¦i. %\
Št. 14.
V Gorici, die 31. jafcuvarija 1901.
Tečaj XXXI.
Iahaja trikrat na teden t Šestih tzdanjlh, in sioor: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, rečemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vso leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-fiO
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
-'-'^-           -'             ••      "»                  1-70
6etrtleta. . .^»*',.;m» ,-,... ia^.m^,*... Posamične številke stanejo 10 vin.
NaroSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici vcGoriški Tiskarni* A. GabršCek vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez dopnRliuie naročnin' 4« ho oziramo.
„l*KiMOKEC" izhaja neodvisno od <SoSe» %nah petek in stane* vSt*toto'3 K™*0 h-ali gld. l'G0.
«Soc"a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarai Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu della Caserma In Pipan v ulierPonta delTa Tabbra
SOČA
¦3-.....-......-........................-t
Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se.nahaja v Gosposki ulici SUH.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le tipravuigtvu.
Oglasi in poslanic«
ie računijo po potit-vrstab, če tiskano l-krat 8 kr,, 2-krat 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru.
Naročuiuo iu oglase je plačati loeo Gorica.
„Gorigka TIskarna« A. OabrSček tiska iu zalaga razen «Soče» in «Primorea» Se »Slovansko knjlžulco*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Oklic.
Od raznih stranij prihajajo izvrševalnemu odboru vesti, da se vrše občinske volitve po raznih občinah, in da klerikalni pristaši pod vodstvom duhovnikov z vso silo agitujejo za to, da bi spravili v starašinstvo in županstvo svoje somišljenike.
Dolžnost zaupnikov narodno - napredne stranke je, da vsako bližajočo se volitev v občinski zastop, v cestni odbor ali v vsako zastopstvo, ki je važno, takoj javijo izvrševalnemu odboru, da se pravočasno ukrene, kar treba. Tako je tudi umestno, da zaupniki po izvolitvi javijo izvrševalnemu odboru člane občinskega zastopa ter poročajo, kateri so naši somišljeniki, kateri ne.
Proti pritisku duhovništva je treba izvesti najstrožjo organizacijo in gledati tudi pri manj važnih pojavih v javnem našem življenju, da nasprotniki ne pridobe tal. To pa je mogoče le, ako vsi naši zaupniki dobro pazijo, kaj se vrši v njih   okolici in vsako  premembo javijo izvrševalnemu odboru, da se pravočasno prepreči vlivanje somišljenikov klerikalne  stranke v razna zastopstva. V Gorici, 30. januvarija 1901. Isvrševjilni odbor niirodiio-naprediie stranke.
i lajik.
Iz klerikalnih trobil se razlega v jedno-mer trditev, da duhovnik je nekako vzvišeno bitje, katero stoji visoko nad vsemi drugimi Zemljani. Svojo trditev podpirajo ponajveC s tem, da kličejo: Mi smo namestniki Božji, mi smo poklicani, ljudstvo zveličati, mi smo študirali! Zraven pa aH bolj skrilo ali očilo zahtevajo, da se jim morajo vsi lajiki pokoriti ter poslušati edino le njih, iz katerih govori sam Bog i  Da so taka naziranja večine
naSe sedanje duhovščine popolnoma kriva, tega menda ni potreba še posebej povdarjali, ker to v6 vsak razsoden človek.
»Poklic duhovnika je poklic miru in složnosti, duhovniki morajo objemali v svoji nebeški ljubezni, katera jih mora navduševati, vse narode in stranke. Oni morajo biti narodom učitelji in voditelji mejsebojne ljubezni in potrpljenja. Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v reči, ki vzburjajo ali vstvarjajo razpore, ne pozabite, da jutri bo-dete pastirji premaganih in premaga v al cev. Držite se svoje vesti ali nobene stranke.* —• Tako uči dalmatinski nadškof Čare v in tako edino, tudi je prav. Ako bi se držali naši duhovniki takega navodila, potem bi bili res namestniki Božji, bi se ne umešavali v vse reči ter bi ne zahtevali po-vsodi primata nad lajikom. Da pa so taki, kakor jih videvamo, temu je kriva pred vsem vzgoja v semenišču, katera sloni na popolnoma krivi podlagi. Ne bomo tu podrobno prerešetavali, iz kakih elementov se-rekruti-rajo semenišniki in poznejši duhovniki, omeniti pa vendar moramo, da med njimi je kp odstotek takih, ki vstopijo v semenišče z največjo nevoljo v sreu, ker reveži ne morejo na vseučilišče, dalje takih, ki so nesposobni za dalnje študije, in takih, ki so v svetu obupali nad vsem življenjem, ter so se zatekli v semenišče kakor v nekako pribežališče grešnikov, odstotek tistih, ki radovoljno in po poklicu stopajo v semenišče, je, žal, le majhen. Ta materijal obdelavajo v semenišču, učeč jih, da kdor zna brati mašo, stoji nad vsemi drugimi zemljani, le-ti se mu morajo pokoriti, ker njemu pritiče primat na celi črti.
Odtod izvira okolnost, da duhovniki hočejo biti povsodi nad nami in da se uli-kavajo v vse reči. Kaplan, ki pride iz semenišča na deželo, misli, da ve več v občinskih rečeh, nego v taki službi osiveli župan, misli, da je sposobnejši za pouk v šoli nego izkušeni učitelj, da ve" več o posojilnicah, nego najstarejši posojilničar, misli, da glede" na svoje Študije nadkrlljuje daleč vsakega aka-demično izobraženega Človeka, s kratka, da je nekak »Cbermensch". Vsak lajik stoji globoko pod njim. Tako so vzgojeni v semenišču in taki stopajo med nas. Dozdeva se, kakor da so poslani med ljudstvo županovat, gospodarit, strankaril in da je božja služba le nekako postranska reč i Tako nastopajo in
take se čutijo, le takrat, kadar g rese, pravijo, da so tudi iz mesa in krvi ter ljudje, kakor drugi! Poznamo take, ki so bili očitni pohujšljivci in prešestniki, sleparji, ki so zapravljali imetje drugih in cerkva, poznamo take, ki so prizadjali svojemu bližnjemu toliko britkih ur v življenju, kakor bi mogel to storiti le hudič iz pekla, pa tudi take, kateri po svojih zločinih sodijo v zapor v Gradišču ob Soči ne pa pred altar Božji. In taki »možje« naj bi stali vzvišeno nad poštenim lajikom, samo zato, ker nosijo črno suknjo in po nevrednem služijo mašo? V nečem vendar so vzvišeni, namreč v tem, da če stori lajik kaj res kaznivega, ga hitro spode iz poštene družbe, odstavijo ali pa pošljejo v zapore, duhovnika pa po navadi aH prestavijo, najrajše pa še p o v i š a j o! V tem oziru so pa res nad lajiki I Kako se ima '= imenovati, ali pravično ali krivično, razsodi čitalelj sam l
Naša narodno-napredna stranka no priznava, kakor smo ?.e opetovano povedali, duhovnikom takega vsestranskega primata, ka-koršni imajo in kakorani zahtevajo zase, ker smo sploh proti vsakemu primatu in le za skupno delovanje vseh stanov. Kdor pa je več sposoben in delaven, tisti pa ima naravno več upliva in ugleda v stranki.
Moje kraljestvo ni od lega sveta, je učil Kristus, in zato se nimajo duhovniki vtikati v vse reči tako, kakor se' dejanski vtikajo. Proti temu se bojujemo in se bomo tudi bojevali, ali rečemo pa, da vidimo radi duhovnika, kateri vrši vedno svojo dolžnost, kakor pritiče, tudi pri narodnem dolu. Spoštujemo in cenimo prav tistega duhovnika, ki je res duhovnik v pravem pomenu besede, in lepo je, če se deleži tudi narodnega dela z roko v roki v isti vrsti z lajikom. Spoštujemo take prave duhovnike, obsojamo pa farje, «d hočejo stati visoko nad nami v vsakem pogledu, ki zlorabljajo vero in cerkev ter »narodih delujejo* le po proslulem klerikalnem razdirajočem sistemu.
Tem slednjim velja del našega boja, kateri moramo izbojevati, da uvidi sleherni, da duhovnik je izven cerkve človek kakor kdo drugi in da nikakor ni res, da lajik stoji globoko pod njim. — Ne študira le duhovnik, študirajo tudi drugi lajiki in še veliko več in težje, ker znano je, da ni ložih Študij nego so semeniške; nobeden ne more »pasti*, vsi
»zdelajo*! Šola življenja pa tudi nekaj velja. Duhovnika spoštujemo kot takega, kadar vrši svoje duhovniško službo, zvunaj iste pa je človek, kakor mi drugI, podvržen vsem uplivom našega splošnega življenja.
Predsodki na to stran padajo in morajo pasti tako, da izgine iz ljudskega mišljenja popolnoma tisti sijaj povsem neopravičene sakrosanktnosti, katero si nadevajo, da se Um lažje vtikajo v vse reči ter nemalokrat zakrivajo ž njo svoje nepoštene namene in početja, ter da pride do površja prava veljava lajika! — K zaključku le še ta ponovitev! Spoštujemo in cenimo prav vse prave duhovnike in prave narodno delavce v duhovniški suknji, obsojamo pa — farje 1 Taka je naša odkrila beseda v tem pogledu 1
DOPISI.
