine OŠ Cirkovce znanje v naši hiši učenosti, z njimi pa se trudi 22 strokovnih delavcev. Dolga je bila pot naših prednikov in naš cilj je bil podoživeti vse lepe trenutke, uspehe in napore mnogih generacij, ki so zapustile šolske klopi in s seboj odnesle številna nova znanja in spoznanja. Da bi doživeli utrip preteklosti, smo v letošnjem šolskem letu zbirali, iskali, spraševali, razstavljali ... Rasztavo je pripravil domačin Zdenko Kodrič. Zbrane stare fotografije, učbenike, spričevala smo razstavili v šolski avli in na šolski spletni strani. Predstavljen je tudi kratek kronološki pregled zgodovine Cirkovc in šolstva v Cirkovcah. Našo avlo pa je bogatila tudi razstava domačina in bivšega učenca naše šole, novinarja in pisa- Razstava o zgodovini šole je pritegnila obiskovalce. telja Zdenka Kodriča. Svečana otvoritev obeh razstav je bila 21. aprila v avli Osnovne šole Cirkovce. V okviru kulturnih dni so vsi učenci obujali spomine na šolske dni nekoč. Povabilu k sodelovanju so se z veseljem odzvali številni nekdanji in sedanji učenci in učenke naše šole, ki so dali pečat našemu kraju in okolju, kjer živijo sedaj, njihovi učitelji in učiteljice, ki so opravljali nadvse nesebično in spoštovano delo. Zavedamo se, daje večina doseženega plod trdega dela in ustvarjalnosti mnogih, ki so delali za šolo in z njo. Za to se ob tej priliki še enkrat želim iskreno zahvaliti vsem učiteljem in drugim delavcem šole za delo, ki so ga opravljali skozi stoletja in desetletja. Da je bilo delo v vseh obdobjih dobro opravljeno, kaže tudi visok jubilej 220-letnica šolstva v Cirkovcah. Takšne obletnice so velikega pomena tudi za kraj, saj podeželje veliko bolj kot mesto ceni stavbo učenosti. Zato se zahvaljujem vsem krajanom, ki nam vedno, kadar je to potrebno, z veseljem priskočijo na pomoč, naj si bo to v obliki delovne pomoči ali bogatenja učnih vsebin s svojimi dragocenimi izkušnjami in dejavnostmi. Ivanka Korez, ravnateljica Foto: arhiv šole 24 OŠ CIRKOVCE Naši uspehi Šolsko leto se počasi približuje koncu, veliko znanja, dela, truda, energije, potrpljenja in razumevanja vseh je bilo potrebno, da smo uresničili naloge, ki smo si jih zastavili v naših načrtih. V letošnjem šolskem letu se lahko na OŠ Cirkovce pohvalimo s pomembnimi rezultati, ki so jih naši učenci pod skrbnim vodstvom in vzpodbudo učiteljev dosegli pri rednem pouku ter pri izvenšolskih dejavnostih. Ponosni smo na učence, ki so osvojili zlata, srebrna in bronasta priznanja na tekmovanjih iz znanj, priznanja in pohvale na likovnih in literarnih natečajih ter športnih tekmovanjih. Nastopili smo na revijah pevskih zborov in folklornih skupin, naši učenci pa so sodelovali tudi na reviji gledaliških skupin. Mislim, daje to za šolo s samo 200 učenci več kot uspešno. Posebej pa bi še pohvalila vse učence in njihove mentorje, ki so v letošnjem šolskem letu osvojili zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih. Ivanka Korez Priznanje iz znanja Doseženo priznanje učenec mentor Nemščine zlato Marjana Babšek Jerneja Kuraj Angleščine srebrno Marjana Babšek Deborah Krtalič Matematike zlato Maja Jurtela Jožica Slivnik srebrno Maja Jurtela Jožica Slivnik srebrno Gregor Mesarič Jožica Slivnik srebrno Patricija Vindiš Tina Brglez Materinščine srebrno Marjana Babšek Kristina Bauman srebrno Maja Jurtela Kristina Bauman Kemije srebrno Katja Podgoršek Ivanka Čeh srebrno Maja Juretla Ivanka Čeh Fizike srebrno Alen Širovnik Jožica Jurgec srebrno Maja Jurtela Jožica Jurgec Zgodovine srebrno Alen Širovnik Metka Kodrič srebrno Maja Jurtela Metka Kodrič Sladkorne bolezni srebrno Marko Gabrovec Petra Žunko srebrno Sanja Cesar Petra Žunko Čebelarsko priznanje srebrno Jaka Vek Tina Brglez srebrno Marko Kirbiš Tina Brglez Vesela šola zlato Tilen Hliš Petra Oblak zlato Mojca Podgoršek Petra Oblak srebrno Domen Skamlič Petra Oblak srebrno Tjaša Draškovič Petra Oblak srebrno Patricija Vindiš Stanka Ivančič srebrno Lenka Klajnšek Stanka Ivančič srebrno Kaja jaušovec Stanka Ivančič Priznanje Kaj veš o prometu? III. mesto Marko Predikaka, Alen Auer, Gregor Gregorc, Denis Hergan Jožica Jurgec Zaključek bralne značke V tem šolskem letu je bralna značka v OŠ Cirkovce potekala že štiridesetič. Učenci so celo šolsko leto brali knjige, se učili pesmi in jih predstavljali na urah bralne značke sošolcem in mentoricam. Letos je preko 160 otrok osvojilo bralno značko, kar pove, daje mladim knjiga še vedno zelo blizu. Ob zaključku bralne značke smo medse povabili pisatelja, pesnika, glasbenika, skratka, vsestranskega ustvarjalca Matjaža Pikala, kije predstavil svoje romane, pesmi. Svoj nastop je popestril z igranjem na orglice in harmoniki. Učenci so z njim zapeli in se prijetno zabavali ob poslušanju odlomkov iz z večerni- co nagrajene Luže in ostalih