Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 7. SEPTEMBRA 1995 Jubilejni 25. Dnevi narodnih noš Praznično opravljena Slovenija, pozdravljena! Pod tem naslovom bo v nedeljo popoldne na Glavnem trgu in v starem delu Kamnika poleg jubilejne povorke ena osrednjih prireditev letošnjih 25. Dnevov narodnih noš predstavitev slovenske oblačilne kulture skozi stoletja in nastopi folklornih skupin. Sicer pa je prireditveni odbor, ki ga vodi župan Tone Smolnikar, za vse tri dni, od petka, 8. septembra, do nedelje, 10. septembra, pripravil res pester program prireditev, ki ga bo dopolnil še tradicionalni kamniški sejem na številnih stojnicah, ki bodo letos postavljene tudi na prenovljeni Sutni. Staro mesto v naročju kamniških planin bo zato v teh dneh pri- zorišče živahnega dogajanja, deloma oprtega na ohranjanje izročil folklorne dediščine, deloma pa seveda prilagojenega željam in potrebam sodobnega človeka, ki si želi tudi modernejših prireditvenih zvrsti, zabave in priložnosti za sprostitev v prijetni družbi. (Nadaljevanje na 2. strani) XXV. DNEVI NARODNIH NOŠ - KAMNIK 1995 PROGRAM PRIREDITEV PETEK, 8. septembra 17.00 Uradni začetek programa: nagovor župana - Glavn! trg promenadni koncert Mestne godbe Kamnik, nastop Mažoretne skupine Veronika Kamnik 17.30 24 ur na kolesu: start vožnje triatlonca Mira Kregarja 18.00 Običaji, Šege, folklorna izročila KD Planšar Velika planina, AFS Sava Kranj Odprtje razstav: Kaiče, pozabljena dedISčina - Dušan Sterle - Razstavišče Veronika Oživljanje korenin - Aleš Podgoršek - Razstavišče Veronika Kamniški pogledi: Dušan Sterle - Kavarna Veronika 20.00 Ne le spomin - Kamniški koledniki in gostje - Vrt Kavarne Veronika Nekdaj In danes - Revijski program Catv Impulz - Glavni trg SOBOTA, 9. septembra 10.00 Promenadni koncert Mengeške godbe - Glavni trg 10.30 Ringaraja - Catv Impulz - Vrt Kavarne Veronika 11.00 Pozdravi sosedov iz Savinjske doline s pokušino savinjskega želodca in drugih dobrot - Glavni trg 15.00 Tekmovanje v metanju podkve: poslanci, svetniki, župani... -Trg svobode 16.30 Zvoki tamburlc - Orkester Bisernica Reteče - Glavni trg 17.00 Lutkarija - Vrt Kavarne Veronika 17.30 24 ur na kolesu: cilj vožnje triatlonca Mira Kregarja - Glavni trg 18.00 Kot godil so dedje: harmonikarji in citrarji GŠ Kamnik - Vrt Kavarne Veronika 18.30 Noše, pesmi In plesi slovenskih pokrajin AFS Emona Ljubljana - Glavni trg 18.00 Iz pesmarice naših: večer narodnih In ponarodelih pesmi - Joži Kališnik, Božo Matičič, Ženski tercet Veronika, Tunjiški oktet, MePZ Mavrica - Vrt Kavarne Veronika 20.00 Koncert Mestne godbe Kamnik - Glavni trg 21.00 Od tradicije k sodobnosti: Pletenine Špenko NEDELJA, 10. septembra 11.00 Promenadni koncert šentjernejske godbe - Glavni trg Lutkarija - Vrt Kavarne Veronika 15.00 JUBILEJNA POVORKA NARODNIH NOŠ 16.00 Praznično opravljena - Slovenija, pozdravljena - Kajuhova ul. - Fužine Predstavitev noš, nastopi folklornih skupin, AFS Študent Maribor, FS Porabje, FS Zeleni Jurij, FS Mengeš..., - Glavni trg, stari del mesta 17.30 Pisana noša, veder obraz, za pesem, za ples, Je za rajanje čas - Šutna, Vrt Kavarne Veronika, Trg svobode, Glavni trg, Trg talcev Kamnik in Kamničani vabijo... Petindvajseti rojstni dan ponavadi pomeni za človeka približno tretjino prehojene življenjske poti, Srebrno poroko mnogi zakonci slavnostno in bučno prošla vljaja... Nedvomno je dovolj razlogov za to, da tudičetrtstoletnijubilejtradicionalne prireditve Dnevi narodnih noš v Kamniku doživimo kot praznik. Čeprav so se programi prireditev v minulih letih v nekaterih odtenkih razlikovali, so vendarle dostojno sledili vsebinskemu izhodišču in prejemali pohvalne ocene tako nastopajočih kot obiskovalcev, ki so se vedno z veseljem vračali v naše starodavno mesto. Thdi tokrat bo raznolikost pretekle oblačilne kulture na Slovenskem predstavljena z nizom prireditev, zlasti pa v jubilejni povorki narodnih noš, kjer bodo predstavljeni vsi poglavitni tipi narodne noše slovenskega narodnostnega prostora. Mnogi posamezniki in skupine bodo v našem mestu pod Grintovci ponovno izrazili svoj poklon in spoštovanje dediščini, identiteti, kije hkrati tudi pomenljiv sestavni del naše sedanjosti. Ozke ulice našega mesta po tradiciji dajejo prireditvenim doživetjem poseben pečat. Ob prazniku še posebej želimo prinesti novo življenje in živahen utrip staremu mestnemu predelu Šutni, kije v minulih mesecih doživel svojo prenovo. Prepričan sem, da bo poslej večkrat živahno zaživel. Organizatorji prireditve Dnevi narodnih noš v Kamniku z veseljem in ponosom vabimo tako domačine kot tudi sosede ter goste in prijatelje od blizu in daleč, da praznujemo skupaj. Dnevi narodnih noš v Kamniku so priložnost, da ob spoznavanju in spoštovanju preteklosti obogatimo tudi našo sedanjost. Srečajmo in spoznajmo se ob raznolikih prireditvah, kjer pa ne bo manjkalo možnosti tudi za dobro razpoloženje v prijetni družbi. DobrodošU! ŽUPAN Tone Smolnikar Nnslednja, 16. številk« Kamniškega občana bo izšia v četrtek, 21. septembra. Prispevke spre-' jemamo do srede, 13. septembra; oglase, zahvale in obvestita pa do torka, 19. septembra. OZIMNICA '95 Priporočamo vam nakup OZIMNICE KOČNA: * posebej doma vzgojenih, zdravih in okusnih sortnih jesenskih in zimskih jabolk (embalirano v lesene zabojčke po 15 kg) * krompir beli ali rumeni (v vrečah po 30 kg) * čebula v vrečah po 10 kg * česen v vrečah po 5 kg * kompleti ETA ozimnice po konkurenčnih cenah In z možnostjo obročnega plačila! Vse to vam bo na razpolago v SADNI DREVESNICI KOČNE (831-352), DISKONTU (812-580) in VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH KOČNE! Informacije v prodajni službi KOČNE (811-402) pri gospe Joži ŠTRAJHAR. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila jesenska obutev: Lumberjack, Reebek, Nike... jesenska oblačila: jakne, bunde, kairbojke, puloverji... Nizke cene, ugodni plačilni pogoji! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Podružnica Kamnik, nudi številne storitve, ki vam olajšajo denarno poslovanje in prihranijo čas. Plačilna kartica Nove Ljubljanske banke in LB Eurocard sta uveljavljena plačilna Instrumenta, saj skoraj ni trgovine, ki ju ne sprejema. Kupovanje s plačilno kartico je enostavno. Ni vam treba pisati čekov, račun samo podpišete. Vse nakupe plačate le enkrat na mesec. Datum izberete sami in ga prilagodite svojim prihodkom. S plačilno kartico dobite kredit za avto ali revolving (obnavljajoči se) kredit. •» Pridite v banko in zahtevajte plačilno kartico Nove Ljubljanske banke in/ali LB Eurocard! Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve! ŠT. 15 2 KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu meseca 7. SEPTEMBRA 1995 Jubilejni 25. Dnevi narodnih noš Praznično opravljena Slovenija, pozdravljena! (Nadaljevanje s 1. str.) Uradn 1 začetek jubilejnih prireditev bo v petek, ob 17. uri na Glavnem trgu z nagovorom župana, prome-nadnim koncertom Mestne godbe Kamnik in nastopom Mažoretne skupine Veronika iz Kamnika. Pol ure za tem se bo na 24-urno vožnjo s kolesom odpeljal triatlonec Miro Kregar, ki ima namen na 70 km dolgem krogu prek Most, Vodic, Tacna, Kranja, Cerkelj in Komende do Kamnika, postaviti nov rekord. Ob 18. uri bodo v razstavišču Veronika odprli razstavo slik Dušana Sterleta Kašče, pozabljena dediščina in razstavo Aleša Podgorška Oživljanje korenin. V kavarni Veronika pa razstavo Kamniški pogledi Dušana Sterleta. Ta večer bodo na osrednjih prizoriščih nastopali folklorna skupina Sava Kranj in planšarji s pastirskimi običaji z Velike planine. S programom Ne le spomin pa bodo na vrtu kavarne Veronika sodelovali tudi Kamniški koledniki in gostje. Na Glavnem trgu pa bo potekal revijski program, ki ga bo neposredno prenašala CATV Impulz. Sobotni program bodo ob 10. uri s promenadnim koncertom začeli godbeniki iz Mengša, nadaljeval se bo s Pozdravi sosedov iz Savinjske doline in s pokušino savinjskega želodca in drugih dobrot. Sledil bo otroški Ringaraja. V soboto in v nedeljo okrog 10. in 13. ure bo v Kamnik pripeljal tudi znani muzejski vlak iz Ljubljane, s povratkom iz Kamnika ob 17. in 19. uri. Po zagotovilu Slovenskih železnic kot sponzorja prireditve bo prevoz brezplačen. Na Glavnem trgu pa bomo lahko pokusili 200 kilogramsko mortadelo MIP. V soboto popoldne se bodo na Trgu svobode svetniki, poslanci, župani in drugi javni delavci pomerili v metanju podkve. To popoldne se bodo na Glavnem trgu in na vrtu kavarne Veronika zvrstili še Zvoki tamburic, Lutka-rija, harmonikarji in citrarji kamniške Glasbene šole. Noše, pesmi in plese slovenskih pokrajin bo predstavila folklorna skupina Emona, izbor Iz pesmarice naših pa pevka Joži Kališnik, harmonikar Božo Matičič, Ženski tercet Veronika, Tunjiški oktet in MePZ Mavrica Srednja vas. Po koncertu Mestne godbe bo ob 21. uri modna revija Od tradicije k sodobnosti Pletenine Špenko. V nedeljsko jutro bodo na Glavnem trgu zazveneli zvoki Šentjernejske godbe, ki prijateljuje s kamniškimi godbeniki. Popoldne ob 15. uri pa bo izpred Matične knjižnice po Kajuhovi ulici, Šutni prek Glavnega trga do Fužin krenila jubilejna povorka, v kateri bo okrog 600 do 700 narodnih noš, v prvem delu po dva para izvirnih narodnih noš iz posameznih slovenskih pokrajin in iz zamejstva, v drugem delu pa ljubitelji narodnih noš od blizu in daleč. Po končanih predstavitvah na- Centralni sponzorji jubilejnih Dnerov narodnih noš: HIT Nora Gorica Mercator, najboljši sosed Zavarovalnica Triglav Slovenske železnice rodnih noš in nastopih folklornih skupin se bo ob zvokih domačih narodnozabavnih ansamblov na kamniških trgih od Grabna pa do Šutne nadaljevalo, veselo rajanje. Sodelovali bodo ansambli Nagelj, Gamsi, Stoparji, Niko Zaje in ansambel Doreta Kogovška s pevcem Ivanom Hudnikom. Obiskovalci bodo prisluhnili tudi ansamblom Arche, Transcendence, Fla-mengo, K vaj dej in Dixilend orkestru iz Kranja. Upajmo, da bo številnim udeležencem, ki bodo te dni prihiteli v Kamnik, naklonjeno tudi vreme zadnjih poletnih dni. Poskrbljeno bo za urejen promet in parkirišča Kot nam je povedal Ivan Pri- stovnik, tajnik občine, so prireditelji poskrbeli, da bodo imeli številni obiskovalci čim lažji dostop do prireditev in na voljo zadosti parkirišč. V petek in soboto bo mestno središče Kamnika zaprto za promet z motornimi vozili od osmih zjutraj do dveh po polnoči, v nedeljo pa bodo v času povorke zaprte še Kajuhova, Kovinarska, del Ljubljanske, Šutne (od Šolske do Usnjarske) in Medvedova do KIK-a. Kamniška obvoznica bo ves čas prireditev odprta. Odprta bo tudi Kolodvorska s šutenske strani. Vse zapore in obvozi bodo označeni z ustreznimi tablami. Na parkiriščih bodo parkiranje urejali redarji. Za parkiranje pa bo treba odšteti 300 SIT. Na voljo bodo naslednja parkirišča: pri športni dvorani.na Usnjarski ulici, v Parmovi ulici, na pločniku ob obvoznici, pri KIK-u in pred trgovino Kočne na Grabnu. Rezervni parkirni prostor bo pri avtocampu Pod skalco. V petek in soboto pa bo mogoče parkirati tudi za frančiškanskim samostanom. Organizatorji predvidevajo, da bi navedena parkirišča v treh dneh lahko sprejela okrog 5000 avtomobilov. Zato prosijo vse udeležence, da ne parkirajo na zelenicah, kot se je to dogajalo prejšnja leta. Ob vstopu na prizorišča prireditev bodo prodajali tudi lične spominske priponke po ceni 300 SIT, ki bodo veljale kot vstopnice. Ob tej priložnosti bo izšla jubilejna publikacija, ki bo v sliki in besedi predstavila zgodovino te osrednje kamniške turistične prireditve. Občina in Območna obrtna zbornica pa sta pripravili izdajo Kataloga obrti in podjetništva v občini Kamnik. Publikacija z etnološko predstavitvijo in kronologijo dosedanjih Dnevov narodnih noš, v kateri bodo reklamna sporočila sponzorjev prireditve, je izšla v nakladi 3000 izvodov, katalog podjetništva in obrtništva pa v nakladi 4000 izvodov. F.SVETEU 7. seja občinskega sveta Sprejeli poslovnik ter odloka o občinski upravi in o ureditvi prometa Občinski svetniki so na 7. seji občinskega sveta 19. julija, zadnji pred počitnicami, kljub poletni vročini opravili kar pomembno delo. Seja, vodil jo je predsednik Igor Podbrežnik, je trajala kar dobrih devet ur, do 21. ure zvečer. Najprej so na predlog Miha Novaka in Staneta Zamika ob soglasju župana umaknili z dnevnega reda točko o pooblastilu župana za odločanje o pridobitvi nepremičnin v last občine in sklepanje pogodb o najemu občinskih prostorov. Na predlog župana Smolnikarja pa so na dnevni red uvrstili dodatno točko o seznanitvi s stališči ministra za okolje in prostor RS do pripomb in predlogov z javnih obravnav osnutka lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Vran-sko-Blagovica. Niso pa sprejeli predloga Staneta Zarnika, naj se zaradi tega, ker ni predloženega mnenja KS Moste, umakne z dnevnega reda predlog odloka o taksah na obremenjevanje okolja in racionalno koriščenje naravnih dobrin, prav tako tudi ne predloga Marjete Hu-mar o umiku predloga o ureditvi cestnega prometa, ker ne zajema krajev izven Kamnika in ker je po njenem mnenju danih nanj preveč amandmajev. Po obrazložitvi Janeza Jegliča, predsednika komisije za pripravo statuta in poslovnika o delu občinskega sveta, ki je povedal, da je komisija upoštevala večino pripomb