Iz kobarilkega Kotu, 15. jaimvariju. (Nekaj a naših nuncih.) — Tu v Kotu so trije nunci, ki žive ob sami hujskanji. Ti so; »ta mičkena reč" v Kredu, Janko Zelenec v Borjani in Simon Pomolov v Sedlu. Stavim, da na daleč okoli ni take trojice, ki se tako lepo popolnujo; pri teh treli junakih dobite vse lastnosti, le posnemanja vrednih malo!
Simon Pomolov je vzel tudi »Primorca* in »Sočo* na piko; preganja ju, kjer more. Ali čujte, kako nesramno drzen je ta človek; začel je namreč poleg cerkve zlorabiti še — šolo v svojo umazano agitacijo. Tudi v šoli rohni proti »Soči* in »Primorcu* ter nadleguje otroke, katerih stariši so naročeni, da naj doma prosijo in silijo, da lista vrnejo. In dogaja se, da se stariši zbojč za svoje otroke, da bi jih nune v šoli ne zapostavljal ali jim naredil kako škodo — ter se udajo. Mi odločno zavračamo tako ostudno zlorabo naše šole v klerikalne svrhe — in poživljamo c. kr, šolski svet, da jo za vselej korenito zabrani. Kdor nuncev se še pregreši, naj se mu prepove vstop v šolo: verski nauk pa naj poučuje učitelj, saj je i za to vsposobljen, in otroci bodo veliko več znali nego zdaj! Saj je nuncem tudi presneto malo mari za reden pouk v veronaukuj vsak izgovorček je dober, da izostajajol  —  Pričakujemo od
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiervicz- — Poslovenil Fodravski. (Dalje.)
Močno pa sta se začudila, ko sta zapazila, da za to zaveso ni bilo stanovanja, marveč le drugi temen hodnik, na koncu katerega je bil mali vrt, v katerem je bilo videti nekoliko cipres, nekoliko mirt in mala hišica, prislonjena k steni velikega poslopja.
Oba sta spoznala takoj, da je ta okoliščina za nju kakor nalašč. Na dvorišču so se mogli sniti vsi stanovalci hiše, oddaljena koča pa je olajšala njuno podjetje. Mislila sta, da se naj poprej otreseta Urša, na to pa z ugrabljeno Ligijo zdirjata na ulico, kjer si bosta že znala pomagati. Bržkone ju nihče ne ustavi, ako ju pa ustavi, pa porečeta, da bežita s cesarjevo zastavljenko. V takem slučaju bi se dal Vinicij spoznati stražnikom ter bi jih pozval aa pomoč.
Uršo se je uprav že bližal k mali hišici, kar začuje za seboj korake ter, zagledavši dva človeka, položi sito na balustrado in se vrne k njima.
»Kaj iščeta tukaj?« ju vpraša.
»Tebe!« odvrne Vinicij.
Na to se obrne h Krotonu ter reče z ostrim, tihim glasom:
»Ubij ga!«
Kroton plane nanj kakor tiger, in še predno se je Lig mogel spametovati ter spoznati sovražnika, ga pograbi s svojimi jeklenimi rokami.
Vinicij se je preveč zanašal na njegovo nad-1 človeško moč ter ni čakal konca to borbe. Smuknil je mimo nju, skočil k durim, odprl jih ter stopil v nekoliko temno sobo, osvetljeno samo od ognja, plapo-lajočega na ognjišču. Lesk od tega ognja je padal uprav na Ligijino lice. Druga oseba, sedeča pri ognju, je bil oni starec, ki je spremljal Urša in dekle na poti iz Ostrijana.
Vinicij je planil v sobo tako naglo, da ga Ligija ni mogla niti spoznati. Še predno se je utegnila zavesti, jo pograbi okrog pasu in, dvignivši jo kvišku, steče ž njo proti izhodu. Starec mu sicer stopi na pot, toda on. pritisnivši si z jedno roko dekle na prsi, z drugo prosto roko odrine starca. Kuklica mu pade z glave. Pri pogledu na to znano, a v tem hipu strašno lice, zastane Ligiji kri v žilah in glas jej zamre' v grlu. Hotela je klicati na pomoč, toda ni mogla. Zaman si je prizadevala prijeti se za vrata, da bi se mu uprla. Prsti so jej odpovedali službo in bila bi bržkone prišla ob zavest, ko bi ne bila pred seboj zagledala strašnega prizora, ko je Vinicij ž njo dospel na  vrt.
Tu je držal Uršo na rokah nekega človeka s polomljenim hrbtancem in z navzdol visečo glavo, kateremu je iz ust tekla kri. Ko ju je zagledal, ga je udaril še enkrat s pestjo po glavi ter v tem hipu kakor razjarjena zverina skočil k Viniciju.
»Smrt!« pomisli mladi patricij.
Na to začuje kakor v snu Ligijin vzklik: »Ne ubijaj!« Na to začuti, kakor bi mu bila strela ošinila roke, s katerimi jo je objemal, naposled se je zemlja zavrtila ž njim okrog in svetloba je ugasnila v njegovih očeh.------------------¦ —-----------------------------
Kilon, skrit za voglom ulice, je čakal, da bo videl kaj se zgodi, kajti radovednost se je v njem borila s strahom. Mislil je, da bo dobro, držati se Vinicij a, ako se jima posreči, da Ligijo odneseta. Urbana se več ni bal, ker je bil gotov, da ga Kroton ubije. Pripravljal pa se je tudi za slučaj, ko bi se v doslej še praznih ulicah zbrali kristijanje ter bi se hoteli postaviti Viniciju po robu, da spregovori k njim kot predstavitelj vlade, kot izvršitelj volje cesarjeve; v tem i poslednjem slučaju pozove stražnike na pomoč mlademu patriciju zoper poulično drhal ter si s tem pridobi ' novo priznanje. V duhu je seveda sodil, da je Vini-cijevo ravnanje nespametno; a zanašajo se na strašansko moč Krotonovo, je dopustil, da se utegne posrečiti.
Ako bo njima slabo predla, pa tribun sam odnese dekle, Kroton pa ga čuva na poti. Toda čas se je vlekel in strah ga je bilo pred ono tišino v veži, v katero je od daleč gledal.
»Ako ne najdeta njenega skrivališča, povzročita hrup, in to jo preplaši.«                  .....
Toda ta misel mu m bila neugodna, ker je vedel, da v tem slučaju bo zopet potreben Viniciju in da za to uslugo dobi od njega znovič lepo število sestercev.
»Karkoli učinita, učinita meni v prid,« je dejal ,sam sebi »dasi si nobeden tega ne domišljuje. Bogovi, bogovi, samo dovolite mi...«
1 Nakrat pa je utihnil, ker se mu je zdelo, da se je nekaj prikazalo iz veže; stisnivši se k zidu, je gledal pred se ter pridrževal sapo v prsih.
In ni se prevaril, kajti iz veže se prikaže neka glava ter se jame ozirati na vse strani.
(Dalje pride.)
šolske oblasti, da stori svojo dolžnost! Naših šol pa že ne pustimo zlorabljati za hujskanje politikujočih zdražbarskih nuncev.
Ob letošnjih volitvah je Simon Pomolov kar divjal. Ali slabo se mu je sponeslo! — Svoje »pogorevščine* ga je bilo tako sram pred goriškimi svojimi pokrovitelji, da jim je tako sporočil o izidu volilnih mož: ,Sedlo je naše«! — Na podlagi takega pisemca sta pisarila »Norica« in »Prismojenec«, da je Sedlo za klerikalce. Nič čuda, ako so imeli na papirju večino za se, ko so si kar tako na lahko priborili zmage — na papirju. — Toda laž ima kratke noge! Tako se je pokazalo tudi tu, namreC na volišču v Tolminu, ~ kjer so naši volilni možje obakrat volili narodno-napredna kandidata dr. Turno in Oskarja Gabričeka, Uverjeni smo, da bo v Sedlu vedno takol Kred je bila edina občina poleg Trnovega (kjer se je nune na čuden način vrinil za volilnega moža) v celem kobariškem sodnem okraju, ki je volil s klerikalci. Upamo, da zanaprej izbrišejo to sramoto tudi Krejci.
Pa tudi v občinske volitve, ki so bile koncem decembra v Sedlu, se je nune mešal. Celo v cerkvi je ropotal, koga naj volimo v starašinstvo. — Ali občinske volitve so se dovršile tako, kakor smo hoteli ros, in ne po želji nunčevi. To ga seveda strašansko grize! — Kaj so njemu mari naše občinske zadeve? Naj ostane pri svojem kopitu!