del. Vsekakor pa je na koncu sledil najpomembnejši dogodek, saj so učenci prvega razreda prvič prejeli nalepke za osvojeno bralno značko. Ravnateljica Ivanka Korez in Matjaž Pikalo sta podelila posebne nagrade tudi zlatim bralcem, učencem 9. razreda, ki so vsa leta osvojili bralno značko. Letos so to bili: Marjana Babšek, Sanja Cesar, Anja Dolenc, Marko Gabrovec, Helena Ivančič, Lucija Jurtela, Maja Jurtela, Teja Korez, Tjaša Korez, Aleksandra Kosar, Matic Kovačič in Anja Ttirk. Besedilo in foto: Petra Žunko Prvošolci in Matjaž Pikalo. SPIS Folkloristi v prazničnem letu Na reviji Sedem korakov v Cirkovcah. V naši folklorni skupini vsako leto pripravimo nov splet. Letos smo ga poimenovali Gremo v šolo. To pa zato, ker je šolstvo v Cirkovcah staro natanko 220 let. Naš prvi resen nastop je bila območna revija, ki je bila v našem domačem kraju, v Cirkovcah. Imeli smo veliko tremo, ki pa je bila odveč. Nastop smo odlično izpeljali in bili smo zelo veseli, ko smo izvedeli, da smo se uvrstili na medobmočno revijo, kije bila v Dornavi. Nastopa, ki smo se ga zelo veselili, pa je potekal v začetku maja. To je bila državna revija Pika poka v Rogaški Slatini. Sodelovali smo tudi letos. Zjutraj smo se odpeljali iz šole zelo dobre volje, kar smo tudi potrdili z našim petjem na avtobusu. Ko smo po uri vožnje prispeli, sta nas pričakali vodički turističnega podmladka na šoli, ki sta nas popeljali po Rogaški Slatini. Najprej smo šli mimo Evropske ploščadi, na kateri je spomenik padlim borcem. Zraven nje je tudi park, ob katerem sta stara hotela Strossmayer in Grand hotel, v katerem je Kristalna dvorana. Malo naprej je bila vremenska hišica in ugoto- vili smo, daje temperatura zraka 20 °C. Preko vremenske hišice rastejo živi fosili oz. drevesa, imenovana ginko. Sprehodili smo se še po podzemnem hodniku, ki povezuje hotele Donat, Rogaška in Sava. To so najmlajši hoteli v Rogaški Slatini. Pred nami smo videli cerkvico sv. Ane, v kateri vsako nedeljo prirejajo maše v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. V paviljonu Tempelj, kjer je bil včasih vrelec vode. smo imeli že 3. gala koncert. Zapeli smo trenutno popularne pesmi. Šli smo tudi mimo kipa grofa Attemsa, kije veliko pripomogel k izgradnji hotelov v Rogaški. Žalosten je bil pogled na naj starejši, nekdaj elitni hotel Soča, ki sedaj propada. Odšli smo še do stare hladilnice, kjer so včasih, preden so prišli hladilniki, hladili meso. Pri Ivanovem vrelcu so nekateri poskusili vodo, ki pa naj ne bi bila preveč okusna. Ta voda je neprečiščen Donat. Po ogledu nas je vodič odpeljal v hotel Slovenija, kjer smo se preoblekli. Nastop seje bližal in bili smo že zelo nestrpni. Ko smo prišli na oder, pa je trema minila. Po nastopu, ko smo bili spet v »civilu«, smo odšli še na božansko dober sladoled. Ko smo ga pojedli, smo počasi krenili proti domu. Preživeli smo čudovit dan. To pa ni bil naš zadnji nastop v tem šolskem letu. 20. maja smo nastopali na Šmarni gori, kjer je bilo srečanje bolnikov s celiaki-jo. Čaka pa nas še najpomembnejši nastop ob 35-letnici delo- vanja otroške folklorne skupine, ki bo 11. junija 2006. Od 20. do 24. junija pa bomo odšli še na gostovanje v Makedonijo, kjer bomo na festivalu v Skopju zastopali Slovenijo. To leto pri folklorni skupini bo zagotovo zelo uspešno, želimo pa si, da bi bilo tudi prihodnje takšno. Lenka Klajnšek, 7. b, OŠ Cirkovce Foto: BT IZŠLA JE KNJIGA Ali je ta otrok nadarjen? V mesecu aprilu je izšla knjiga Ali je ta otrok nadarjen? avtorjev dr. Ivana Ferbežerja, šol- skega psihologa na OŠ Cirkovce in OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, Ivanke Korez, ravnateljice OŠ Cirkovce, in Suzane Težak, šolske pedagoginje na OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Predstavitev knjige je bila v petek, 21. aprila 2006, v Osnovni šoli Cirkovce. Vodil jo je ravnatelj OŠ Borisa Kidriča Branko Tonejc. Udeležili so se je vsi trije avtorji ter učitelji in ostali delavci obeh osnovnih šol. Predstavitev je potekala v prijetnem vzdušju. Kot pove ena izmed avtoric v predgovoru, je knjiga namenjena predvsem staršem, da bi prepoznali svoje nadarjene otroke, jim pomagali pri uresničevanju njihovih posebnih potreb ter sodelovali z učitelji pri njihovih prizadevanjih v šoli. Knjiga je namenjena tudi učiteljem in vsem ostalim, ki imajo pri svojem vsakdanjem delu opraviti z nadarjenimi otroki. Knjigo sta izdali OŠ Cirkovce in OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, za izdajateljema stoji Branko Tonejc, uredila jo je Ivanka Korez, ilustrirala Sara Težak, oblikoval Matija Tonejc, jezikovno pregledala Lidija Horvat, natisnila pa Tiskarna Ekart Design, d. o. o. Knjiga je izšla v nakladi 500 izvodov in si jo je moč priskrbeti v obeh osnovnih šolah. Avtorji