Rudija Meršaka in Marjete Humar, danih k osnutku poslovnika, ne podpira pa amadmajev Antona Špenka in Vinka Ovijača, ker zakon in občinski statut ne omogočata razpisa referenduma o posamičnih aktih občinskega sveta v eni ali več krajevnih skupnosti, kot sta predlagala svetnika, pač pa mora občinski svet, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev posamezne KS, pridobiti njeno mnenje. Svetniki so predloge komisije upoštevali in skoraj soglasno sprejeli poslovnik o delu občinskega sveta. Ob sprejemanju odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave so poslanski klubi Titanu certifikat kakovosti ISO 9001 Kolektiv Titana, ki zaposluje 1170 delavcev, je 21. julija v galeriji Repanšek v Rudniku pripravil slovesnost ob podelitvi certifikata za zagotavljanje sistema kakovosti ISO 9001. Titanu je brez tuje svetovalske pomoči v treh letih dokaj trdega dela uspelo doseči to, česar v Kamniku dosedaj še nismo imeli. So torej edino kamniško podjetje, ki si je prislužilo certifikat kakovosti, pa tudi edino slovensko livarsko podjetje s tem priznanjem. V svojem slavnostnem govoru se je direktor Jože Berlec najprej zahvalil vsem sodelavcem za dobro opravljeno delo. Ob tem je še posebej izpostavil Janeza Škrlepa, vodjo službe kvalitete kakovosti, ki je tudi pooblaščen za kakovost, in njegovega sodelavca Franca Resnika, ki sta s svojo predanostjo, preciznostjo in doslednostjo skrbno bedela nad operativnim izvajanjem tega programa. Certifikat so si pridobili za vse dejavnosti v podjetju: livarstvo, obdelava, ključavnice, izdelava orodij, izdelava strojev, konstrukcije. To je zelo široko področje, zato so se ga na začetku nekoliko bali, ko pa je bila odločitev dorečena, so pogumno zakorakali proti cilju. In danes so veseli, da so uspeli. Kot je poudaril direktor Jože Berlec sam sistem kvalitete seveda še ne zagotavlja kvalitete, potrebno bo storiti še marsikaj, zlasti na področju kakovosti. Vedo, da delajo pravilno, da so v pravem sistemu, ki ga Evropa priznava, in da so torej na pravi poti.Ob uvajanju tega sistema je bilo veliko aktivnosti namenjenih kakovosti. S projektom so dosegli precejšnje znižanje stroškov poslovanja in povečanje obsega proizvodnje. Veliko truda so namenili razvoju. Kvaliteta proizvoda še ne Jože Berlec, direktor Titana, z listino - certifikatom o zagotavljanju sistema kakovosti ISO 9001, ki mu ga je na slovesnosti izročil Stevan Radovanorič, predstavnik firme TCV BAYERN - izvajalec certitikacU-ske presoje. pomeni uspeha, potrebna je kvalitetna komerciala, ki ji je izhodišče tudi mednarodno priznan način Slovesne podelitve certifikata so se udeležili tudi gostje: kamniški poslanec in podpredsednik odbora za gospodarstvo v državnem zboru Maks Lavrinc, predsednik Gospodarske zbornice Slovence Jožko Čuk, minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, kamniški župan Tone Smolnikar in drugi predstavniki gospodarskega in političnega življenja na občinski in državni ravni. dela, standard, sistem kakovosti. Kolektivu Titana je ob svečani podelitvi certifikata čestital naš župan Tone Smolnikar. Izrazil je ponos in željo, da bi še kakšnemu kamniškemu podjetju uspel takšen podvig. Predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk je povedal, da pridobitev certifikata kakovosti pomeni neko potovanje proti celoviti kakovosti, proti nekim višjim ciljem celovite kakovosti v kolektivu. Omenil je, da pripravljajo zakon o priznanju R Slovenije za kakovost, ki bo pomenilo še eno stopničko več, kot jo uresničuje certifikat ISO 9001.0 pomenu certificiranja je spregovoril tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Čestitkam se je pridružila Jožica Puhar, veleposlanica v R Makedoniji, ki s Titanom dobro sodeluje na gospodarskem področju. Praznično vzdušje na slovesnosti so popestrili Titanovi pevci in pevke, ki sestavljajo edini tovarniški pevski zbor v občini, v njem pa rad prepeva tudi Titanov direktor. Po uradnem delu slovesnosti so v sproščenem vzdušju stekli številni zanimivi pogovori. VERA MEJAČ Občinski svetniki so na julijski seji vztrajali več kot en »šibt«, da so spravili pod streho vse predvidene zadeve in svetniki predlagali nekaj amandmajev. Poslanski klub SKD je predlagal tri amandmaje. Med drugim so predlagali, naj naloge vodenja občinske uprave in usklajevanje dela med oddelki in uradom župana ter uresničevanje kadrovske politike opravlja župan in ne tajnik občine, in da naj bo načelnik oddelka za svoje delo neposredno odgovoren županu, ne občinskemu tajniku. Vse tri amandmaje je župan upošteval, svet pa jih je po razpravi tudi sprejel. Prav tako je svet sprejel tudi amandma PK LDS, naj se v odloku opredeli tudi potrebna izobrazba in odgovornost za vodjo zavoda in direkcije. To bo višji upravni delavec, kar pomeni 7. stopnjo izobrazbe. Zeleni Kamnika so predlagali, naj bi z dopolnitvijo nalog oddelka za okolje in prostor zagotovili njihovo izvajanje, kar so svetniki sprejeli. Marjeta Humar je predlagala več dopolnitev, predvsem redakcijske narave, ki jih je občinski tajnik Ivan Pristovnik v imenu predlagatelja vključil kot njegov predlog, ker so bili dostavljeni na dan seje. Vsekakor pa velja posebej omeniti amandma vsebinske narave, po katerem se strokovna služba občinskega sveta izloči iz organizacije urada župana in pod nazivom urad občinskega sveta organizira kot samostojen oddelek, ki ga vodi tajnik občinskega sveta. Po krajši obravnavi je občinski svet odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave sprejel. Predlog odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik bodo občinski svetniki na 9. seji sveta spet dopolnjevali. Po mnenju Marjete Humar, Antona Hočevarja in še nekaterih naj bi z odlokom uredili promet na celotnem območju občine, s čimer je soglašal tudi župan Smolnikar. Svetniki so najprej kljub nekaterim pomislekom (Pavel Oce-pek, Stane Zamik) sprejeli dopolnilo predlagatelja, ki ga je obrazložil Bojan Mlakar, naj bi z odlokom omogočili v izjemnih primerih umirjanje prometa v naseljih tudi z zvočnimi zavorami ali grbinami. Na predlog svetnikov LDS so med ulice za lokalni promet uvrstili tudi Kolodvorsko, Streliško ulico in Zaprice. Niso pa sprejeli njihovega amandmaja, naj bi bil promet na Trgu prijateljstva enosmeren, ker so svetniki upoštevali pojasnilo župana, da bodo to vprašanje rešili v jesenski dopolnitvi odloka. Občinski svet je nato z večino glasov (nihče sprejemu ni nasprotoval) odlok o ureditvi cestnega prometa sprejel. (Povzetek odloka objavljamo posebej.) Med točkami, ki so najbolj razgrele občinske svetnike na vroči julijski seji, je bil gotovo