Nekaj misli o solski disciplini. Gospod urednik, dovolite mi, da tudijaz izpregovorim nekaj o šolski disciplini. Izrazili ste se, da bi Vas veselilo, ako bi se oglasili k temu vprašanju še drugi. Prav je tako! Saj je šolska disciplina duša šolskega napredka, in po napredku brepenimo vsi, ta prinaša nam in našernu. narodu korist. Jaz nočem polemizirati z g. F. S. niti z njegovim nasprotnikom, ker trdita oba svoj prav. Vsak učitelj mora na podlagi lastnib izkušenj imeti tudi lastno metodo pri pouku |in šolski disciplini. Vendar bi bilo prav in dobro, da bi vsaj v glavnib potezah postopali enako! Zlasti mlajšim u.iteljem bo morda ustreženo, ako jira da v službi že osiveli tovariš nekatere praktiške raigljaje. Tekom mnogih let sem postopal pri šolski disciplini na razue načine. Eazume se, da sem se vedno oziral na obča pedagoška pravila, vendar so se izkazala ta pri raznovrstnem postopanju nekako nedostatna in pomanj.kljiva. Otroško delo marsikdaj vrže najboljšega odgojevalca iz ravnotežja. Pomisliti je treba, da kreposti in čednosti prevladujejo strasti in nagnjenja k slabemu. E slabostim smo podvrženi v veliki meri vsi, tembolj pa nerazvit in slaboten otrok. Mladi svet je polu življenja, brezskrbnosti in je jako nagnjen k posnemanju slabega. Zato sem že kot mlad učitelj prišel do spoznanja, da moramo šolsko disciplino smatrati kot bistveni del odgoje. S tern hočem reči, da sem spojil vedenje šolske mladine zunaj šole z vedenjem v šoli. Naj reče kdo, kar hoče, češ, saj nisem noben policaj, da bi nadzoroval mladino tudi zunaj šole, jaz pa trdim, da je učitelja odgojevalea sveta dolžnost, držati šolsko mladino v lepi discipliui tudi zunaj šole. Pomisliti moramo, da je poklic šole v prvi vrsti odgoja, na drugem mestu šele stoje znanosti. Dobro odgojen človek, četudi ni učen, je lahko srečen, nasprotno so pa. slabo odgojeni u.enjaki večkrat nesrečni, .loveštvu v veliko škodo, izpodtiko in 'pohujšanje. Zgledov bi lahko navedel veliko, a navesti hočem svoje misli le ob kratkem. Edor hoče z uspehom odgojevati, mora biti sam dobro odgojen. Odgojitelj mladine mora biti zgleden, brezmadežen, značajen ia dosleden mož vedno in povsod. On ne sme biti strasten in podvržen raznim slabostim, zaradi česar bi se starši in mladina nad njim izpodtikali. Samo lepe besede in moralizovanje brez lepih zgledov izdajo malo, večkrat celo nič. Zato omenjam pri tej priliki: kdor zglednemu učitelju pri ljudstvu krade ugled in spoštovanje, kakor to dela naš binavski ia pogubonosni klerikalizem v svojem časopisju, ta je lopov prve vrste. Učitelju ni treba biti policaj, ako hoče svojo službo kot odgojevalec odpravljati uspešno. Mirno in tibo naj opazuje zunaj šole odrasli mladi svet; kar je videl lepega, dobrega, spodobnega, pa tudi grdega, nedostojnega in pobujšljivega, naj si lepo .zapomni. Mladina sama pove prav rada učitelju, ako mu zaupa, vse, kar je videla, slišala, izkušala in pretrpela. Glavni pogoj dobre odgoje je, da učitelj pozna prav dobro otroško naravo. Pomisli naj, da je otrok še nerazvit, čuvstvovanje njegovo še nežno, delovanje nepremišljeno in nerazsodno, posnema rad vse, da prevladujejo slabe Jastnosti — potem bo imel z njim veliko potrpljenje. Prvi pogoj odgojevalca mora torej biti potrpljenje in resnična ljubezen do mladine. Nikar naj nobeden ne misli, da mladina ne opazi napak, strasti, lepih in dobrib lastnosti u.itelja! Eazume se, da prevelika popustljivost tudi ni na svojem mestu. Ljubezen v zvezi z resnobo, odločnostjo ia doslednostjo se mora vedno menjavati. To dožene učitelj z vztrajno voljo in mnogoletno izkušnjo. Dobro diseiplino imeti v šoli pri pouku je, v pravem pomenu besede — umetnost. Otrok se ne sme bati učitelja, raarveč ga mora ljubiti in spoštovati. Kjer stojijo otroci v šoli kakor pribiti zaradi strahovanja, tam ne vlada ljubezen, marveč strahovlada. Stahovlada je pa tiranstvo. Taka disciplina ne sodi v šolo, ker se z njo dožene ve. slabega kakor dobrega. Ako ima ufienec pred u.iteljem pasji strah, ne bo nikdar odkritosrčen; ako pa tega ni, ne more biti o pravi odgoji niti govora. Vsak prestopek ho6e otrok utajiti, ker se boji preobčutljive.kazni. Laž je začetnica raznih pregreh. Proč iz šole s prenapeto strogostjo! Mladina mora slišati besedo, kar je tudi v navadnem življenju veljavno. Pametnemu, odraslemu človeku povemo svojo željo, iij ta se mora izpolniti, ako je opravičena in na svojem mestu. Gospodar, ki bi pretepal za vsak nedostatek svoje posle ali sploh prestrogo z Djimi postopal, bi kmalu ostal sam brez poslov. Tako iraenovano bumanno ali človekoljubno postopanje v .loveški družbi