upajo, da bo čim več staršev z zanimanjem poseglo po njej. Lidija Horvat 26 OŠ CIRKOVCE Projekt Phare 2003-2006 V letošnjem šolskem letu se je OŠ Cirkovce vključila v projekt Phare 2003-2006 pod nazivom »Vseživljenjsko učenje - Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost«. V projektu so sodelovali učenci in učitelji OŠ Cirkovce. Nosilci projekta na šoli so bili: Ivanka Korez - ravnateljica, Ivan Kojc - koordinator projekta, Jožica Jurgec - učiteljica TIT, FI in naravoslovja, Ivanka Ceh - učiteljica BI, KE in naravoslovja. V okviru projekta se je na šoli izvajalo več dejavnosti: pri predstavitvi naravoslovja so se učenci seznanili z zbirko LEGO robotik. Sestavljali so vozilo in se seznanili z osnovami delovanja. Učenci so pokazali veliko zanimanja za takšno delo. Zanimivo pa je, da so za to področje pokazala navdušenje tudi dekleta. Obiskali smo tudi hišo eksperimentov, večina učencev si jo je ogledala prvič. Bili so zelo navdušeni. Preizkušali so različne eksperimente in ugotavljali bistvo delovanja raznih tehničnih predmetov.V okviru projekta smo se udeležili regijskega tekmovanja LEGOBUM iz sestavljanja in programiranja robotov, ki je potekalo v Srednješolskem centru Ptuj. Našo šolo sta zastopala tekmovalca Peter Hergan in Tadej Koban iz 8. razreda, ki sta se tudi uvrstila na državno tekmovanje. V okviru tehniškega dne smo v goste povabili profesorja iz Srednješolskega centra Ptuj, kjer smo si izposodili dodatne komplete LEGOBUM, da so lahko učenci delali v skupinah. Najprej so se seznanili z naravoslovnimi vsebinami, ki nas spremljajo v vsak- danjem življenju. Nato so sestavljali različne tehnične izdelke, jih opremili s svetlobnim senzorjem, sestavili računalniški program in jih preizkusili na določenem poligonu. Delo je bilo zanimivo, učenci pa zelo ustvarjalni. Želimo si, da bi učenci imeli čim več možnosti, da se jim na zanimiv način približajo vsebine, ki jih bodo morali tudi v bodoče dobro obvladovati. Ivan Kojc Foto: Arhiv OŠ Cirkovce VINKO PIŠEK MED PRVOŠOLCI Danes poklicni pilot pri Adrii Airways Vinko Pišek predstavlja poklic pilota. V okviru praznovanja 220-letni-ce šolstva na OŠ Cirkovce smo v goste povabili nekdanjega učenca naše šole Vinka Piska, ki je po poklicu pilot. Zaposlen je pri Adrii Airways. Naša učiteljica Marija je bila njegova sošolka v osnovni šoli in prijazno se je odzval našemu vabilu. Učenec naše šole je bil od leta 1968 do 1976. Najprej nam je povedal o spominih na šolske dni, nato pa še o poklicu pilota. KAKO SE SPOMNITE OSNOVNE ŠOLE? GREGOR: MED POUKOM JE POSLUŠAL. NI METAL PAPIRČKOV ALI MOTIL UČITELJA. LARA: KO JE PRIŠEL DOMOV, JE NAREDIL NALOGO, POTEM PA JE IMEL PROSTO. LUKA S.: MALICALI SO STARI KRUH S PAŠTETO. JERNEJ: PISAL JE S PERESNIKOM. KI GA JE NAMOČIL V ČRNILO. JAN H.: ČE SE JE PRI PISANJU ZMOTIL, JE PREČRTAL. BRISALCEV ČRNILA ŠE NI TIKI. RAD JE IMEL TUJE JEZIKE. ŽAN: PRI PEVSKEM ZBORU NI SODELOVAL, KER NIMA POSLUHA. LUKA B.: ŠOLA JE BILA TAKRAT ČISTO DRUGAČNA. LIZA: V ŠOLI JE ZELO POSLUŠAL IN SI JE VELIKO ZAPOMNIL. KER NISO IMELI TELOVADNICE, SO TELOVADILI V VEČJEM RAZREDU SPODAJ. NINA: V ŠOLI JE BIL POSLUŠEN. TEJA: ŠOLA MU JE BILA V REDU. NI MU BILA VŠEČ GLASBA. HODIL JE K FOLKLORI. KAKŠEN JE POKLIC PILOTA? MATIC: ŽE KOT MAJHEN DEČEK JE RAD GLEDAL AVIO-NE IN TAKRAT JE SKLENIL, DA BO PILOT. LIZA: OD MALEGA JE GOVORIL, DA BO VOZIL LETALO, KO BO VELIK. EVA: KO JE PRVIČ LETEL Z LETALOM, SE JE POČUTIL ODLIČNO. ŽIGA: LETALO TEHTA 180 TON, KO PA GA NAPOLNIJO Z GORIVOM, TEHTA BLIZU 400 TON, SAJ PREJME KAR 210 000 LITROV GORIVA. LUKA B.: ČE JE V LETALU PANIKA, SKUŠAJO ČIM PREJ PRISTATI. JERNEJ: V LETALU STA DVA PILOTA. ČE JE ENEMU SLABO, VOZI DRUGI VARNO NAPREJ. TEJA: KO JE BIL PRVIČ V LETALU, MU JE BILO VŠEČ. ČE V LETALO UDARI STRELA, SE MALO PRISMODI. LARA: V LETALO MU JE PETKRAT UDARILA STRELA, PA NI BILO NIČ HUDEGA, KER JE LETALO VARNO PRED STRELO. ŽAN: LETALO LAHKO IMA 50, 170 ALI VEČ SEDEŽEV. PRIPRAVLJA SE NAJVEČJE LETALO ZA 850 POTNIKOV. JERNEJ: POKAZAL NAM JE PILOTSKO KAPO IN OBLEKO. ON JE KAPETAN LETALA IN IMA NA ROKAVU ŠTIRI ZLATE TRAKCE. NINO: POKAZAL NAM JE FOTOGRAFIJE LETAL IN NOTRANJOSTI LETALA. ŽIGA: Z NJEGOVO KAPO SMO SE FOTOGRAFIRALI. Foto: Arhiv OŠ Cirkovce BILO. MATIC: BILJE NAJBOLJŠI V M ATEM A- Vzgoja in izobraževanje NATEČAJ - ZOJIN ZELENI ZEMLJEVID Najbolj urejen ekološki otok v Pongrcah Ekološki otoki so med seboj zelo različno urejeni. Foto: Arhiv OŠ Cirkovce Učenci drugega razreda OŠ Cirkovce smo se odločili, da bomo sodelovali na natečaju Zavarovalnice Maribor - Zojini zeleni zemljevidi. Namen projekta je, da otroci spoznavajo domače okolje in njegove lastnosti ter se začnejo zavedati pomena pravilnega ravnanja z okoljem. Naša naloga je bila, da izdelamo Zojin zeleni zemljevid našega domačega okolja in na njem označimo okoljsko pomembne točke, tako okolju prijazne kot problematične. Izvedba: Z učenci smo se najprej pogovorili, kako bomo na natečaju sodelovali. Ker na učnih sprehodih pogosto hodimo mimo zelo neurejenega ekološkega otoka, smo se odločili, da v naši bližnji okolici poiščemo dobro in slabo urejene. Skupaj smo naredili načrt dela. V raziskavo smo zajeli osem vasi nekdanje krajevne skupno- sti Cirkovce, ki spadajo v naš šolski okoliš (Stražgonjca, Šiko-le, Pongrce, Jablane, Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce in Sta-rošince). V soboto, 18. 