predlog odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin. Kot smo že poročali, gre za uvedbo dodatnih plačil za porabo vode, kanalščino in odvoz odpadkov. Miha Novak je v imenu poslanske skupine SKD postavil več vprašanj, ki naj bi jih razčistili pred sprejemom odloka. Med drugim je vprašal, ali slonijo analize cen komunalnih storitev na verododstoj-nih podatkih oziroma na pregledu poslovanja izvajalcev teh storitev, kakšen je vpliv neplačevanja storitev nekaterih porabnikov na ceno in kakšni ukrepi so bili sprejeti pri tem, kakšne bodo obremenitve in kakšni učinki sprejema ali nespre-jema odloka itd. Miha Novak je tudi predlagal sklep, naj vsi izvajalci predložijo revizijo cen svojih storitev, naj bodo v skupino za pripravo ureditvenega načrta za območje prekladalne postaje Su-hadole vključeni tudi svetniki in predstavniki KS. Urediti je treba tudi vprašanje rente in se lotiti iskanja nove deponije odpadkov. Bojan Mlakar je v imenu predlagatelja k sprejemu odloka ponudil dodatni sklep, naj se pri pripravi proračuna za leto 1996 zagotovijo sredstva za ureditev cest na območju KS Moste. Vinko Ovijač, ki ga je podprl tudi Anton Špenko, je predlagal, naj se iz odloka, dokler ne bo rešena lokacija za kompostiranje, črtajo prispevki za odvoz in deponiranje odpadkov. Po njegovem mnenju še vedno ni ugotovljeno, na osnovi katerega dokumenta so bila izdana dovoljenja za prekladamo postajo Suhadole. Vzdrževanje ceste je občinska obveznost in se ne more poimenovati kot renta. Rudi Meršak je tudi kot predsednik odbora za varstvo okolja ponudil svoje sodelovanje v razgovo-ril s krajani Most. Zavzel pa se je tudi za to, da bi dovoz odpadkov v jamo nadzorovala neodvisna varnostna služba. Po mnenju Igorj8 Podbrežnika je treba najprej pripraviti tehnološki projekt kompo-stame, česar pa še ni. Po krajšem odmoru sta Vinko Ovijač in Anton Špenko svoja amandmaja v zvezi s suhadolsko jamo umaknila, ker so se poslanski klubi uskladili glede nekaterih dodatnih sklepov, ki jih je občinski svet ob sprejemu odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja tudi sprejel. Svetniki so sklenili, da se v prihodnjem občinskem proračunu za leto 1996 za komunalne programe v KS Moste nameni 5 milijonov SIT iz naslova rente. V odbor za pripravo ureditvenega načrta Suhadole bodo obvezno vključili predstavnike KS Moste, svetnika Ovijača in Špenka ter odbora za prostor in komunalno infrastrukturo in odbora na varovanje okolja. Na sestanku, ki ga bo do 10. septembra sklical župan, bodo vsebinsko in časovno opredelili naloge, predstavnikom KS Moste pa dali na vpogled vso razpoložljivo dokumentacijo v zvezi z dejavnostjo v suhadolskijami. Komunalno podjetje in Publicus pa sta bila zavezana, da do 15. avgusta zagotovita režim in evidenco odvoza komunalnih odpadkov, iz katerega bo vsak trenutek razvidna količina, vsebina in izvor odpadkov. Pooblaščeni predstavniki KS Moste Lah, Skok, Špenko in Štu-par ter pooblaščeni člani odbora za prostor in odbora za varovanje okolja imajo pravico od izvajalca v vsakem trenutku zahtevati knjigo z evidenco in dostop do deponije. Pooblastila izda župan. Občinska uprava mora do 8. seje občinskega sveta predložiti podatke o reviziji cen storitev na področju komunalnih dejavnosti. Občinski svet je sprejel tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki razvršča zazidalna območja v štiri kakovostne skupine, dopolnil pa je tudi odlok o ustanovitvi Matične knjižnice Kamnik ter sprejel osnutek odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe za distribucijo zemeljskega plina. Do konca leta 1995 bo občino Kamnik po pooblastilu občinskega sveta v vseh pravnih zadevah zastopala odvetniška pisarna Benjamina Turka iz Ljubljane. F.SVETEU 7. SEPTEMBRA 1995 v zrcalu meseca KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Kaj je s študijo o negativnih vplivih prometa na Cankarjevi cesti? »Ali je bila Studija FAGG o ekološki sanaciji negativnih vplivov prometa na Cankarjevi cesti z zahtevami po izvedbi predložena Republiški upravi za ceste in kdaj bodo znane strokovne podlage o možni ureditvi predela med reko Kamniško Bistrico in Cankarjevo cesto,« je na seji občinskega sveta Postavila vprašanje KS Mekinje. Župan Tone Smolnikar odgovarja, da je navedeno študijo občina Kamnik posredovala Republiški upravi za ceste 9. junija 1994. 25. julija letos je občina Kamnik ponovno opozorila Republiško direkcijo za ceste na odpravo negativnih vplivov prometa, predvsem v smislu takojšnje zaščite Predela, ki meji na Cankarjevo cesto. 0 ustanovitvi radia Kamnik že tri leta vse tiho »Kakšen je bil odgovor občine na pobudo za ustanovitev radia Kamnik leta 1991 in kakšni so pogoji občine za postavitev radijskega oddajnika na Starem gradu,« je zanimalo svetnika Braneta Golubovica. Upravna enota Kamnik v svo- jem odgovoru pravi, da je izvršni svet SO Kamnik 29. 2. 1991 podprl pobudo projektne skupine Mediji za pričetek postopkov za ustanovitev lokalne radijske postaje in predlagal skupščini zagotovitev proračunskih sredstev za izdelavo idejnega projekta radijske postaje. Občinska skupščina je 26. junija 1991 obravnavala predlog odloka o ustanovitvi Radia Kamnik in ga sklenila vrniti v fazo osnutka. Izvršni svet je zato novembra 1992 predlagal Projektni skupni Mediji, naj preuči vsebino odloka glede na zastavljene cilje in nepokritost celotnega območja kamniške občine, zlasti Tuhinjske doline z radijskim signalom. Od takrat naprej so prenehale vse nadaljnje aktivnosti. Radar na Menini bo Na vprašanje svetnika Rudija Meršaka, ali bo na Menini res postavljen vojaški radar in na predlog, da bi se občina morala temu upreti, če je to res, ker to predstavlja veliko sevanje, Ministrstvo za obrambo odgovarja, da perspektivno na tej planini načrtuje izgradnjo »stacionarnega objekta, ki spada v telekomunikacijski in informacijski sistem za potrebe obrambe«. Objekt bo zgrajen po postopku in pod pogoji, predpisa- nimi s splošnimi predpisi. Koliko časa bodo Moščani še pili rjavo vodo iz krva-vškega vodovoda? »Taka voda namreč priteče iz vodovodnih pip v Mostah ob vsakem večjem deževju,« je dejal svetnik Vinko Ovijač in vprašal, kdaj bo ta problem rešen. Stanovanjsko komunalno podjetje Domžale, ki je upravljalec »krvavškega sistema«, odgovarja, da res prihaja do občasnega kaljenja drenažnega sistema zaradi prekomerne sečnje gozdnih površin. Zaradi tega bo letos izvrtal nekaj vrtin in ob zadostnih količinah vode bodo montirali indikator, ki bo v primeru kaljenja izključil drenažno zajteje. Zaradi dotrajanosti salonitnih cevi, ki so stare od 35 do 40' let, so v zadnjih