V cerkvi je popoln strahovladec. Ključarja ima le v to, da se ima Bog in svet za norca. Sploh bo treba v celi deželi urediti cerkveno ključarstvo potom zakona. Sedanji švindl mora nehati! — Naš nune jemlje in daje pravice do cerkvenih klopij, kakor se mu zdi, in sicer po dosedanji navadi, ampak tako, da s tem kaže svojo; naklonjenost, jezo, svojo oblast itd. Ako tudi koga iz cerkve podi, kaj njemu mari!
Neki naročnik »Primorca« se je hotel oženiti. Toda nune Simon mu je rekel, da ga on ne poroči, dokler ne vrne tega lista. <— Če to ni škandal, kaj pa? Lejte, tako nesramno barantajo s cerkvijo ti novodobni apostoli zdražbarstva 1 Nekaj časa in le pri posamičnikih bodo take grožnje veljale, ali pride čas osvete: še klicali nas boste k sebi, pa nas ne bo! Mi že dobimo pot v nebesa tudi brez takih hujskačev, ker dobimo druge duhovnike, kakoršne si bomo želeli, da nas bodo učili mira in ljubezni, medsebojnega prizanašanja in trpljenja. Ko papež izve vse, kar se godi pri nas, nam rad dovoli prave slovenske duhovnike in slovensko službo božjo 1 Potem bomo imeli mir pred novodobnimi zdražbarji po naših farovžih!
Iz Cerkna, 22. januvarija 1901. — Hudo jim je bilo — našim klerikalcem namreč, — ko so čitall kar dva dopisa zapored v cenjeni »Soči«. Stikali so svoje modre glavice skupaj in »gruntali*, kdo bi bil tako predrzen, da si je upal poslati brez njih dovoljenja nekaj kričečih resnic med svet. Ko-nečno so ga le Bpogruntali*, kakor je razvidno iz njih dopisa. Toda zmotili so si enkrat, dotičnik je vedel še manj za moj dc^is, dokler ga ni čital v »Soči* kakor za one, ki so v naši mlekarui kradli. — Toliko v obrambo nedolžnega!
Da, hudo jih je speklo, sicer je pa znano, da so si klerikalci z resnico nekako tako kakor pes in mačka. Zbali so se teh dveh dopisov in si mislili: ,V nevarnosti je sedaj naše mirno vladanje na Cerkljanskem in treba bode kaj storiti, da se obranimo te nevarnosti, toda kaj? Zopet staknejo svoje glavice skupaj in po dolgem prevdarjanju jim pride še le prava in grozna ideja v glavo.
To je bilo veselje v Izraelu — pardon v »Ribnici* — ko so iznašli sredstvo, ki jih ne le reši iz neljube zadrege, .ampak tudi liberalce tako v žene, da se ne bodejo upali več pokazati pred svetom.
Radovedni ste že, kaj so tako strašnega »pogruntali«. Povem vam, toda vstrašiti se ne; sklenili so namreč, da pošljejo proti nam »lintverna", in sicer takega s sedmimi glavami; vprašanje je le, kje bi ga dobili. »Tomaž bi ga že naredil, pa s takim iz »lecta* ne opravimo nič.* No, modre glavice tudi to kmalu uganejo.
»Znotraj tako ni treba posebnosti, nekoliko »žakljev* megle naj se zveze s ples-nivimi otrobi, to naj se odene s kožo, ki jo imamo za vsak slučaj vedno pripravljeno, namreč z lažjo, in telo bi bilo gotovo, rep mu lahko pridenejo v Gorici, za glave pa mu postavimo sedem laži."
Tako so si mislili naši možje po božji volji in tudi res storili. Samo nekaj jih je oviralo, sedme glave mu niso mogli narediti, kar si razlagam s tem, da se jim je preveč mudilo, zakaj laži jim gotovo ni zmanjkalo. Bodisi kakor hoče, zmaj mora hitro med svet, da prej opravi ¦ svojo delo- Da se pa to zgodi, mora vsekakor v Gorico. ,A kdo ga bode spremljal?« Tudi to vprašanje je bilo hitro rešeno, odločijo iz mlekarne »uradnika«, ki stroje goni, in slugo — ne, knjigovodjo hranilni Carje v, da ga ženeta v Gorico. Reveža na duši in telesu sta se morala udati, hočeš, nočeš, moraš, in zmaj je moral .brcaj sem, brcaj tja* z njima. Prišedši na Idrijo ob Bači je bilo^treba »futrati«, zakaj zmaj jg bil zmatran, da je le komaj pricincal do gostoljubnega gospoda.
Ko so se čutili okrepčane, so odrinili dalje proti Gorici, kamor so srečno došli. Ker je bil zmaj iz slabega materijala, sta ga hotela hitro oddati tam, kamor je bil prvotno namenjen. No, tu so kmalu spoznali, iz kakšnega blaga je in odslovili so vse tri, ponor-čevaje se nekoliko na njihov račun.
»Če tu ne vsprejmejo takega blaga, vsprejmejo ga drugod z veseljem*, sta si mislila in nista se zmotila. »Gorica* in »Prim. List" sta se kar stepla zanj in ga skupno poslala med svet in to s tako naglico, da sta mu pozabila še rep pridjati.
Gonili so zmaja po celem Goriškem in ga prignali tudi nazaj v Cerkno, to pa je bila njegova smrt. Odletelo mu je po vrsti vseh šest glav in sicer, da vam v kratkih besedah razložim, nekako takole:
Prva glava se je zadela ob podgorskega podžupana I. M a u r i j a, ki je bil tudi volilni mož. Ta s e j e izrazil, kakor sem že v prejšnem dopisu omenil, da raje voli Italijana kakor dr. Turna, na kar mu je pritrdil tudi drug tak mož Tavčar iz Polane. Prič je sedem, ki so to slišale. Ali ni to iz-dajalstvo naroda, voditelji-klerikalci ? Prva gtava se je torej popolnoma razbila.
Druga glava. Trdil sem, da so bile pred volitvijo zelo pogosto maše po podružnicah. Za priče lahko navedem vso občino, toda tega ni treba, ker mi tega v zmaju tudi sami ne oporekajo, pač pa se vržejo na stransko opombo namreč, da se drugače le neradi potrudijo v podružnice. Če to morda ni res, zakaj pa večkrat ne gredo v podružnice maševat, ne da bi bila maša prej oznanjena in naročena, kakor se je zgodilo na dan volitve 26. nov. pr. I. v Planini. Sicer ' pa, če se komu le zadosti plača pot, gre ija tudi nerad, kamor bi drugače ne šel. S tem je odletela druga glava.
Tretja glava. Tudi to pomagajo roditelji zmaja sami odbiti. Pripoznavajo sami j v dopisu, da je rekel dekan, naj  ne volijo ) brezverca ali liberalca v državni zbor. Torej ¦' mu brezverec isto pomeni kakor liberalec. Ker se pri nas ni šlo za drugega kakor za klerikalca in liberalca, in ker se nas imenuje liberalce, nas zadene ravno tako tudi beseda I brezverec, kaj si mora razlagati vsak pametno misleči. Kako je »pripravljen*  največkrat na j prižnici, vedo oni najbolje, ki ga morajo med j mašo poslušati. Naj  bode pridiga pred  ali po maši in videl bo gosp. dekan, koliko ga bode poslušalo. — Tudi tretja glava je torej odletela in za njo sledi
Četrta glava. Če bi bil gosp. dekan dosti plačan bi ne maševal ob sopraznikih, ko ima tako že plačane maše, še črne, ki se mu morajo seveda tudi plačati. Če ima zadosti plače, bi tudi ne bil tožil za biro in bi ne rekel revežu, ki ga je poprosil daru, po dar prideš, k „ofru" pa ne. Sicer je pa znan pregovor, ki pravi: »Nobeno brezdno ni tako I globoko, kot farška malha.* Tudi četrta glava I je odletela v to malho in ostaneta le še dve. j
Peta glava je letela, četudi je bila zelo pribita. Opozarjam le na številke. 9 nuncev z ne vem kolikokrat 9timi agitatorji je spravilo od 1250 volilcev samo 1!1 na volišče. Koliko bi jih bili še prignali, naj vprašajo g. kaplana, ki je tisti dan v Planini maševal in hodil potem od hiše do hiše agitirat ter dobil v celi vasi — dva. Svetujem, kadar bodo kaj pribijali, naj pribijejo boljše, da ne bode tako hitro odletelo kakor peta glava. -
Šesta glava, ta se pa gotovo najboljše drži, čakaj Če pade ta, potem je pa cel zmaj „fuč". Poskusimo. Šesta glava, in priganjača trdita v svojem kurijoznem popravku, da ni res, da bi se bil kateri gosp. kaplanov le kaj zgenil.
Nato rečem le to. Tri priče, ki so videle, kako so frčale črne suknjiče po zraku,
lahko potrdijo, kadar je« da je resnica, kar sem pisal jaz in drugi dopisnik v »Soči«. Bili so tako v »eifru«, da jih je šele druga pest fižola, ki je priletel v šipe,.opozorila na njih počenjanje. Kdo je torej javen in očiten lažnik? Jaz ne, in zavrnem to čast na dopisnika oziroma dopisnike v »Gorici«, ki so res lažniki, ker so poročali lažnjivo in zraven še svojega bližnjega obsuli z lažnjivcem!