3. 2006, smo z nekaj učenkami fotografirale ekološki otok v vsaki vasi. V šoli smo si fotografije ogledali in se o njih pogovorili. Ugotovili smo, da ljudje odlagajo v ekološke otoke tudi veliko predmetov, ki tja ne sodijo in so celo nevarni (akumulatorji, plastika, živalske kože, gospodinjski aparati ...). Učenci so predlagali, da fotografije razdelimo v dve skupini - čist (urejen) in umazan (zanemarjen) ekološki otok. Ugotovitve smo z izbranima barvama: zelena - urejen, rdeča - neurejen vrisali v karto domačega kraja. Glede na razdelitev smo ugotovili, da so lepi, čisti in urejeni le trije ekološki otoki. Vse fotografije smo tudi uredili - od najbolj do najmanj urejenega ekološkega otoka. Po pogovoru in ogledu fotografij smo ugotovili, da so lepše urejeni ekološki otoki v manjših vaseh. Za nekatere tudi vaščani sami skrbijo (pometanje, polivanje z vodo po tleh). Slabše urejeni so ekološki otoki v večjih vaseh in v tistih, kjer ne stojijo v središču vasi in zato nihče ne vidi, kaj ljudje na otoke odlagajo. Tole pa so naše ugotovitve: Razvrstitev od najbolj do najmanj urejenega ekološkega otoka po vaseh: 1. Pongrce, 2. Dragonja vas, 3. Stražgonjca, 4. Starošince, 5. Šikole, 6. Jablane, 7. Mihovce, 8. Cirkovce. Liljana Brglez PROJEKT EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVI .IFN.IA Prejeli mednarodni certifikat Ekošola kot način življenja je mednarodni projekt, katerega osnovni namen je privzgojiti mladim skrb za okolje, spodbujanje trajnostnega razvoja ter gradnja dobrih medosebnih odnosov. V OŠ Cirkovce smo postali del evropske družine ekošol že v letu 2002. Osnovne vrednote ekošole je mogoče uresničevati le takrat, kadar v projektu sodelujejo učenci in vsi zaposleni v šoli. V OŠ Cirkovce smo izvedli več projektov in dejavnosti, v katere so se vključili vsi v šoli, mnoge dejavnosti so že »tradicionalne«, vanje so vključeni tudi starši (zbiranje starega papirja), mnoge dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave, predlagajo učenci sami. Tako smo tudi v tem šolskem letu, na podlagi rezultatov dela prejeli mednarodni certifikat nacionalne koordinacije ekošole, ki nam potrjuje, da smo na pravi poti. V okviru projekta smo oblikovali svoj ekoznak, ekohimno in ekokodo, v kateri so zapisana osnovna načela ekoobnašanja. Najbolj množične aktivnosti pa so: zbiranje starega papirja (v tem šolskem letuje 209 učencev zbralo 20000 kg starega papirja), zbiranje izrabljenih toner-jev in kartuš (100 kg), zbiranje odpadnih baterij, obravnavanje problematike pitne vode (v tem šolskem letu so učenci od 1. do 9. razreda opozarjali predvsem na problematiko onesnaženosti pitne vode ter spodbujali varčevanje z vodo in energijo), čistilne akcije v okolici šole. Učenci so skupaj z delavci šole sodelovali še v mnogih projektih: likovni natečaji na temo ekologije, Zojini zeleni zemljevidi, sodelovanje na tekmovanjih na področju ekologije, seznanjanje s problemom zmanjševanja biotske pestrosti, izdelava plakatov, izdelkov iz odpadne embalaže, okolju. Če smo s tem prispevali R azred, ki je najbolj aktiven, je vsaj malo za ohranitev Zemlje, ob koncu šolskega leta proglašen smo naredili veliko, za ekorazred. V OŠ Cirkovce je ekošola resnično postala način Ivanka Ceh, življenja in dela v šoli, menimo koordinatorka pa, da vrednote ekošole postaja- ekošole jo tudi del življenja v domačem Vzor vsem osnovnim šolam na Ptujskem 5. aprila je štiričlanska delegacija Društva proti mučenju živali Ptuj po predhodnem dogovoru Z vodstvom šole obiskala OS Kidričevo z namenom osveščanja otrok o skrbi za živali in predstavitvijo društvenih dejavnosti. Zaradi časovne omejitve smo na kratko predstavili društvo od registracije leta 2002 do danes. Povedali smo, da je društvo ob registraciji štelo 33 članov, danes šteje preko 160 članov, da imamo veliko mladih članov, ki pomagajo reševati zavržene oziroma najdene živali. S pomočjo treh Biltenov, Pravil DPMŽ, dveh plakatov s slikami iz arhiva društva in s kratko diaprojekcijo, ki smo jo predvajali, so se lahko vsi prisotni seznanili, kakšno je pravzaprav delo v društvu in kaj je cilj društvene dejavnosti. Saj le tako lahko mlade vzgajamo, če jim