dveh letih zamenjali vodovodne cevi na relaciji Vodice - Bukovica - Sinkov turn - Selo in zgradili dodatni rezervoar v Bukovici. Lani pa so zamenjali tudi cevi od Vodic proti Komendi v dolžini 5200 m in od Komende proti Mostam v dolžini 300 m. Z zamenjavo primarnega cevovoda proti Cerkljam, Mostam in Mengšu bodo nadaljevaii glede na razpoložljiva sredstva. m Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu O varni poti učencev v šolo in domov »Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerjena v to, da zagotovimo varno pot v šolo in domov še posebej okrog 500 najmlajšim, ki bodo v naši občini letos prvič prestopili šolski prag,« je dejal Ivan Pristov-nik tajnik občine, na seji komisije za preventivo in varnost v cestnem prometu, ki je pod predsedstvom Matevža Skamna obravnavala naloge pod naslovom »Prvi dan šole - varna pot cestah poskrbelo Komunalno podjetje. Pristojna inšpekcija bo morala opozoriti lastnike živih mej in ograj ob cestah, da njihovo višino uskladijo z novim občinskim odlokom, ki dopušča višino do 70 cm. Predstavniki Policijske postaje, mentorjev prometne vzgoje na šolah.AMD.ZŠAM in Komunalnega podjetja Kamnik, ki so se tudi udeležili seje, so trebno zagotovitev varnega prehoda v križišču pri Kralju v Mostah in predlagala, da komisija podobno kot prejšnja leta poskrbi za ustrezne rutice za prvo-šolčke. V preventivno akcijo se bodo vključile tudi nekatere krajevne skupnosti, katerih predsedniki so sodelovali na seji. Npr. v KS Kamniška Bistrica se bodo po izjavi Karla Repanška dogovorili s šolo za prevoz prvošolcev iz Stolnika in Spodnjih Stranj. Zanimiv je bil tudi predlog predstavnika AMD Kamnik, ki so ga člani komisije podprli, naj bi starši že od prvega dne dalje svoje najmlajše v šolo pripeljali peš, ne z avtom, saj bi tako otroci laže spoznali pot in vse nevarnosti, s katerimi se na tej poti lahko srečajo. F. S. Tiidi nove talne oznake na kamniških ulicah bodo prrošolčkom, ki naj bi vsaj pire dni prihajali v šolo peš v spremstvu staršev, pripomogle k večji varnosti. v šolo in domov«. Poleg dodatnega varovanja učencev na prehodih za pešce in na nekaterih najbolj ogroženih mestih naj bi posebna skrb veljala tudi opozarjanju staršev in drugih udeležencev v prometu, da bi v teh dneh s svojim obnašanjem zagotovili varen prihod učencev v šole in domov. Potrebno bo urediti prometno signalizacijo, še posebej pa talne oznake, za kar bo po predlogih Policijske postaje na lokalnih predstavili svoje poglede na to aktualno vprašanje in zagotovili svoje sodelovanje v tej vsakoletni akciji. Tako bodo policisti poostrili nadzor nad prometom na območju celotne občine, še posebej pa bodo prve dni pouka spremljali promet v okolici šol Toma Brejca, Marije Vere, Ko-menda-Moste in Nevlje (križišče pri GD Nevlje). Mentorica Andreja Črtanec z Osnovne šole Komenda Moste je še posebej opozorila na po- Znižati žive meje! Občinska uprava opozarja vse lastnike živih mej, naj njihovo višino v skladu z nedavno sprejetim občinskim odlokom znižajo na dovoljenih 70 cm in tako zagotovijo preglednost v križiščih. V nasprotnem primeru bodo to na stroške lastnika opravili upravljala javnih cest. Novinarska konferenca župana Smolnikarja Bife v telovadnici? Osrednja tema novinarske konference, ki jo je 21. avgusta sklical župan Tone Smolnikar, držal je namreč besedo, da bo pogovore z novinarji pripravil enkrat mesečno, je bila nameravana gradnja bifeja v telovadnici osnovne šole Frana Albrehta oziroma v kamniški športni dvorani. Župan je povedal, da ga je na to gradnjo opozoril Anton Kamin, dosedanji ravnatelj OŠ Frana Albrehta, ki je zdaj načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Gospod Kamin je opazil, da je bil 21. julija letos v Uradnem listu objavljen razpis, s katerim Športna zveza občine Kamnik išče najugodnejšega ponudnika za izgradnjo bistroja v športni dvorani. Povedal je, da ga potem, ko je prek Catv Impulz o tem seznanil javnost, stalno kličejo občani, ki se s takim posegom v telovadnico ne strinjajo, ker menijo, da gostilna in telovadnica za šolske otroke ne spadata skupaj. Svoj protest je pisno izrazila tudi v.d. ravnateljice OŠ F. Albrehta Emilija Gregorčič, ki je prepričana, da je mogoče pomagati športu tudi drugače, brez pijače.'tribune naj bi bile namenjene gledalcem, če pa so prevelike, naj bi jih namenili namiznemu tenisu, trim kabinetu ali podobni dejavnosti. Tudi tako bi lahko prišli do denarja. Bifejev pa je v neposredni bližini dvorane že zdaj dovolj, meni Gregorčičeva. Župan je dejal tudi, da je upravna enota Kamnik za gradnjo bifeja na tribuni športne dvorane že izdala gradbeno dovoljenje. Po njegovem mnenju gre za spremembo namembnosti dela objekta, zato bi morala ŠZ predhodno pridobiti lokacijska soglasja, o čemer pa odloča občina. Zato bo občina vložila zahtevo za obnovo postopka. Po besedah Antona Kamina je OŠ Frana Albrehta leta 1990 neodplačno prenesla pravico uporabe telovadnice na Športno zvezo, ker je šola ni bila v stanju sama vzdrževati. To je bilo malo pred sprejetjem zakona o zavodih, ki je določil, da premoženje, ki je bilo ustvarjeno s samoprispevkom, pripada občini. Šola je največji uporabnik objekta, saj v njem preživijo učenci čas od 8. do 16. ure. Zvedeli smo še, da bo vrednost izgradnje bifeja znašala okrog 4 milijone SIT. Športna zveza pa namerava potem prostore dati v najem. Športna zveza je na intervencijo župana 3.8. 1995 županu med drugim odgovorila, da je razlog za tako odločitev pomanjkanje sredstev za vzdrževanje športnih objektov, saj občina za to namenja vsako leto manj denarja (v 5 letih le z lanskim rebalansom 3 milijone SIT). Sklep o pridobitvi dokumentacije za bistro so v predsedstvu Športne zveze sprejeli že 17. junija lani. V odgovoru je še rečeno, da bo celotna naložba vredna 9,5 milijona SIT in da bo za ta namen iz občinskega proračuna porabljenih le že omenjenih 3 milijone SIT iz lanskega leta. Po mnenju Športne zveze bo gostinski obrat za večnamensko dvorano ustrezna pridobitev. Tudi vzgojnoizobraževalni proces v športni dvorani ne bo moten, ker bo bistro popolnoma ločena samostojna enota, je še rečeno v od-tovoru Športne zveze. utna - kamniški Montmartre? V zvezi z dokončanjem del pri prenovi Šutne je župan dejal, da ki ni bil majhen,« je poudaril župan Smolnikar. Samo v nedeljo, 6. avgusta, na praznik Marije Snežne, je bilo na planini preko 5000 ljudi, od tega so jih kar 2000 prepeljali žičničarji, ostali pa so se do parkirišč prek Kranjskega Raka povzpeli z avtomobili. Izrazil je priznanje planšarjem za uspelo izvedbo prireditve, na kateri so predstavili tudi svoje