Tako, tudi zadnja glava je preč. Zmago-nosni »lintvern* lezi brez gkv na tleh in njegovi sorodniki oziroma roditelji vlečejo lažnjivo kožo raz njega, da jo spravijo in rabijo pri priložnosti zopet. Otrobi se bodo tudi še porabile, kadar jim bode treba zopet kaj takega zvezali, in megla — N6, megla, megla Je tod* šla 'z »lintverna«.
Kakor torej vidite, ni ostalo od vsega zmaja — nič. Pač nekateri so nekaj dobili, o čemer pa dvomim, da bi bili zadovoljni.
Morda nam pripeljejo do pustnega torka še kakšno zver, da jo ubijemo na pustni torek na „placu". Vederemol
»Ta čem", pa brez suknje.
©d Idrije. — Naj Vam pojasnim, g. urednik, kako so »napredni* učitelji nevedno ljudstvo na volitvah — »farbali«. Le čujte, govorili so tako le: »Cesar neče več starih poslancev, niso za nič, on hoče nove, ki so boljši. Mi učitelji smo kmetski prijatelji, ki vam dobro hočemo. Dr. Turna in »Modrijan" bosta tako naredila, da se kmetu ves davek odpiše. Grof Coronini in dr. Gregorčič nista bila za nič drugega kakor za grofe in duhovnike, prav za prav za f.... Ako bi mi učitelji agttiralt za deželni zbor, bi delali za se; tako pa delamo le za vas kmete*. No, kam so ti napredni agitatorji cikali, ni težko uganiti. Žalibog, da imajo taki krivi proroki še vedno kaj upliva s svojimi slepili na naše ljudstvo. Na ta stran bi pač bilo potrebno, da se ljudstvo probudi in — napreduje, da ne bode poslušalo »naprednjaških* čenč in jim slepo verjelo, kakor se je zgodilo zda: na volitvah, ko se nam naprednjaki lahko za hrbtom smejejo, da se damo tako na-kaditi od njih. Za prihodnje se bodemo tacih aposteljnov znali ogibati . . . .«
Ali veste, »dr. Lažnik«! kaj ste dosegli s svojimi lažmi? Ko sem prebral več možem vaše laži, sem slišal te vsklike: »Vedel sem, da znajo lagati klerikalci. Da pa znajo tako lagati, tega pa nisem vedel". — »Zdaj vemo, kakšni so* 1 — »To pa je že pre- , grdo* !                                                             i
»Dr. Lažnik"! Prosim Vas, le napišite še kaj podobnega in pošljite »Gorici"; ta rada sprejme take reči za svoje »bravce*. Čim debelejše bodo laži, tim prej pade našim ljudem mrena z očij.       Josip Kenda.     i
Domači in razne novice.
Gg. naročnike spominjamo, da je ja-nuvar že pri koncu. Za naše liste bi nam moralo priti po novem letu nad 3000 nakaznic, pa jih ni došla niti tretjina. Stara pesem! Vsako nemško upravnišlvo bi bilo prejelo vseh 3000, le pri nas Slovencih se še nismo otresli stare — nemarnosti. Mi moramo vse troške sproti plačevati, zato zahtevamo tudi, da gg. naročniki plačajo list naprej. Tudi dolžnikov je še veliko l Prosimo! Opominjanje je nadležno delo, za nas in za čitatelje!
Osebna vest.— Gospod pofesor Ferd. Seidl je imenovan dopisujočim članom državnega geološkega zavoda na Dunaju za zasluge pri geološki preiskavi dežele in pri proučavanju zemeljskih potresov.   Čestitamo.
Popravek. —- V uvodnem članku »Deželna norišnica* v štev. 13. od 29. t. ni. se nam je urinila v tretji in drugi vrsti zadej pomota. Citati je tam namesto: »poživljamo pa tudi naša zastopnika v državnem zboru* pravilno: »poživljamo pa tudi naša zastopnika v deželnem odbora*, kar tem potom popravljamo.
»Kolesarski ples*. — Ker je čuti od več stranij pritožbe, da marsikdo, ki bi se rad udeležil plesa, ni dobil vabila, opozarja odbor tem potom še enkrat vse te, da naj se oglase pri gospodu Rudolfu Konjedicu, trgovcu v Gorici, kjer so jim vabila na razpolago. Vabil se je razposlalo čez 1000, naravno je torej, da se pri ogromnem delu, ki ga ima veselični odbor, lahko pregleda kako ime, ne da bi imel odbor pri tem namen, prezirati dotičnega. — Kolesarsko društvo »Gorica* si je stavilo nalogo z inteligentnim občinstvom napolniti Dreherjevo dvorano, in to nalogo, kakor kaže vsestransko zanimanje, tudi častno izvrši. Udeležba bo ogromna — in to bode služilo društvu za ves trud v najlepše zadoščenje. — Vodstvo četvork prevzame iz posebne prijaznosti gospod Ivančič.
I          Ljudsko Štetje t Gorici. — Dne 31.
I decembra 1. 1. je  bilo  v  Gorici  po izkazu
"statistično - anagrafičnega   urada prebivalcev
23.671, izvzemši  aktivno vojaštvo.   Tega je
i okoli 1700 oseb.  Torej ako to svoto prište-
I jemo k prejšnji,  znaša število  vseh prebi-
I valcev v Gorici dne 31. decembra 1.1. 25.300
I okroglo računjeno. Pred desetimi leti je bilo
j prebivalstva 20.751, torej se je pomnožilo za
2920 duš.  Hiš je sedaj v Gorici 1935, pred
I desetimi leti jih je bilo  pa  1603; torej za
I 332 več.  Gorica je razdeljena na 5 delov.
I Središče samo s 1315 hišami šteje prebivalcev
18.470, Cingraf s 365 hišami 3385, Pristava
s 146 hišami 1163, Baronovšče s 50 hišami
313, Staragora s 59 hišami 340. Toliko so
I že zdelali na magistratu, da so mogli podati
te številke. Sedaj  izdeljujejo druge podatke.
I Največ preglavice jim dela seveda »občevalni
jezik" iirzato-se je bati,  da ^etanr preveč
»pomotijo«!
Občinska Matica. — Vsled novih postav o domovni in volilni pravici so postale neizogibne »občinske malice«, ki kažejo vsak čas natančen popis ljudstva v vsaki občini ter: ali ima kdo občno volilno pravico, ali je pridobil ali zgubil domovno pravico itd. — Vsaka občina mora imeti tako »občinsko matico". — Zdaj, ko je bil izvršen ljudski popis, je najlože, sestaviti tudi »občinsko matico*. — Naša tiskarna si je oskrbela popoln uzorec take »občinske matice" za vse potrebe. Tiskovina je že dotiskana. — Za vsako rodbino je treba poprečno po dve poli, ker enkrat nastavljeno delo bo dobro vsaj za30let! — Razpošiljamo po povzetju. Preskrbujemo tudi vezilo v knjige.
»Sokolov« maškerada*. — Kakor vsako leto, zaključi tudi letos dolgo dobo kraljestva hudomušnega pusta »Goriški Sokol* z običajno veliko maškerado, ki se ima vršiti na pustni torek v »Čitalnični* dvorani s sodelovanjem vojaške godbe. Ker so pa jednake veselice ljubljanskega, celjskega in tržaškega ! »Sokola* dokazale, da vspd najlepše, ako se priredš v jednotnem slogu, je sklenil isto storiti tudi naš »Sokol*. Pustni torek praznovali bodemo letos tamkaj v daljnih deželah na vshodu pod naslovom »Boks arija in bok se rji". Misel je izborna ter daje oso-bito udeležencem glede izbiranja kostumov in mask največje torišče, Daljna poročila pridejo.
Bes je, res, gospoda! — Strašno se peni svete jeze »Gorica" nad našo notico o »Narodni tiskarni* ter o umazani konkurenci. Posebno jo jeze naše trditve o 10%, katere ponuja »Nar. tiskarna*. Ponudb iste res da nismo videli, ali v rokah imamo pisma, kjer se zahteva od naše tiskarne 10% popusta, ker tak popust daje »Nar. tiskarna*. Naša vest je resnična, gospoda, zato lažnjivci in obrekovalci, katere ste nam natvezili, padajo kar se*..ii na Vas nazaj v največji potenci, prav kakor Vam pritiče.
Iz Kala smo dobili dopis, v katerem toži g. dopisnik, da kalska občina, ki je jedna največjih v kanalskem okraju, je jako zapuščena gledč pošte, katera je 2 uri proč od Kaia. Prosili so že dvakrat c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, da bi poskrbelo vsaj za 2 nabiralnici, eno v Kalu in drugo v Levpi, ali še nič ne vedo, ali sta uslišani ti dve prošnji aH ne. Pošto je nosila doslej neka žena, katera pa vsled starosti ne more več opravljati tega posla. Oglasil se je za to službo nekdo drugi, ali tudi še ni nikakega odgovora. Ako se ni v zadnjih dneh izvršila kaka rešitev v tem pogledu, bi prosili pač slavno poštno ravnateljstvo v Trstu, da ugodi povsem opravičenim prošnjam kalskih občinarjev.