povemo in pokažemo, kako naj se vedejo do živali, ki so popolnoma odvisne od ljudi. Ljudje si jih namreč podrejamo, da nas ubogajo, nas razveseljujejo pa tudi razjezijo. Mladim je potrebno jasno povedati, da živali niso igračke, da so čuteča živa bitja, ki ne potrebujejo le hrane, vode in strehe nad glavo, temveč potrebujejo tudi veliko naše pozornosti in ljubezni. Posebej je potrebno poudariti, daje za živaljo nujno tudi čistiti, pa naj bo to doma ali na sprehodu, posebej po parkih, kjer so igrala za otroke, moramo vedno počistiti za psom. Tako ostane narava neokrnjena oziroma ni umazana zaradi pasjih iztrebkov, predvsem pa zato, da se ne prenašajo bolezni. Zato poskrbimo za vrečke, ki jih vedno nosimo s seboj, da poberemo pasje iztrebke in jih odvržemo v najbližji zbiral- nik smeti. Učenci in učitelji OŠ Kidričevo so bili našega obiska in predstavitve zelo veseli. Svojo širokosrčnost so delavci šole in učenci izkazali z velikim finančnim prispevkom in nas povabili na ponovno srečanje v jeseni, pričakujemo pa tudi nekaj pristopov v naše vrste. Nekaj učencev j e na prav prisrčen način pokazalo svoj odnos do živali s svojimi risbami in izčrpnimi opisi o živalih. Te risbe bodo krasile sejno dvorano v Kmetij-sko-gozdarskem zavodu na Ptuju v času izvedbe redne letne konference društva, učenci OŠ Kidričevo pa bodo dobili za nagrado nekaj igračk z živalskimi motivi in nekaj knjig s poučno vsebino o živalih, ki sojih društvu prispevali donatorji. Za tako dobro organiziran odziv v OŠ Kidričevo in njihov finan- čni prispevek se društvo prisrčno zahvaljuje. S tem denarjem bomo med drugim poravnali tudi zdravljenje zelo poškodovanega mucka, najdenega v Njivercah. Njegovo življenje je viselo na nitki, saj je danes invalid, ostal je brez zadnje leve tačke. Da pa je ostal pri življenju, je s svojo požrtvovalnostjo in strokovnim pristopom pripomogel velik reševalec malih živali dr. Emil Senčar v Veterinarski bolnici Ptuj. Vse tiste, ki še razmišljate in oklevate, vabimo, da pristopite v naše vrste - več nas bo, močnejši bomo, več živali bomo lahko rešili trpljenja. Kristina Pšajd, predsednica društva proti mučenju živali Ptuj VRTEC KIDRIČEVO Z zdravo prehrano tudi v Vrtcu Kidričevo Nacionalna akcija: Dnevi Slovenija v aibaniu z zdravo prehrano 2006 Skrb za zdravje, ohranjanje zdravja in krepitev imunskega sistema je sestavni element vzgojnega procesa v vrtcu. Potreba po gibanju in igri sta otrokovi osnovni potrebi. Nujni sta za pridobivanje in izražanje občutij, spoznanj, razpoloženj in misli. Sta sredstvo samozavedanja in naraven način izražanja. Pedagoški delavci še se prav posebej zavedamo, da se otrokova osebnost in njegove navade razvijajo že od rane mladosti. Danes raziskave kažejo, da otroci niso več tako zdravi in aktivni, kot so bili pred še samo 10. leti. Po zadnjih raziskavah kar 60 % otrok razvitih držav in držav v razvoju svoj prosti čas porabi za sedeče aktivnosti. Opažamo, da otroci vedno večkrat rečejo »ne znam, ne zmorem«, pri čemer pa ne gre za to, da otroci dejansko ne zmorejo ali ne znajo, ampak za to, da enostavno ne zaupajo v svoje sposobnosti. Pomembno je, da jim ponudimo raznolike možnosti za vadbo in gibanje, da ne delamo stvari namesto njih, a smo jim vseeno na razpolago. V želji po novem in drugačnem pristopu dela na področju gibanja se je naš vrtec že leta 2000 vključil v med-• p.O narodni projekt FIT Slovenija. Cilji, ki jim v tem projektu sledimo, so: ohraniti in izboljšati zdravje vseh otrok (zdrava prehrana), izboljšati motorične sposobnosti otrok (vsakodnevno jutranje razgibavanje, gibalne minutke med dejavnostmi, vsakodnevni daljši in krajši sprehodi, aktivnosti na prostem), povečati kakovost in količino gibalno športne vzgoje (načrtovane vadbene ure, izleti, orientacijski pohodi, plavalni tečaji, igre na snegu), spodbuditi starše za vključitev v skupne aktivnosti; dnevi brez avtomobila, oziroma hoja za zdravje, kije v našem vrtcu že tradicionalna, saj jo izvajamo trikrat v šolskem letu in se nanjo vedno temeljito pripravimo (v času tedna otroka, 7. aprila ob svetovnem dnevu zdravja ter ob koncu šolskega leta). Skupaj z otroci izdelamo plakate, ki jih izobesimo na oglasnih deskah, ter na izbrani dan pridemo v vrtec vsi peš; tako otroci, starši in tudi delavci vrtca. Akcija je že tako utečena, da so naša parkirišča pred vrtcem ves ta dan resnično prazna. Ob vsej tej paleti dejavnosti smo se na povabilo Ministrstva za šolstvo in šport z veseljem odzvali na organizirano akcijo Cindi Slovenija: Dnevi Slovenija v gibanju z zdravo prehrano 2006, ki je potekala od 6. do 16. maja 2006. V tem času otrok nismo spodbujali le k večji telesni dejavnosti, ampak tudi k zdravemu načinu prehranjevanja; kar je v našem vrtcu V našem vrtcu si v okviru letnega