pastirske običaje in navade. Občina z razpisom, ki traja do 15. septembra, išče nove najemnike za prevzem gostišča na Šimnovcu in na Zelenem robu. Občinsko podje- Gradnja bifeja na tribuni športne dvorane, ki te dni v javnosti doživlja različne komentarje, že poteka. izvajalci ne bodo uspeli končati del v predvidenem roku. Tudi zaradi tega, ker jim je zmanjkalo kamnitih plošč. Kljub temu pa bodo v času od 23. do 26. avgusta potekale na Šutni kulturno zabavne prireditve pod naslovom Rojstvo kamniškega Montmartra, kijih organizira Hram Lužar v sodelovanju z občino in nekaterimi sponzorji. Osrednja prireditev bo gotovo slikarska kolonija Šutna 95, na kateri bodo slikarji upodabljali motive iz tega dela starega Kamnika. Med organizatorji teh vsekakor zanimivih prireditev sta kamniški slikar Dušan Sterle in novinar Silvo Teršek. Sicer pa bo treba na Šutni poskrbeti Še za primerno opremo (klopi, cvetlična korita, dodatne svetilke itd.). V pripravi je tudi pravilnik o redu na Šutni, v katerem bo določen način uporabe prostora in ustrezne pristojbine. Verjetno pa se bo treba o času, ko bo Šutna odprta za dostavni promet, sedaj je ta predviden med 5. in 9. uro, še pogovoriti z uporabniki. Ugotovili pa so že, da garaž, ki bi imele dostop z ulice, na Šutni ni. Velika planina - razpis za najem Šimnovca in Zelenega roba »Za letošnje poletje je za Veliko planino značilen velik obisk planincev in turistov, še večji od lanskega, tje Velika planina - Zaklad narave bo v kratkem poskrbelo za ustrezna vzdrževalna dela, zlasti za ureditev lesenih delov na fasadi. 25. Dnevi narodnih noš - noša Slovencev skozi stoletja Osnovna usmeritev letošnjih jubilejnih 25. Dnevov narodnih noš od 8. do 10. septembra bo po besedah župana Smolnikarja, ki vodi pripravljalni odbor, noša Slovencev skozi stoletja. Čeprav podrobnega programa prireditev odbor še ni dokončno oblikoval, je vendarle že znano, da bo jubilejna povorka sestavljena iz dveh delov. V prvem se bo predstavilo 80 parov v izvirnih narodnih oblačilih iz vseh slovenskih pokrajin in posameznih krajev. V drugem delu pa bodo sodelovali ljubitelji narodnih noš iz Kamnika in njegove okolice. Računajo na okrog 600 do 700 udeležencev. Poleg nastopa enega izmed najboljših slovenskih ioklornih ansamblov bodo obiskovalci lahko videli in slišali Kamniške kolednike, nastopili bodo člani kulturnega društva Planšar in plesalci na novo oživljene folklorne skupine Kamniška Bistrica. Predvidevajo, da bodo letos s stojnicami poživili tudi praznični utrip na prenovljeni Šumi. Podrobnejši program prireditev je objavljen posebej. F.SVETEU Boštjan Kovačič. minister za lokalno samoupravo, v Kamniku Priznanje za uspešno organiziranost nove občine Konec julija je kamniško občino obiskal Boštjan Kovačič, minister za lokalno samoupravo, z dr. Dušanom Verbičem in Andrejem Čo-kertom, sodelavcema vladne službe OBVESTILO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB občine Kamnik obvešča vse svoje člane in druge občane, da smo pisarno preselili v druge prostore v stavbi občine Kamnik, Glavni trg 24, soba št. 6, pritličje, desni hodnik. Nova telefonska številka je 831-468. Kamniški Občan - ustanovitelj občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja urada vlade za informiranje (St. 23/231-93 z dne 15. 9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (Občina), tel./fax: 831 -311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana. ______________________________________^^^^ Obveščamo vse enote malega gospodarstva, da je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v Uradnem listu RS št. 44/95 objavilo RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER V MALEM GOSPODARSTVU Prednost imajo prosilci: 1. v kolikor predstavljajo njihovi projekti proizvodnjo in proizvodne storitve 2. ki so sklenili kreditno pogodbo: -po 01. 01.1995 - z obrestno mero nižjo od 13% na letnem nivoju 3. ki imajo čim večji delež lastne udeležbe 4. ki zagotavljajo: a) povečanje dodane vrednosti na enoto proizvoda b) povečanje zaposlovanja c) pospeševanje In spodbujanje konkurenčnosti d) visoko stopnjo inovativnosti e) uvajanje sodobne tehnologije in sodobnih metod dela f) energetsko varčnost in ekološko pozitiven odnos do okolja Podrobnejše informacije dobite v Ur. I. RS 44/95 ali na Upravni enoti, soba 32, tel. 817-278 ali v poslovno Informacijskem centru Občine Kamnik, tel. 817-443. Vloge sprejema SKLAD ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA, Štefanova S, LJubljana do 30. septembra 1995. Upravna enota Kamnik Darinka Prešeren, svetovalka za podjetništvo za lokalno samoupravo. V razgovoru z županom Tonetom Smolnikarjem, podpredsednikom občinskega sveta Antonom Hočevarjem, svetniki Mihom Novakom, Pavlom Ocepkom in Dušanom Jesenikom ter Ivanom Pristovnikom, tajnikom občine, in s sodelavci v občinski upravi Bojanom Mlakarjem, Antonom Kaminom in Marijo Gor-jan so se pogovarjali o dosedanjem delu pri organizaciji lokalne samouprave v občini in nekaterih odprtih vprašanjih v zvezi s tem. Župan Smolnikar je na kratko predstavil dogajanje v občini v prvih šestih mesecih uvajanja lokalne samouprave. Minister Kovačič, ki je sproti spremljal potek organiziranosti pri nas, je pohvalil dosežene rezultate, saj je bila naša občina med prvimi, ki je sprejela temeljne akte za delovanje lokalne samouprave to je občinski statut, občinski proračun, poslovnik za delo občinskega sveta in odlok o organizaciji občinske uprave. Ministra je zanimal tudi status in organiziranost krajevnih skupnosti ter organiziranost občinskih skladov (stavbna zemljišča, stanovanjski). Organiziranost in delo občinskega sveta pa je gostom predstavil Anton Hočevar, podpredsednik občinskega sveta. V zvezi z vprašanjem svetnika Pavla Ocepka o upravičenosti obstoja KS kot pravnih oseb so gostje pojasnili, da so naloge in pooblastila KS določene z občinskim statutom in da so KS pravne osebe z omejeno pravno sposobnostjo. Minister pa je še dodal, da v Sloveniji obstaja 1903 KS in da zelo gospodarno ravnajo z denarjem, zato jih ne bi kazalo ukinjati. Pogovor je tekel tudi o delitvi sredstev iz republiškega proračuna za področja, ki niso v pristojnosti občine, bodoči vlogi programa za celovit razvoj podeželja itd. Minister Kovačič je dejal, da je razdelitev proračunskih sredstev občinski projekt, da pa pri tem občina lahko sodeluje z upravno enoto. Predstavniki ministrstva so povedali tudi, da bo vlada do konca julija 1996 jasno opredelila funkcijo državne uprave in lokalnih skupnosti, na področju komunalne energetike pa bo probleme reševala s področno zakonodajo. ____________________(fc) Ob 