Volitev cestnega odbora za sežanski okraj. — Ta volitev se je izvršila dne 26. t. m. Zbralo se je bilo 43 županov in podžupanov, ki so volili v cestni odbor po medsebojnem sporazumku. Izvoljeni so: Ivan Dujec, podžupan v Zavrhku, Fran Pernave, podžupan v Ležečah, Andrej Kocjan, župan v Povirju, Ludovik Mahorčič, župan v Sežani, Josip Živec, župan v Skopem, Ivan Ravbar, župan v Velikemrepnu, Anton Ma-carol, podžupan v Križu. Namestniki so: Andrej Obrsnel, trgovec v Divači, Jakob Pegan, župan v Avberju, Anion Čeme, župan v Tomaju. Gosp. Muha, deželni poslanec, stopi v cestni odbor kot največji obdačenec v sežanskem okraju. Predsednika še izvolijo. — Veseli nas ta izvolitev, ker vidimo tako v cestnem odboru zbrane odlične napredne može (g. A. Cerne v Tomaju sicer ni baš naš somišljenik, ali je mož, s katerim se da govoriti, in on ne more nič za to, če mu uganja sin klerikalno politiko), kateri so nam poroki, da cestni odbor v taki sestavi bo tudi mogel doseči vspehov. —• Veseli nas ta izvolitev pa tudi zato, ker nam kaže jasno, da naši možje na Krasu so čislani in' so ,v taki večini, da povsodi odločujejo. Prav tako 1 Le krepko na delo!
Kam dovede človeka strast. — »Može«, ki stojč za »Gorico*, je zavzela že taka strast proti gospodu dr. Henriku Turni, da ga iščejo v vsaki besedi, v vsakem sestavku, v vsakem članku v »Soči*. Kakor obsedeni so in kakor hijene preže, kje bi ga dobili, da bi ga lopnili z nova. Pri takem grdem delu varajo sami 3ebe v številki za številko. Podtikajo mu to notico, podtikajo ta članek itd., in če prav morajo vedeti, da je laž, kar hočejo zapisati, ker vendar poznajo posebno izrazito in značilno pisavo dr. Turne, vendar, ker ni druge prilike baš, ali pa ker je več prilik skupaj, mahnejo po njem. Tako
nekako se je zgodilo tudi v zadnji Številki Gorice*, kjer mu podtikajo člančiče s Krasa, Jriobčene v našem 1 stu, ter poleg tega udrihajo če po juristu g. P.... a. Smejala sta se oba g. dr. Turna in P.... a, ki sta či-tala v »Gorici* dolgo klobasarijo, zavito v francosko kapo, katero sta zložila po mnenju .Gorice* ona dva. — Tista dva člančiča in pa še drugi dopisi 5 Krasa prav iz istega peresa.in dejanski pisana na Krasu, so raznotero gospodo' poftpaK pra#»k®s«8iU>, .JKoga^
torej prijeti ? Študirali so podpis P.....a,
ha, kdo je ta, kdo ga pozna? Neka »kunštna buča* jo je pogruntala hitro: aha, ga že imamo: Ta je jurist P....a, vidite, to je bilo pisano v pisarni dr. Turne! Zveselili so se in vsedel ,še^e ,nekj_ mož ter napisal članek s francosko kapo^ o dr. Turni in o juristu P.... a, ki je uslužben pri njem. Prepričani smo popolnoma, da gospodje pri .Gorici* dobro vedo, da dr. Tuma ne stoji v nikaki zvezi s tistimi članki in istotako ne P .... a, ali udariti je bilo treba nekoga radi njih, in gospodi je najljubše udariti po dr. Turni. — Na neslanosti »Gorice* se ne splača odgovarjati, ali konstatovati pa treba, da gospodje .rodoljubi* eo pokazali zopet jeden-krat svojo skrajno zlobo in tisto znano grdo in neopravičeno gonjo proti dr. Turni. — Le potolažite se 1 Tista dva članka in še več dopisov smo priobčili iz Hdnega in istega peresa našega sotrudnika s Krasa, in obljubil nam je še daljnih člankov in dopisov. Le pripravite se nanje ! Še se boste lahko jezili. — Pa še nekaj. Kaj pa prav za prav kaže Usti članek v »Gorici*? Kaže, da gospoda sami tako delajo, kakor podtikajo drugim. Oni sami falsifikujejo dopise in članke; zato merijo brač po sebi. Ali »rečeni ti, da mi ne porečeš*, je znamenit pregovor, katerega se dosledno drže pri »Gorici* po znanem Gregorcigevem recepta! — Nam ni treba tako postopati, ker mi delamo odkrito in resnično na temelju istine in ne na temelju Akcij in zlobe! Dosti!
nunci molče plačujejo — a stvari ne pomagajo, kajti nevednost je najdražja stvar na svetu. — Neki župnik je pravil, da je plačal spovedne listke za S0% draže nego v »Hilarijanski* in .Goriški*. Tako je večinoma. — Priredili so tudi zalogo cerkvenih tiskovin. Iz previdnosti so vzeli za podlago v »Kažipotu* objavljene cene naše tiskarne, — toda papir je mnogo slabši. Celo pri takih tiskovinah, ki so preračunjene na velikoletno rabo io-so presaj^e javne listine in knjige, so vzeli papir, ki je vsaj za 40% slabši ter kratko ne odgovarja namenu. Višja oblast bi ga morala naravnost prepovedati. — Toda dobička vsejedno ne delajo, ker — kupovati niso znali. Šola je draga! -~ Kaj stane delo, koliko ga treba računati, o tem ni niti pojma. Zato pa gre vse tako in pojde še dalje ter potrebujejo »tiskovnega društva*, to je: novih kalinov brradi n^ovili.—Mi jilrTie Mvidamo, tudi ne pomilujeuio, naj le pripravijo mošnice. Naprednjakom ne bodo škodovali l
Tukaj le še enkrat s studom zavračamo insinuvacije o dobičkarstvu ter o •— dobrodelnosti don Gredolčičevega podjetja! Obrt je obrt, in le velika škoda, da med Slovenci ni dovolj razširjena 1 Smešno pa je govoričenje take vrste, kakoršno čitamo pogosto v »Gorici*, da bi — škodovala naši obrti, Da bi le bilo mnogo zasebnikov, ki bi snovali obrtna podjetja ! Potem bi se Slovencem vse bolje godilo! Ako pa hočejo klerikalci spraviti potom raznih združb pod se vso obrt in trgovino — se ljuto varajo; resen odpor ljudstva jih Že spravi k pravi pameti I
Agitatorji v kutali. — »Ptim. List* se je kar pohujševal nad to hudobno »Sočo*, ki zdaj niti kapucinov ne pusti na miru. In zakaj? No zato, ker je »Soča* povedala nekaj resničnega o misijonarjih in kapucinih, kako i oni hujskajo in dražijo po naši deželi l Ta bi bila res lepa: ti zbesneli kutarji bodo udrihali po nas, lagali, obrckovali, delali Škodo in krivico — a mi bi lega niti povedati ne smeli ? Boste čakali!  Lop  po njih I — Ka-
nunci molče plačujejo — a stvari ne poma- [ gajo, kajti nevednost je najdražja stvar i na svetu. — Neki  župnik je pravil,  da je I plačal spovedne listke za S0% draže nego v »Hilarijanski* in »Goriški*. Tako je večinoma. — Priredili so tudi zalogo cerkvenih tiskovin, j Iz previdnosti so vzeli za  podlago v »Kaži- I potu* objavljene cene naše tiskarne, — toda papir je mnogo slabši.  Celo pri takih tiskovinah, ki so preračunjene na velikoletno rabo Jiuso presažfte javne listine in knjige, so vzeli I papir, ki je vsaj za 40% slabši ter kratko j ne odgovarja namenu. Višja oblast bi ga mo- i rala naravnost prepovedati. — Toda dobička vsejedno ne  delajo,   ker —  kupovati  niso znali. Šola je draga! -~ Kaj stane delo, koliko ga treba računati, o tem ni niti pojma. Zato pa gre vse  tako  in pojde še dalje ter potrebujejo »tiskovnega društva*, to je: novih kalinovbrTadi ulovili.—Mi jilme zavidamo, tudi ne pomilujeuio, naj le pripravijo mošnice. Naprednjakom ne bodo škodovali!