delovnega načrta zadamo nalogo, da v medsebojnem sodelovanju odkrivamo uspešne metode in oblike vzgojnega dela za okoljevarstveno izobraževanje tako otrok, staršev in zaposlenih. Elemente vzgoje za okolje redno vnašamo v delo in jih aktivno uporabimo v praksi glede na okolje, kjer živimo in delamo. Otroci s svojo lastno dejavnostjo in izkušnjami, v povezavi z različnimi vzgojnimi področji, razvijajo pozitiven odnos do naravnega in družbenega okolja. Spoznavajo, da moramo prav vsi spremeniti način razmišljanja in življenja, če hočemo naš planet in svoje življenje rešiti pred neprijazno in negotovo prihodnostjo. Otroci z aktivnim urejanjem in ohranjevanjem prijaznega, lepega in bolj zdravega okolja uresničujejo elemente vzgoje v vsakdanji igri in delu. Podamo se v naravo; jo opazujemo odkriva- že utečena praksa, ki jo izvajamo in ne le ob določenih akcijah ali projektih, temveč vsakodnevno skozi vso leto. mo; varujemo živali in rastline; skrbimo za zdravo prehrano; za zdravo in varno življenje in delo; varčujemo z energijo (ugašanje luči, zapiranje vodovodnih pip, varčna uporaba papirja, zbiranje časopisnega papirja ...); skrbimo za urejenost notranjih in zunanjih prostorov, za cvetlične gredice; zasadimo nova drevesa, grmovnice, cvetje, zelišča; izvajamo ekološke poizkuse ter opazujemo urejenost ožje in širše okolice vrtca. Po potrebi izdelamo koše za smeti in opozorilne table, s katerimi želimo ekološko osveščati tudi ostale krajane, da bi postali odgovorni skrbniki zelenomodre-ga planeta. Zavedamo se, da skrb za okolje ni le trenutna zagnanost ob praznovanju dneva Zemlje, ampak sistematično delovanje vrtca za daljše obdobje. Naše okolje želimo ohraniti takšno, da nam bo v njem prijetno. Vrtec Kidričevo Vrtec Kidričevo Mali ekologi Zdravje / Kultura STROKOVNO SREČANJE Razvoj terapevtskega jahanja v Sloveniji Udeleženci na seminarju. DRAMSKA SEKCIJA CIRKOVCE V načrtu abonma 2006/07 Seminar je potekal maja, in je izpolnil pričakovanja vseh udeležencev. Srečali so se razni strokovni profili; zdravniki, fizioterapevti, defektologi, specialni pedagogi, psihologi, delavci iz različnih vzgojno-varstvenih zavodov in drugi trenutno vodilni strokovni delavci s področja terapevtskega jahanja v Sloveniji. Namen strokovnega srečanja je bil izmenjava mnenj o stanju terapevtskega jahanja in postavitev smernic razvoja. Seminarje s pozdravnim govorom odprl član uprave fundacije Nazaj na konja Alexander S. Goljevšček in ob predstavitvi delovanja fundacije izpostavil problematiko financiranja terapij in izobraževanje strokovnega kadra za izvedbo terapij s konjem. V nadaljevanju je Pia Tillberg, fizioterapevtka in ena vodilnih strokovnjakinj za področje terapije s konjem (EAT - equine assisted therapy) na Švedskem, predstavila stanje na Švedskem in v Evropi. Ob tem je udeležencem spregovorila tudi o možnostih uporabe konja kot terapevtskega sredstva za različne uporabnike terapij. Predavanje Pie Tillberg je simultano prevajala Ida Jurgec, ki je tudi članica uprave fundacije, sicer pa deluje kot vodja defektološke dejavnosti na Zavodu dr. Marijana Boršt-nerja v Dornavi. Nato je sledil posvet, ki seje razvil v konstruktivno izmenjavo mnenj o razvoju financiranja in izobraževanja s področja terapij s konjem. Svoje poglede so predstavili številni udeleženci sreča- nja. Po kratkem premoru, na katerem so se sodelujoči osvežili in okrepčali, je sledila predstavitev dela s konjem. Prvi prikaz terapije je naredila Pia Tillberg z Erno Bezjak na konju Valcerju. Poudarek je bil predvsem na delovanju jahač-ice, njenega težišča in telesa na premikanje konja. Jahačica Erna je uspešno sledila navodilom in sama usmerjala konja. Cilji pri tovrstni terapiji so predvsem samostojno vplivanje na konja, kar povečuje posameznikovo samozavest, zaupanje vase in občutek ugodja, neposredno pa vpliva tudi na krepitev mišičnega tonusa ter izboljšanje drže in koordinacije okončin. Naslednjo obliko terapije s konjem je prikazala Pegi Zakrajšek, ki je prav tako na konju Valcerju delala s Tejo Petrič. Začeli sta z motivacijsko sestavljanko na temo Konj in nato skozi igro na konju prikazali nekaj vaj za ravnotežje, razvijanje mišičnega tonusa, orientacije na sebi in v prostoru ter nekaj vaj za vizualno in slušno zaznavanje. Na koncu sta konja tudi razsedlali, očistili in nagradili s priboljškom ter s tem poudarili tudi vidik socialne integracije in razvijanja odgovornega odnosa do konja. Po prikazu in zaključku posveta so udeleženci nadaljevali s prijetnim »neformalnim« klepetom in izmenjavo mnenj, kar se je zavleklo vse do večernih ur. Besedilo in foto: Alexander S. Goljevšček Ponovno prebujena dramska sekcija PD Cirkovce že od leta 2003 navdušuje ljubitelje gledaliških iger. V gledališki sezoni 2005/06 smo