je običajno in tudi ua svojem mestu. Mar naj učitelj pri pouku in odgoji postopa drugače ? Ne, humanna odgoja mora vladati v šoli, in ta je tudi dosegljiva, ako učitelj postopa pravilno, potrpežljivo in z ljubeznijo. Otrok je v malem to, kar odrasli svet, zato ga tudi ne smemo drugače odgojevati. Ees je, da ne raore šola odstraniti vseb napak iz otroškib sre in življenja, ker dela ovire domača odgoja in človeška družba, vendar bi z napačno odgojo r šoli mladino še bolj izpridili, zato priporo.am toplo humanno odgojo. Tekom mnogib let sem naletel na silno izprijene otroke, ki so bili med dobrimi v resnici prave garjeve ovce. Eazume se, da sem pri takih stopil takoj v zvezo z domačo hišo. Navadno sem očetu pisal pod zavitkom odkrito in jasno. Ako so bili starši pametni, je bilo kmalu pomagano. Samo v dveb slučajih sem naletel na odpor staršev, otroka obeb sta sedaj nesrečna. DomaSa potuha in slepa ljubezen koplje grob človeški družbi. Navadae pregrehe šolske mladine so: laž, sovraštvo, potubDJenost, škodoželjnost, *nevoščljivost, neodkritosr.nost, nagajivost in lahkomiselnost; pa tudi tatvina, poškodovanje imetja, pretep, kletev, hinavstvo in celo — nečistost. Vsak otrok ima svojo individualnost, svoje vrline in tudi napake. Ako se postopa pravilno, premišljeno, z dobrim namenom, dosledno, milo in z ljubeznijo, se odpravi te napake in tudi pregrebe. Jako previdno moramo postopati zlasti pri večjib prestopkih in pregrehah, ker so tudi starši s tera prizadeti. Pri tatvinah in nečistosti sem bil vedno najbolj oprezen. Zapovedal sem mladini: kdor kaj takega ve, ne sme v šoli tega javno fpovedatij marveč napisati na listek ter ga oddati na skrivnem meni. Z grešnikom sva imela potem obravnavo na štiri oči. Največkrat je bilo že prvič pomagano: odpuščeno, poboljšano in pozabljeno. Otrok je bil hvaležen, da sem njegovo nepremišljeno delo zamolčal, slušal me je in pridobil sem ga za vedno zase. Ako se je spozabil, sem ga poklical k sebi, ga spomnil na tihem na že pozabljeni greb — rdečica in solza v očeh me je prosila — postala sva zopet prijatelja. Pri postopanju odgoje se ne dajo navesti stalna pravila, največkrat se mora obravnavati javno pred vso šolo ia skoraj vsak dan. Vselej mora biti sodba pravi.na. Odpusti, kolikorkrat moreš; če vidiš, da z vednim odpuščanjem ni nič, se obrni na ves razred in vprašaj, če hočemo grešaiku tudi danes odpustiti. Navadno ga šolski porotniki spoznajo za krivpga. Takrat naj si grešnik sam izbere kazen, le v skrajnera slučaju naj se pusti šolski poroti določevati kazen, ker ta navadno budo obsoja, zlasti če je pri nji v nemilosti. Otrok mora biti vselej prepričan, da je vreden kazni, takrat bo kazen kaj izdala, krivična, prenagljena ali prehuda sodba pa napravi otroka nevoljnega, jezovitega — kazen je brez uspeha, odgoja za ni_! Učitelj mora vaditi otroke v odkritosrčnosti. Ako ti prizna odkritosrčno, mu odpusti, če ti obljubi, da se poboljša! Ako ves razred vidi tvojo dobro voljo, da imaš resnično skrb za njibov blagor, da nisi prestrog, raarveč pravičen, pa vedno resen in dosleden, zveš vse, večkrat še preveč! Ako se pogovarjaš _ otroki v očetovskem dubu, ne bodo bežali pred teboj, marve. smehljaje se bodo vrstili okolo tebe, se šalili s teboj, ljubili, spoštovali, slušali — tvoja ljubezen je zmagala, tvoja beseda se posluša in izpolnuje. S tem si odgojevalec, dobrotnik mladine ia naroda — in ne strabovladar ali tiran. Eazume se, da je treba vestnega [dela, preden dospeš do te popolnosti. Svoje stanovske dolžnosti moraš izpolnovati prav natan.no. Pripravljati se moraš na pouk. Tvoje predavanje mora biti jako zanimivo, razumno in nazorno. S svojim nastopom moraš biti tako gotov, da ne prideš nikdar v zadrego. TVoj pouk bodi tako mikaven, da mladino s svojo besedo in delom privežeš in pridobiš zase. Delo v šoli mora biti tako razdeljeno, da imajo učenci vedno dovolj opravka. Vse se mora vršiti o dolo.enem času. Po končani uri mora priti oddihljaj. Skrbeti moraš s humorjem, da se mladina nikdar ne dolgočasi. Dolg čas v šoli bi bil smrt za živahno mladino. Ako jo ne znaš kratkočasiti, si sama poišče kratek čas z ropotom, šalami, burkami, smehom in razposajenjem, kar imenujemo slabo disciplino. Ako čutiš v sebi poklic za odgojo šolske mladine, pride vse to polagoma samoobsebi, če pa tega nimaš, morda tudi veselja ne, potem ne moreš postati odgojevalec mladine. Verjemi, da ima pravi odgojevalee v šoli veliko zabavo med mladim svetom, njemu je 6as vedno prekratek! On je v resnici velik dobrotnik človeštva — obžalujem pa, da ga svet noče poznati, ker ga pušča stradati. —ab—