Tukaj le še enkrat s studom zavračamo | insinuvacije o dobičkarstvu ter o •— dobrodelnosti don Gredolčičevega podjetja! Obrt je obrt, in le velika škoda, da med Slovenci ni dovolj razširjena 1 Smešno pa je govoričenje take vrste, kakoršno čitamo pogosto v »Gorici*, da bi — škodovala naši obrti, Da bi le bilo mnogo zasebnikov, ki bi snovali obrtna podjetja ! Potem bi se Slovencem vse bolje godilo! Ako pa hočejo klerikalci spraviti potom raznih združb pod se vso J obrt in trgovino — se ljuto varajo; resen j odpor ljudstva jih Že spravi k pravi pameti I
Agitatorji v  kutali. — »Ptim. List*
se je kar pohujševal nad to hudobno »Sočo*,
I ki zdaj niti kapucinov ne pusti na miru.   In
J zakaj? No zato, ker je »Soča* povedala nekaj
resničnega o misijonarjih in  kapucinih, kako
J i oni hujskajo in dražijo po naši deželi l Ta
j bi bila res  lepa:   ti  zbesneli  kutarji bodo
I udrihali po nas, lagali, obrckovali, delali Škodo
in krivico — a  mi  bi lega niti povedati ne
j smeli ? Boste čakali!  Lop  po njih I — Ka-
I košni krščanski  poštenjaki so to",  bodi raz-
I vidno iz tega slučaja:
I           Neki kapucinski berač je lazil po hribih
I ter nabiral miloščine, seveda  največ od re-
vežev, ki so tisočkrat bolj potrebni nego ka-
pucini. Prišel je tudi v Kobarid. Tu je hotel
j videti Gabrščekov dom, morda, da bi ga klel,
ko bi šol mimo. Tam nekje v bliž>ni je vprašal:
„Kje pa je doma tisti Gabršček, tisti pas?!*
J — Nagovorjeni  gospcdar odgovori:   »Zakaj
J pas, ali pes, saj je po božji podobi ustvarjen?"
j — Politikujoči kutar zarohni na to: »Kaj po
J božji podobi, tisti je pas,  ni človek 1* — V
tistem hipu je prinesel  pismonoša — »Pri-
I morca*.  Kutar so je tako prestrašil, da je
I kar zbežal.  — In res,  lahko bi se mu bilo
I pripetilo, da je bil zletcl doli po stopnicah.
J _ v Drežnici je po hišah  strastno agitoval
J proti   »Primorcu*.  V neki  hiši jih  je hotel
j odnesti; ali gospodinja mu je rekla, da,mu
I rada izroči nekaj starih številk, ako ga veseli,
zadnjo pa naj  lepo  na  miru  pusti, ker je
niso še vsi prečitali. Jezen je odšel. — Take
J ostudbe si  dovoljujejo berači  v kutah,  ko
J naše ljudi nadlegujejo s svojo sitnobo. In mi
J bi se niti braniti ne  smeli ? — Rojaki! Ko
J pridejo taki hujskači, le z metlo jih naženite!
I          Pri WInklerJu na tirclnl so trkali v
I torek po noči štirje pijanci, tako okoli tretje I ure, ter zahtevali vina. Razbijali so po vratih j in oknih tako močno, da Winkterju ni ostalo I drugega nego odpreti jim in dati vina. Po-I pili so vino, razbijali, in ker jim Winkler ni j mogel postreči z vsem, kar so zahtevali, so j reveža še nabunkali in celd ranili nad levim I očesom.  Razbili so tudi nekaj   šip,  tako da
ima Winkler precej škode, ker seveda plačali j tudi niso zavžite pijače. V jutro pa jih je J prijelo redarstvo v tvornici Bramovi na I Greini ter zaprlo troje njih, četrtega so spu-I stili. Ti razsajači so: Pegan R. iz Bilj, Do-I natelli Fr. iz Gor. Vrtojbe in Fabjan Anton, j vulgo »Karjola*, z Banjšic. I           Kdaj bo konce — nikdar! — Zopet
j je pogrela »Gorica* svoje trditve gledč na J vipavsko železnico ter jih podtaknila svojim j lahkovernim čitaleljem pod nos, pri tem pa j se je zadrla prav grdo zopet v dr. Turno, j kateremu očita celo, da je on kriv, da mora J dežela že sedaj plačevati obresti od 10.000 K j za furlanski tramway. O vipavski železnici I pač ne bodemo  več govorili  polemično, ker
vsa reč je tako pojasnjena, da je vsako I dal nje pojasnilo odveč, o drugih klerikalnih 1 lopovščinah v uvodnem članku zadnje »Go-I rice* pa utegnemo še govoriti. — Bližajo se
deželnozborske volitve, in zalo se trudijo J gospodje že pri času, da bi držali vsaj go-I riški okraj, posebno z vipavsko železnico, v I šahu! Se že še vidimo!
Okoli ,i/Eco% te grde kardinalove hinavke in »Prismojenčeve* sestre, pleše zbesneli laški derviš, ki čuje na ime »Un imparziale*. Črni frak mu leta po zraku, svojo jezuvitsko glavo ziblje sem ter tje, oči se mu bulijo, iz ust pa sika »un' infamia, una grande infamia, calunniosa asserzione* itd. Revež se nam smili, ker očividno trpi na neozdravljivi bolezni fiksnih idej, ker noče pripoznati tega, kar uči zgodovina.
Odprite zgodovino, pa pravo zgodovino, ne le kos kake katoliške, in tam se vam zakrohoče nasproti tisto britko narodnostno gorje, katero je zadelo nas Slovence po možeh, ki so hodili med nas v levici s krucifiksom, v desnici pa z mečem. Na zvit način so presleparili dobro slovensko ljudstvo ter ga podjarmili, in od takrat se krčijo naše meje, gine naš narod. Da jih ni bilo tistih, da so prišli med nje res sveti možje, kakor Ciril in Metod, s slovensko besedo na jeziku v cerkvi in zvtinaj nje, oj, to bi se bili razvili Slovenci I Mogočno kraljestvo bi tvorili od Rezije do pred Dunaja, od Korotana do Adrije in globoko doli v Istro. Tako pa gi-nevamo.
Današnji dan' ni treba več meča, način raznarodevanja je drug, današnji dan nas mori klerikalizem. Avstrijska vlada je poslala med Slovence Missijo, kateri je provzroči! na Kranjskem to, to kar vidimo sedaj, on je patron tiste grde gonje v naši deželi, in on je po svoji brigi za klerikalizem kriv tudi tega, da tone Korotan v morju nemštva ter da na Štajerskem jadrajo nasproti čudnim razmeram. Ljubljanski škof in mariborski sta mu verna oprodi.
Kardinalov klerikalizem že kaže vidne posledice. Klerikalnim poslancem na Kranjskem ni več za narodnost, oni iščejo na Dunaju le »mnogoštevilen, lep klub*, v katerem bo vladalo samo — krščanstvo. Kdo se zmeni za narodnost! Tista njihova fraza o ravnopravnosti, katero pritikajo na koncu, je le tako »radi lepšega 1*
Da s3 rešimo takih razmer, moramo pač kreniti na druga pota. Škofov z reverzi in politikujočih duhovnikov ne potrebujemo. Te naj ima katoliška cerkev z rimskim obredom, mi pa hočemo svojih duhovnikov s svojim slovenskim bogoslužjem. Kaj pravi ,L'Eco", ali bi ne bilo bolje za nas, ako bi se ta reč tako obrnila?! Mi mislimo, da, ,L'Eeo* seveda, ne!
,L'Eco*, in ž njo tudi kardinal, stoji na stališču, da je nič ite briga, kako molijo Slovenci v Gorici Boga privatno. To je ne briga nič, ali briga jo to, da v goriških cerkvah se ne sme ničesar spremeniti v prilog Slovencem, To je povedala čisto odkrito. Hvala! To nas mora le še bolj vspodbujati, da se obračamo proč od latineev ter se pridružimo k unijatom z našo slovensko službo Božjo! In kadar se to zgodi, takrat bo tisti »Un imparziale* lahko, sam plesal, k večjemu še s kakim svojim »sobratom*, po goriških cerkvah. Amen!
Še nekaj o znameniti delavnosti don GrcdolČtecve tiskarne. — Ker še izzivajo, pa naj govorimo o teh lepih rečeh. »Narodna tiskarna* mora biti trdnjava kle-rikaliznia! To je geslo! Toda politikujoči razgrajači bi radi molzli celo deželo, da bi trdnjavo podprli. Posebno pozornost so obrnili na — cerkvena oskrbništva in urade! Tu se ne boje konkurence, ker iz teh zalogov  lahko   pridno   zobljejo!   Gospodje
Pevsko  društvo »Zarja*  v Rojanu
vabi na veselico s plesom, katero priredi v soboto dne 2. februvarija 1901 (Svučnica) v dvorani »Narodnega doma* v Barkovljah. Na vsporedu petje, godba, igra in ples.
Razgled po svetu.
Danes so otvorlll državni zbor. Ali
bo mogel delovati aH ne, to se pokaže v kratkem. Upanja za redno delo je jako malo, kakor se sme sodititi po izvolitvah in po dosedanjih glasovih o novem državnem 2boru. — Nas zanima pri tem sedaj največ hrvatsko-slovenski klub. V tem hipu še ni znana njegova osoda, vemo pa, da dr. Šusteršič se je trudil na vse načine,  sestaviti nekak  klub
tako, kakor je hotel on. Dalmatinski poslanci i so se potegnili vrlo za skupen klub. Upajmo, j da bodo merodajni in da zdražbar dr. Šu- I steršič ostane v manjšini I — »Slov. Narodu" J poročajo  z Dunaja,  da   dr. Šusteršič stoji trdno na tem stališču,  da on in njegovi somišljeniki ne  vstopijo v klub skupno s slovenskimi naprednjaki. Ti slednji se drže stališča, da se  ima  ustanoviti  klub  hrvatsko-slovenski na narodni podiagi.   Govori se pa tudi o 'ttutm-irraloruskih  narodnjakov, poslancev poljske ljudske stranke, obeh srbskih poslancev in slovenskih naprednjakov. Vladni Malorusi pa iščejo  zveze s slovenskimi klerikalci.