uvrstili v gledališki program naslednje predstave: Gledališče Koper: Agencija za ločitve, Božično novoletni koncert: Pevska skupina Katice, Špas teater: 5 žensk.com, Moj teater: Ljubo doma, kdor ga ima. Dramska sekcija PD Cirkovce: Micki je treba moža. Uspešno smo se predstavili z domačo predstavo Micki je treba moža, avtorja Vinka Koržeta. Korže je naš znan domačin, ki mu gredo velike zasluge za bogato zgodovino gledališke in folklorne dejavnosti. Igralci so z režiserko Liljano Brglez vadili že od meseca novembra. V igro so vložili veliko truda in prostega časa. Prav tako pa ne smemo pozabiti na scenske mojstre, za kar so posebej zaslužni Rok Juršič, Milan Munda in Bogomir Jurtela. Premiera igre je bila 8. aprila, predstavo smo ponovili 14. maja. Nanjo smo povabili igralce, ki so to igro igrali pred 25 leti. Sledilo je skupinsko slikanje in seveda prijetno druženje in brskanje po spominih. Podmladek dramske skupine v sodelovanju z OŠ Cirkovce je letos zaigrali igro Žarka Petana Pet Pepelk v režiji Liljane Brglez. Naši mladi igralci so pridno hodili na vaje, čeprav poleg vseh obveznosti, ki jih imajo, ni lahko uskladiti termina vaj za 20 igralcev. Mladi igralci so se dobro odrezali, saj so igro zelo dobro odigrali in pokazali izjemne igralske sposobnosti. Nekateri igralci igrajo že od leta 2003 in so postali zanesljivi in samozavestni igralci. Zelo nas veseli, da ne narašča le število gledalcev ampak tudi število članov, ki s svojim delom prispevajo, da smo iz sezone v sezono boljši in uspešnejši. To sezono smo s starimi cenami nekako uspeli pripeljati abonma do konca, vendar pa bomo morali glede na vedno višje cene predstav v naslednji sezoni razmisliti o novi ceni abonmaja. V načrtu je organizacija gledališkega abonmaja 2006/07 in nadaljnje sodelovanje z Osnovno šolo Cirkovce in podmladkom dramske sekcije. Več utrinkov iz predstav in informacij o delovanju dramske sekcije si lahko ogledate na spletnih straneh Prosvetnega društva Cirkovce - www.pdrustvo-cirkovce.si. Besedilo in foto: Sabina Kelenc, Dramska sekcija PD Cirkovce S predstave Pet pepelk OBISK PISATELJICE MARINKE FRITZ KUNC Kultura / Vabilo Pisateljica polna čustev Tudi letos je DPD Svoboda iz Kidričevega pripravilo srečanje s pisateljem. Letos je prišla na vrsto pisateljica Marinka Fritz Kunc. Po nastopu mlade flavtistke Rebeke Klein je imela govoru nam je pisateljica predstavila svoja zelo znana dela, kot so: Janov krik, Borboletta, Pusti čakati jutri, Zbogom prijatelj moj, Postaja death, Kam grej o ptice umret, Ne verjemi vetru, Besede Marinke Fritz - Kunc ujete v ta čas sedaj in v naš prostor. pozdravni govor predsednica Punčka v ogledalu, Modri pulo-DPD Svoboda Majda Vodušek, ver, Grand fouette ... Z lepimi mislimi je pospremila Vsestranska gospa, ki je bila in predstavila pisateljico Marin- najprej stevardesa, kasneje no-ko Fritz Kunc. V sproščenem po- vinarka in sedaj pisateljica, piše NOVA ZGOŠČENKA Fantje treh vasi Predstavitev nove zgoščenke in jubilejni koncert Fantov treh vasi Ob izidu nove zgoščenke in jubileju, 40-letnici delovanja, prirejajo ljudski pevci Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju, Fantje treh vasi, koncert, ki bo v soboto, 17. 6. 2006, ob 20. uri v dvorani v Lovrencu. Vsi, ki imate radi ljudsko petje, boste uživali ob ubranih glaso- vih Fantov treh vasi in mnogih povabljenih skupinah. Zvočno arhiviranje ljudskega petja in dolgoletno uspešno nastopanje doma in v tujini predstavlja lep prispevek k ohranjanju naše bogate kulturne dediščine in prepoznavnosti tudi v tujini, zato vas vabimo, da skupaj obeležimo izid nove zgoščenke in njihov jubilej! Bes. in foto: Sonja Stepanov Utrinek z razstave maja 2005. zgodbe iz resničnega življenja. Nastajale so po pripovedovanju znancev ali pa celo take, ki jih je doživljala sama skupaj s prijatelji. Posebej so se nas dotaknila pripovedovanja o drogi: Janov krik in Borboletta. Opozoriti nas želi, da je to problem današnje družbe, da se nas vseh lahko dotakne in da naj si ne zatiskamo oči. Droga ni tabu, ampak je tukaj sedaj z nami. Posebej mladi naj prisluhnejo in se zamislijo. Droga pa ni edina resna tema, o kateri piše pisateljica. V njenih knjigah se še pojavi alkoholizem v družini, bulimija, virus HIV itd. Teme, o katerih se je potrebno pogovoriti in o njih dobro razmisliti, saj se dogajajo vse okrog nas. Urica in pol je prehitro minila. Marinka Fritz Kuneje pisateljica polna čustev, ki ima rada ljudi in kot sama pravi, mar ji je za nje. Še več takšnih prijetnih druženj si ljubitelji knjig želimo. Lepo bi bilo, da bi se ta tradicija druženja še nadaljevala. Še naprej tako, saj so taka srečanja prelepa. Tina Emeršič Foto: Stojan Kerbler VABILO Članice kreativnih delavnic DPD Svoboda smo ob zaključku sezone pripravile razstavo svojih kreacij. Vljudno vabljeni na ogled v knjižnico DPD Svoboda (v občinski stavbi) v mesecu juniju ob ponedeljkih od 17. do 19. ure! DPD Svoboda Popravek! Pri prejšnji številki Ravnega polja nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pri članku Tamburaški orkester Cirkovce je bil izpuščen tekst: »Hvala vsem, ki nas poslušate, pa ne samo na nastopih v živo, tudi doma preko glasbenih medijev, hvala vsem, ki nas tako ali drugače podpirate in se z nami veselite naših uspehov. Trideseti rojstni dan nam je dal novih moči in obljubimo, da nas boste še slišali in videli, zato: »Ostanite naši zvesti poslušalci! Uživajte v naši glasbi, prijetno preživite praznike.