27. juliju spomin na padle Predstavniki Krajevne organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB Kamnik, pod vodstvom predsednika Franca Trdina, so 27. julija ob občinskem prazniku in ob petdesetletnici zmage nad nacifa-šizmom položili vence k spomeniku ob perovski brvi, kjer sta padla prva slovenska borca Miklavčič in Mlakar, k spomeniku revolucije in spomeniku NOB na Žalah. m 4 KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 7. SEPTEMBRA 1995 Z julijske novinarske konference župana Toneta Smolnikarja Mednarodni ekološki delovni tabor »Bistrica 95« Kam z odpadki po letu 1996? Mladi skrbijo za okolje Župan Tone Smolnikar je 17. julija sklical svojo prvo novinarsko konferenco in na njej skupaj s sodelavci Ivanom Pristovni-kom, Bojanom Mlakarjem in Antonom Kaminom predstavil nekatera najbolj aktualna vpraša-nja, s katerimi se srečuje skupaj z občinsko upravo. Seveda je župan najprej opozoril na razmere v občinski hiši, ki niso preveč rožnate. Od bivše občinske uprave je namreč občini ostalo le 24 ljudi, ostali, predvsem strokovnjaki, pa so »odšli« v dr- daj upravna enota plačuje občini 400 SIT za m2 za stroške telefonije, ogrevanja in razsvetljave. Nerešeno je še lastništvo računalnikov, ki jih je prevzela upravna enota, uporaba avtomobilov in še nekaj podobnih stvari. Župan pravi, da bo do jeseni naredil natančno analizo položaja v zvezi z razmerji do upravne enote in pripravil ustrezne predloge. »Sicer pa je 80 odstotkov našega dela namenjenega komunalnim problemom, zlasti odpadkom in investicijam na področju Ali bo gradnjo osnovne šole v Šmartnem res treba ustaviti? Tak je bil pogled na gradbišče sredi letošnjega julija. žavno upravo oziroma v upravno enoto. Pri tem pa je poudaril, da je kar štiri petine nalog bivše občine ostalo lokalni skupnosti. Za njihovo strokovno izvajanje bi morala občina imeti okrog 40 delavcev, predvsem z visoko in višjo izobrazbo. Tako pa sedaj ni »pokrito« področje kmetijstva, podjetništva, turizma pa tudi urejanja prostora. Po mnenju župana bo treba po sprejetju odloka o organizaciji občinske uprave (konferenca je bila pred zadnjo sejo občinskega sveta) do jeseni zaposliti najmanj 5 do 7 ljudi, med njimi enega do dva pravnika, enega ali dva gradbena inženirja itd. Odprto je še vprašanje razmejitve prostorov v občinski hiši med občinsko upravo in upravno enoto. Razrešiti bo treba vprašanje pokrivanja stroškov vzdrževanja in fupkcionalne stroške. Se- šolstva in otroškega varstva,« je poudaril in opozoril na težave pri gradnji osnovne šole v Šmartnem, kjer je država obljubila 133 milijonov SIT svoje udeležbe (od tega letos 59 milijonov SIT), vendar doslej ni dala niti tolarja. Zato bo verjetno treba gradnjo ustaviti, kar pa bo samo podražilo investicijo, ki bi morala biti končana do sredine prihodnjega leta. Podobne težave z zagotovitvijo denarja so tudi pri otroškem vrtcu v Kamniku, kjer pa so gradbena dela v glavnem že pri kraju. Glede dokončanja prenove ceste Duplica - Volčji Potok pri Ar-boretumu je župan dejal, da so z lastnico zemljišča sicer že dosegli nek kompromis, da bo odstopila del zemljišča, ki je potrebno za razširitev ceste, vendar se je pojavil nov problem, ker vodnogospodarska inšpekcija ne dovoli napeljave cevi za meteorno vodo pod cestiščem. Eden izmed trenutno najbolj perečih problemov v občini je gotovo prekladanje in odlaganje odpadkov, Z mestno upravo Ljubljane je bil dosežen dogovor, da bo mogoče kamniške odpadke voziti na ljubljansko Barje še do konca prihodnjega leta. Zato že poteka iskanje nove ustrezne lokacije za odlagališče odpadkov. V tem sklopu bo treba čimprej rešiti tudi problem suhadolske jame, o čemer bo tekla beseda na bližnji seji občinskega sveta. To vprašanje zadeva tudi domžalsko in mengeško občino, saj iz podtalnice na mengeškem polju pije vodo okrog 35.000 ljudi. Zato se bo treba po županovem mnenju o tem čimprej pogovoriti tudi s predstavniki obeh sosednjih občin. Z občinama Cerklje in Mengeš se bomo dogovarjali tudi o skupnem reševanju kanalizacije za južni predel naše občine (Komenda, Moste, Križ, Podgorje) Kot kaže z ureditvijo stražnega stolpa na Malem gradu zaenkrat ne bo nič. Župan je že podpisal sklep o razveljavitvi pogodbe z najemnikom Omanom, ker ta ni izpolnil pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Verjetno bo treba razmisliti, da bi občina to uredila sama. Zaenkrat je za občinske finance ta zalogaj prevelik. Občina se ukvarja tudi s vprašanjem pozidave zemljšča pod zgornjo bencinsko črpalko. Želja je veliko. »Od SKG, Kočne do Kambusa ima v torbi vsak svoj načrt ureditve oz. pozidave,« je dejal župan, »vendar menimo, da bilo zemlj-šče škoda prodajati po delih, pač pa ga je treba urediti na podlagi celovitega programa.« Ker Železniško gospodarstvo nima interesa za nakup poslopja železniške postaje, bo potrebno s sodelovanjem Koržeto-vega sklada obrtni zbornici omogočiti pogoje za nakup prostorov bivše Ideje. V zvezi s prenovo Šutne je župan napovedal odprtje za konec julija in dodal, da parkirišča pred šutensko cerkvijo ne bo. Razmišljajo pa o »ležečem policaju« pri Ambrožu. O tem, kakšne in kje bodo fizične zapore na Šutni pa se bodo še dogovorili. F.SVETEU Krajevni praznik v Motniku Sejem obrti in odprtje novih cest V okviru vsakoletnih prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Motnik so marljivi krajani pripravili že 11. sejem obrti in drobnega gospodarstva. Predstavili so vrsto zanimivih izdelkov, ki so bili tudi na voljo kupcem. Število razstavljal-cev je bilo tokrat nekoliko manjše zaradi slabega vremena. Krajevna skupnost se lahko pohvali z vrsto uspešnih pridobitev, pomembnih za delo in življenje krajanov. Tako so ob tej priložnosti v nedeljo, 27. avgusta, izročili namenu modernizirano cesto v Be-vski graben, dolgo skoraj 2000 m. Sredstva so prispevali: Krajevna skupnost, krajani, občina, deloma pa so se natekla iz namenskih sredstev za geografsko ogrožena področja. Odprli so del ceste proti Blancu v dolžini skoraj 1000 m. Sredstva pa so prispevali KS in Blanc sam. Namenu je bila izročena tudi delno modernizirana cesta v dolžini približno 150 m proti Planincu, drugi del ceste pa je bil površinsko dobro obdelan, a gradnja se bo nadaljevala, ko bo mogoče zagotoviti finančna sredstva. Otvoritev cest so se udeležili številni krajani in mnogi gostje, ki niso mogli skrivati veselja zaradi teh pridobitev. Predsednik sveta KS Motnik g. Jože Semprimožnik je v krajšem nagovoru spomnil na obsežna dela, ki jih je uresničila KS. Pri teh nalogah sta se zlasti močno angažirala svet KS in gradbeni odbor. Po besedah