V   predsedstvo   državne   zbornice
predlagajo, kakor se čuje, od nekojih stranij, tudi  slovenskega poslanca  vit. Berksa.   Ali
bo pa tudi izvoljen?       ____________
I           Poljski klub, ki šteje sedaj 61 članov, '
| se je konstituiral v torek.  Podpredsednikom
i je izvoljen vitez Jaworski. Klub se jo odločil
nastopiti z vsemi  sredstvi proti  obstrnkciji,
nasproti  vladam in  strankam  pa si obdrži
proste roke.
Pristaši Stojalovskega so se deftni-
tivno odločili, da ne vstopijo v poljski klub,
marveč nameravajo baje osnovati popolnoma
samostojen klub,  kakor to store neki  tudi
I rusinski poslanci.
Izjava ustavo vernega veleposestva. — Glasom izdanih komunikejev je sklenilo ustavoverno veleposestvo različnih kronovin, da izda izjavo, da avstrijsko prebivalstvo soglasno zahteva, da parlament postani zmožen za delo. Veleposeatvo je prepričan pristal nemško-avstrijske zveze, odklanja pa brezpogojno prizadevanja, ki povsem zgrešajo izkušena, jasna načela te zveze in ki so pripravljena nečastno izdati samostojnost monarhije. Veleposeslvo obsoja gibanje »proč od Rima" ter izjavlja, da mu ni potrebno vnovič povdarjati svoja dinastiška čutstva, izreči pa mora, da ga pojav, ki sploh sproža vprašanje lojalitete in se zgublja tako daleč, da izpolnjevanje samo ob sebi umevnih dolžnosti dela odvisno, napolnjuje s sramom in ogorčenjem, Veleposostvo bo trdno sodelovalo I z jednako mislečimi nemškimi strankami.
Iz Itadoriio v Istri smo dobili že drugo poročilo o pojavih tatov, ki se klatijo po tumorjih krajih. Na dan 20. t, m, so ulomili v tamošnji parni mlin g. Petka, iz katerega so odnesli  za  100 K  mehaničnega  orodja.
J Tamošnja orožniška postaja pod  vodstvom
j g. Anur. Hrasta v Sv. Ivanu od Stcrne ima mnogo posla s takimi uzmoviči, ali jim je hitro na sledu; tako so zasledili tudi že ta-
I tove, ki so okradli omenjeni mlin.
Car zopet v Petrogradti. — V soboto
I se je povrnil ruski car po dolgi svoji bolezni zopet v Petrograd. Mesto je bilo ozaljšano, napravljeni  so   bili   slavoloki,   v posebnem
I šotoru pa se pričakovali čara člani carske rodbine,  ministri,   mestni  prefekt in razni
I drugi   visoki   dostojanstveniki.   Ljudstvo  je
j pozdravljalo čara živahno, in car je bil vidno ginjen ob tolikem  navdušenju na njegovem
J povratku.
(ar slovanskim narodom na Balkanu. — Knez Ferdinand Bolgarski in kralj Aleksander Srbski sta za novo leto odposlala iz Niša carju ruskemu nastopno skupno brzojavko: Na predvečer novega leta in ob začetku 20. stoletja zbrana v Nišu poklanjava kralj Srbski in knez Bolgarski Vašemu Veličanstvu povodom novega leta 1901. svoje iskrene in prisrčne čestitke in želiva Vašemu
j carskemu veličanstvu trdno zdravje in srečno vladanje v blagor in slavo našega velikega zaščitnika in v blaginjo in razvoj slovanskih narodov na polotoku balkanskem, Aleksander, Ferdinand. — Odgovor carjev se je glasil: Kralju Srbskemu in knezu Bolgarskemu! Zahvaljujem se srčno Vašemu Veličanstvu in Vaši kraljevi visokosti na pozdravu in skupnih čestitkah in prisrčno želim proevita in vspevanja mojim ljubljenim slovanskim narodom na polotoku Balkanskem. Nikolaj.
Župnika Vllevskega v Krozjem v Ga-
I liciji so napadli po noči v stanovanju roparji. Župnik je vstrelil nanje in usmrtil dva. Kako so se začudili, ko so spoznali v njih okrajnega glavarja in njegovega adjunkta.
i V Južni Afriki. •— Buri so zasedli že velike dele Kaplandije, Angleži pa jih niti ne skušajo pregnati, ker jim pač manjka vojakov in konj. Angleške čete se ne premaknejo skoro nikamor in le  poredkoma čujemo, da
t je prišlo do kake praske.   To se zgodi  po-
| največ le takrat, ako Buri sami napadejo Angleže.   Angleški  listi pišejo,  da med vo-
I jaštvom morajo vladati razne bolezni in da zato so postale čete netabne. Angleški gene-
\ rali pisarijo v domovino, da so siti vojne že do grla  ter si  žele   domov;   isto je z vo-
I jaštvom. Buri  nameravajo čim prej priti do
j morja, kjer jim bo mogoče  dobiti  pomoči,
J orožja in streljiva. Angleži imajo nalogo, to preprečiti. Med Belfastom in Pretorijo sloji okoli 10.000 Burov.
L 8 Kitajskega dohaja kaj maio poročil, ki bi bila vredna širše pozornosti. Le luintam še trčijo oddelki zveznih čet na boksarje ali Tunguze v malem Številu, drugače pa ni čuti o nikakem vojnem gibanju. Oficijelno pa kar ne morejo priti do sklepa miru. Sicer je podpisala kitajska vlada mirovne pogoje, ah vedno najde izgovor, da bi izvedla dejanski
I to, kar zahtevajo od nje  velevlasli.   Kitajci
zavlačujejo vso reč, da bi le velevlasti odtegnile več vojaštva med tem časom s Kitajskega in bi potem tim lažje se odrekali izpolnitvi mirovnih pogojev. Lihungčang je baje že. izjavil, da zahtevane denarne odškodnine Kitajska ne plača nikdar kakor tudi ne more dovoliti nikdar, da bi prišle kitajske finance pod evropsko nadzorstvo! Kitajski cesar ima premalo oblasti, cesarica je bolna, princ Tuan pa ječi v ječi.
Narodno gospodarstvo.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam. — Predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko sn Dalmacijo v Trstu je v seji dn<§ 24. t. m. zopet izvolilo gospode: Leopolda Brunner načelnikom, H. pl. Ritler-Zahonv načelnika namestnikom, kot člane upravnega sveta pa gospode: inženerja Karola Cozzi, G. B. vit. Finetti in dvornega svetnika dr. Reinholda Ruling pl. Rudingen; namesto od-stopivšega gospoda G. Braida, kateri je slučajno zopetno izvolitev členom upravnega sveta odklonil, je bil imenovan gosp. Anton Gech, mehanik pri »Stabilimento tecaico triestino*.
( Edina slovenska lnlrodllnloa ali dro-gerija, katero je bil po mnogem trudu ustanovil g. Poniž in je prešla potom v roko g. Jeretiča, deluje čedalje bolje. Založena je z vsem blagom tako, kakor nobena druga; saj ima pa tudi najboljšega poslovodjo, kar jih imamo Slovenci v mirodiluičarstvu. Vsakdo, ki se začne tu posluževati, ne preneha nikdar več, ker tako uzorne postrežbe ni nikjer. — Ne hvalimo morda zato, ker gospodar potrebuje reklame; to notico srno napisali popolnoma iz svojega nagiba po glasovih, ki nam dohajajo od odjemalcev, — Vsak Slovenec naj si šteje torej v dolžnost, da kupuje vse v tej slovenski mirodiltiici.