« Pri članku 20 + 1 leto ansambla IDILA pa se izpuščen tekst glasi: »Ansambel IDILA Zg. Jablane 39, 2326 CIRKOVCE; Tel.: 02/789 00 50; fax: 02/789 00 51, GSM: 041/715-932; E-mail: urih@amis.net« Uredništvo Iz zgodovine FOLKLORNE SKUPINA VINKO KORŽE Zgodovina skupine sega v leto 1931 Folklorna skupina Vinko Korte je ena izmed najstarejših etnografskih skupin v Sloveniji. Pleše izvirne štajerske plese, ohranja pa tudi druge oblike ustnega izročila, kot so igre, šege in ljudske pesmi. Ustanovljena je bila letal931 in je delovala pod vodstvom Vinka Koržeta vse do njegove smrti, leta 1962. Pod njegovim mentorstvom je skupina 72-krat nastopala v raznih slovenskih krajih. Koržetova skupina je bila nedostopna tistim, ki so se ji želeli priključiti. Pridružil se jim je lahko le tisti, kije bil po- nj u na Ptuju odkril dr. Bruno Ravnikar. Za folklorne strokovnjake je bila skupina nekaj povsem novega. Plesi in oblačila cirkovških plesalcev so bili edinstveni. Skupina je zapolnila vrzel, ki je v sedemdesetih letih vladala na področju ljudskih plesov s Štajerske. S svojimi plesi so na številnih seminarjih seznanjali plesalce in mentorje drugih folklornih skupin in tako pripomogli k ohranjanju naše kulturne dediščine. Program je skupina razširila z ljudskimi pesmimi in šegami, ki so značilne za območje Cirkovc. Skupina danes. Skupina v letu 1966. staven, dober plesalec in Korže-tu podobnih nazorov. Znano je, da je plesalce preizkušal tako, da so se morali najprej vrteti z metlo. Kdor je to obvladanje bil zanj dober plesalec in gaje takoj sprejel v skupino. V FS so prva leta sodelovali plesalci cirkovške občine, tudi glasbena spremljava je bila domača (frajtonarica, violina). Po Koržetovi smrti je folklora nekaj časa delovala pod okriljem mladinske organizacije. Kasneje je prevzel vlogo koreografa, vodje in gospodarja folklorne skupine Anton Brglez. Programje razširil z novimi plesi in poskrbel za novo garderobo, saj je po Koržetovi smrti veliko stvari izginilo v Maribor. Glasbenih not in zvočnih posnetkov ni bilo. Pomagali so si z domačimi ljudskimi godci. Skupina je postala znana po drugi svetovni vojni pod imenom Ploharji, ko jo je na kurentova- Leta 1971 so v osnovni šoli ustanovili podmladek folklore z željo, da bi se plesno izročilo v Cir- kovcah ohranilo in prenašalo na mlade rodove. Šolska folklorna skupina od takrat uspešno deluje. Velike zasluge za prepoznavnost cirkovške folklore imata prof. dr. Bruno Ravnikar in dr. Mirko Ramovš. Skupini sta odprla pot v svet. Plesalci so sodelovali na mnogih mednarodnih folklornih festivalih. Največji uspeh na strokovnem področju je skupina dosegla na tekmovanju folklornih skupin alpskih dežel v mestu Trento, kjer je dosegla prvo mesto. Zanimivo je tudi, da seje v času, ko je skupino vodil Anton Brglez, poročilo 28 plesnih parov. Leta 1999 vodenje skupine pre- vzela Liljana Brglez. Skupina uspešno nadaljuje delo. Trudi se dvigniti plesni nivo in plese združuje v splete, v katerih s plesom, pesmijo in besedo prikazuje ljudske običaje, značilne za naše kraje. »Cirkovčani so postali edini avtentični nosilci dobrega dela štajerskega plesnega izročila. Takšni bodo tudi ostali, saj cirkovških plesov ne zna nihče zaplesati tako imenitno kot Cirkovčani.« To misel je ob petdesetletnici folklorne skupine Vinko Korže zapisal dr. Bruno Ravnikar. Njegova trditev drži še danes. Lilijana Brglez Foto: arhiv društva PROSVETNO DRUŠTVO CIRKOVCE FOLKLORNA SKUPINA VINKO KORŽE 75 let 1931 - 2006 Vljudno vas vabimo na jubilejni koncert ob 75-letnici FS Vinko Korže Cirkovce v petek, 9. junija 2006, ob 20. uri v večnamenski dvorani v Cirkovcah. Veselimo se srečanja z vami! )gram pri 16. 6.2006 Sb 16. uri 16. 6. 20.06 16.6.2006 ob 20. uri 17.6.2006 ob 18. uri 24. 6.2006 ob.15. uri ob 15. uri netenj rimi RKEra p^5inx£S vrgmjvnr MUS niiTgaTfn 33lffWGS mraTmTOi inra jLfl® _ _q ivrvVhr^ LmiMjtijg 3 JmfroiljjHlJ 03m aJTldl nfcfiTftTCE i^fafottertfildhra mpnfrfto$ lillijjytdlllJ * >1 ^TCTTTiTtgOHBf! ISUSlEDSCil \K3j3 i tfOiiBimgVir IktfiR tBac fiHfinr sILfSs h^a!oy>r iimsSBfli ^gj iSjl