Izvoz losu. — V planinskih deželah se kaže čilo gibanje v lesni industriji proti izvozu neobdelanega lesu, ki se veča vedno bolj. Tako se je izvozilo v 1. 1890, 151,000 vagonov neobdelanega lesu in samo 52.000 rezanega. Nasledke toga čutijo zlasti Žage, tako da kličejo interesenti davek u izvažanje neobdelanega lesu.
tteklaina. — Že mnogo nmo pisali v listu o sredstvih, privabljati občinstvo v svoje trgovine in obrlnišča in opominjali slovenske trgovce in obrtnike, naj se jih pridno poslužujejo. Poslušajmo še V, Stecha, zaslužnega pospeševalca češke trgovine, kaj pravi on o reklami: »Občinstvo, to ogromno, tisocgiavo, neizračunljivo telo, polno muh, teka včasih kakor dele s svojimi potrebami k znanim ljudem. Zato je potreba, da mu vsak obrtnik neprenehoma kaže pot k sebi. V to služijo v prvi vrsti naznanila, inserati po časopisih, plakati in slično. Kdor se ne poslužuje teh modernih pripomočkov, greši. Še se dobč dvomljivci, ki imajo podobno opozarjanje občinstva za kramarsko vsiljivost in zaničljivo I majejo z rameni, med tem ko vabijo drugi | na ta, danes jako razširjen način odjemalce k sebi. Seveda, k temu ni potreba nikakih kričečih publikacij, nasprotno, uglajen slog spodobne opozorilve bud; bolj zaupanje nego prazne fraze. Toda tiska se mora posluže-j vati v sedanjih časih vsak obrtnik. Prilož-[ nostij je v to dovolj: S početka se oglašuje otvoritev zavoda in se naznačuje, kaj vse se more tam dobiti. Za Božič, Veliko noč, Bin-košti se opozarja na razne takrat priporočljive predmete. Pomlad, poletje, jesen, zima, imajo svoje posebnosti, h katerim ponuja ta, ki take reči proizvaja ali prodaja, svojo službo. Na proizvodih, na ovojih, na vinjetah itd. je mogoče zopet in zopet opozarjati na»> svojo obrt, kajti občinstvo pride nehote v ozek stik z zavodom in se zateka v potrebi navadno k tem, katerih ime se mu je največ vtisnilo v spomin. Veliki zavodi trosijo za to reklamo letno znatne svote, in nikdar se ne čuje ložeb, da bi se ne izplačai ta način, pridobivati si odjemalce.* — Iz teh vrst izkušenega trgovca naj posnamejo oni, ki mislijo, da jim mora prinesti že prvi oglas, kateri so dali v kak list, ogromne koristi, da se izplača le vedno in vedno opozarjanje občinstva in da se dolga reklama mora izplačati, kajti to temelji na neizpodbitnih psiho-logiških zakonih.
Zahvala.
Najprisrčneje zahvaljujemo vse znance in prijatelje, preč. duhovščino in pevsko društvo »Nabrežina« sta mnogobrojno udeležbo pri pogrebu našega priljubljenega soproga, očeta oziroma tasta, gospoda
Matge Pertot-a.
Vsem blagim srcem udeležencev, kateri so izkazali nepozabnemu ranjkemu zadnjo čast, kličemo: Bog stotero povrni!
Nabrežina, 30. jan. 1901.
Žalujoči ostali.
Slovenci!
Iščejo se v vseh slovanskih krajih ugledne in priljubljene osebe kot akvi-ziterji za vsakovrstno zavarovanje življenja. — Ponudbe pod -.National« na upravništvo tega lista.
¦ur- veliko zalogo -•* šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic
raznih sistemov prve angleške tovarne ,Helicar
ima
8AUN1G & DEKLEVA V GORICI
ulica Munlcipio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št !6
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste nn razpolago, kakor za Šivilje, krojače, fevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-.,-.-«. - —tt-t—-—            ckerei).
Cene so v gotovini od 80 Lld. naprej. Z. n«ml 1« «sak* konkur.nc« n«mogotal
Se loplo priporočamo z odli'nim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
je na
v Vrhovljah nad Kojskem v Brdih. Posestvo obsega: veliko hišo z kletjo, hlevom in vrtom. Poleg so vinogradi in polja v najlepši legi; blizu, med skladovno cesto so lepe senožeti. — Ponudbe je pišiljati na naslov: Plntar Anton, Ločnik it. 306.
Dobre ure in po eenU
s S-lelniai pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
^_^^    tovarna nr ter Izvoa zlatnine
j^PJlJIlk                 Most (ČeSko).
PW^f _ JU   Dobra ura Rem. iz nikija fl. 375;
arebrna ura R^m. fl. 5-80; srebrna
verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja
fl. 1-95.
Tvrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem.   -• Ilastrovan cenik zastonj!
jLela 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi) priporoča prsč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo b.vršoje točno in solidno. Priporoča slav, občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Zaščitna znamka: SIDRO.
LIHIMEHT. CAPSICI GOMPOS.
iz Rlchterjave Mame v Pr»jl pripoznano kot izvrstno bol nblažujoČe mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le •- orig. steklenicah z našo zaščitno znamko s ^SIDROM" namreč, iz R1CHTERJEVE lekarne iu vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richterjeva lekarna „pri zlatem fert"
t PRAGI.                       j
Elizabethg-asse št. 5. (nova),    j
V ¦
T
i
HI to 311 gM. usiiM
lahko zaslužijo OBebe vseh stanov in v vnk krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica rn ni nikaka nevarn ' "" pod   Lachvla   Oaterrelcaer,
ni nikaka nevarnost — Ponndbe
• *    *-*     toher, VIII   Dentaohe
BudapesL
Jaz Ana CsiUag
s svojimi 185 centime^ trov dolgimi Lorey-lasmi dobila  sem   jib   vsled
14-mesecae vporabe samoiznajdene pomade. To so najslovitejši avtoritete priznale za je-dno sredstvej ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja Iasnifc, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki v porabi lasem na plavi kakor tudi brkam naraven lesk »er polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti
Cena lončka  l tfM.
-J gld., 3 gld., 5 gld. IV »iljam po pošti vsak dain
pošlje ali pa s poilnim
povzetjem po * sem »vetu
ovarne,  kamor naj
• pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj, Sellergasse 5.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnieo jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjc-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semenlški ulici št, 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Važno za vsakega!
1 žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom.natanjko regulirana s 3-letnim jamstvom ter etui.
1 eleg. oklopna verižica iz niklja aH goldina s privezti vred. Parizni sistem.
1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljantt.
1 par pozlačenih zapestnib gumbov. Znamka „Ga-ranlie*.
1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana.
1 prstan iz goldina z eleg. kamnom.
1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui.
Teb štimajst krasnih in dragih predmetov z
uro Anker-Rem. razpošilja za sama gld. 2'95, proti
povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksportna hiša, Krakau, Slradom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se  tekom 8 dnij sprejme nazaj
ter  denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake
nevarn :sti.
Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenostij
zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agentje.
|W    O tvoril a se je     'W*M
mirodilnica  (drogerija)
v Gorici
Gosposka ulica št. 15, nasproti „Treh kron"
Karol Volpis
Priporoča vse v to stroko spadajoče predmete kakor: oljnate in suhe barve, proste in v škatljah; čopiče, pokosti, zamaska, kemične izdelke, zdravila, prevlake, cement najboljših tvrdk; vitrijol, apno, rumunsko žveplo, vinski izvleček, razne soli; zdravilna zelišča, čaje, med; kirurgične oprave, cevi, gobe, zamaške, ščeti, olja, esence, parfumerije itd. itd.
Zagotavlja so točno in strogo poiteno postrežbo.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za rnnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Obidič,
čevljar
v Semenlški uliei štev. 4 H^» v Gorici,, ^9H
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila so izvršuje hitro.
Patentovani aparati
za žvepljanje na roko in za na hrbet,
rabljivi na dva načina.
fateniovane škropilrjiGc proti
najnovejši sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti illokeeri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvorniskih cenah
IG. HELLER, DUNAJ (WIEN)
II. Praterstrasse 49.
^Krojaška zadruga"
vpisana zadruga  z  omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo svežo blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preprogo, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažasto in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pllš v vneli barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-arajce, za hribolazce itd. itd.
Tse po Yiajiilžji1i in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
¦r
Znamenitost?
Prvikrat v Gorici v Vrtni uliei <*W Lifkov veliki historični mehanični
muzej in panoptikum
v katerem so  umetniška  dela  modeliiske  umetnosti  in  mehanike,  1'zde'ana v
zgodovinskih, in mUoIogiSkih voSčenih. Jiguruh v življenski velikosti, elegantno in
dragoceno oprem'jene, kakoržne se tukaj še niso kazale.
Vstopnina 30 riti.;  vojaki in podčastniki plačajo 20 t in. Odprto vsak dan od 9. ure dopoludne naprej.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini   K 6-42 zaostalim svojim
K IOOO"—f plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. lota.   Po
petletnem plačevanju zmanjšuje so zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada Členom.
V poslednjih letih je bilo izplačano 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda.........K          716.541-28
Reserve In fondi..........K   20,679.494*88
Dosedanja izplačila.........K   62,922.942-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „$LAVUE" v Pragi
na UavliČkoTem trga,
kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
i i
i
[
.Ljubljanska kreditna banka"ft
v Ljubljani             y
Špitalske ulice it. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih
pisem, srečk, novcev, valut itd. po najknlant-
nejSth pogojih.
0 Posojila na vrednostne papirje proti nizkim f|                           obrestlm.
S)       Zavarovanje proti karani IzgnM. \            Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog:
na vlozne knjižice, na tekočI račun in na glro«
konto s 4Vt%nim ohrestovanjem od dne vloge
do dne Tzdlga.
Eskompt menjlo najknlantueje.
Borzna naročila.