predsednika sveta KS so krajani vedno pripravljeni materialno sodelovati pri takih delih, ki so v njihovem širšem interesu. Tak odnos do skupnih ciljev živi med prebivalstvom že dolgo dobo. Odprtja cest so se poleg krajanov udeležili tudi mnogi drugi, med njimi je bil tudi kamniški župan g. Tone Smolnikar. Pred zbrano množico ljudi je govoril o izrednem prizadevanju KS in vseh njegovih organov ter krajanov. Občina Kamnika to ceni in bo tudi v prihodnje podpirala take in podobne akcije, čeprav je finančno omejena. Zaslugo za posodobitev teh cest ima tudi prejšnji Izvršni svet občine Kamnik in njen predsednik, ki je pravočasno načrtoval vse aktivnosti. Ceste je blagoslovil motniški župnik g. Frančišek Hočevar in zaželel vsem uporabnikom srečno vožnjo. Župan kamniške občine g. Tone Smolnikar je nato prerezal vrvico in ceste izročil namenu. Številni udeleženci so se za tem z avtomobili popeljali po asfaltirani cesti in se po drugi nedokončani poti vrnili v Motnik. Krajani Motnika vsako leto ob tem času obudijo spomine na težke čase II. svetovne vojne, ki jim posvečajo svoj praznik. 19. avgusta 1943 so Nemci nasilno odpeljali več kot 40 domačinov v celjske zapore, potem pa večino v taborišče Dac-hau, od koder se jih več kot polovica ni nikoli vrnila na svoje domove. Vreme tokrat organizatorjem prireditev ni bilo preveč naklonjeno. Pričelo je deževati. Proti večeru je deževje ponehalo, razvedrilo se je in krajani so ob prijetnih zvokih Slakovega ansambla tudi zaplesali. Prijetno razpoloženje se je potegnilo v pozne večerne ure. Ob vsakoletnih prireditvah, ki jih organizira KS Motnik, velja poudariti, da tukaj živijo marljivi in kleni ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Za napredne cilje so se pripravljeni vključiti v vse akcije in jih tudi gmotno podpirati, kar so do sedaj že mnogokrat dokazali. Priloga: Župan g. Tone Smolnikar in predsednik KS g. Jože Semprimožnik pred odprtjem cest STANE SIMŠIČ V nedeljo, 27. avgusta, smo bili v parku pri Osnovni šoli 27. julija priča prisrčni mednarodni kulturni prireditvi. Pripravili so jo udeleženci letošnjega mednarodnega ekološkega tabora Bistrica 95 ob zaključku že tradicionalne delovne akcije mladih, na kateri so se spet srečali mladi iz različnih držav sveta. Tabor je pripravil Študenski klub Domžale v sodelovanju z mednarodno organizacijo MOST SCI -Service Civil Internacional. Na tabor so prišli mladi prostovoljci (petnajst jih je bilo) iz Madžarske, Finske, Španije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Velike Britanije, Nemčije, Irske, Južnoafriške republike in seveda Slovenije. Vodja tabora je bil Uroš Košir iz Most. Od 16. avgusta pa do konca tega meseca so udeleženci na šestih mestih jemali vzorce za mikrobiološko analizo vode reke Kamniške Bistrice od izvira do Domžal, na njenih bregovih so pobrali za 120 velikih vreč mešanih odpadkov in za poldrugo tono starega železja, na Veliki planini so počistili nekaj divjih odlagališč na Zelenem robu, kjer so nabrali za 200 vreč smeti, poleg tega pa še približno eno tono kovinskih odpadkov, kot so sodi, štedilniki, umivalniki in celo stara registrska blagajna. Ker rezultati analiz vode v Kamniški Bistrici še niso obdelani, jih bodo objavili septembra v posebnem biltenu. Nekatere odpadne predmete so »razstavili« tudi na zaključni prireditvi, kjer so obiskovalci lahko videli odslužene pridobitve naše civilizacije od televizorja, hladilnika, otroškega vozička do bojlerjev in postelj. Udeležence tabora sta pozdravila naš župan Tone Smolnikar in domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. Zaključnega srečanja pa se je udeležil tudi dr. Pavle Gantar, minister za okolje in prostor. V kulturnem programu je naravne lepote kamniško domžalskega območja, izvore onesnaževanja okolja in akcijo udele- žencev tabora predstavil FK Mavrica. Mladi pa so nam predstavili nekaj pesmi in plesov iz dežel, od koder so prišli. Tako smo lahko videli irski ples, madžarski čardaš, z nekaj pesmimi pa so se predstavili tudi bosanski najstniki, ki žive v Ljubljani. Vsi skupaj so zapeli tudi našo narodno Ob bistrem potoku je mlin. Gost večera pa je bil znani pevec Vlado Kreslin. Polni novih vtisov in izkušenj z novimi prijateljskimi vezmi se bodo udeleženci tabora Bistrica 95, prav tako pa tudi udeleženci ostalih 23. slovenskih delovnih taborov, vrnili v svoje daljne dežele z željo, da bi se prihodnje leto spet srečali. F. S. Taborniki so zaželeli obiskovalcem prireditve »dober večer«, vsi v svojem matemem jeziku. Praznik Marije Snežne na Veliki planini Življenje se vrača na planino Člani Pašne skupnosti Velika planina so v soboto, 5., in v nedeljo, 6. avgusta, v prekrasnem vremenu in naravi v planšarskem naselju na Veliki planini pripravili tradicionalno, že osmo planinsko žegnanje - PASTIRSKI PRAZNIK NA VELIKI PLANINI. Prireditev so organizirali na pra-znik Marije Snežne, ki je zavetnica pan je pozdravil vse prisotne, še posebej tiste, ki živijo s to planino. »Mislim, da je današnji dan prelomnica za razvoj Velike, Male in Gojške planine. Se naprej bo treba skrbeti za planino. V preteklosti so se slišali glasovi, da bomo Veliko planino prodali. Ne bomo je prodali, bomo jo oživljali!« je z gotovostjo zatrjeval župan v svo- jem prazničnem govoru. Spomnil se je tudi planšarjev, ki so na občino hodili po dovolilnice za vožnjo po planini. Poudaril je, da so te namenjene le za najnujnejše primere, planino je treba pustiti kravam, konjem in jo obdržati čimbolj neokrnjeno. Skupni denar 20 milijonov tolarjev, ki ga bo letos prispevala občina, je vredno Župan g. Tone Smolnikar in predsednik KS g. Jože Semprimožnik pred odprtjem cest. Stane Grilje -Škofov prikazuje način izdelave skodel. planšarjev na tej planini. Več tisočglava množica ljubiteljev planine se je v nedeljo zgrinjala najprej h kapeli k maši, nato pa so se udeležili slavja, ki so ga pripravili marljivi in trdoživi planšarji. Vladalo je vsesplošno veselje. V soboto je obiskovalce zabavala glasbena skupina Vihar-nik, v nedeljo pa ansambel Lojzeta Slaka, kije tu igral že pred 30. leti ob prvem pastirskem prazniku. Na tej prireditvi je prvič sodelovalo Kulturno društvo Planšar. Kamniški policisti - konjeniki so tudi te dni skrbeli za varnost na planini in nadzirali promet. V imenu Pašne skupnosti Velika planina (ta je nastala že v času Marije Terezije, ki je pastirjem podelila pravico do paše na planini) je v nedeljo planinsko razpoložene obiskovalce prisrčno pozdravil predsednik Franc Šimenc. Toplo se je zahvalil tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili to tradicionalno prireditev. Nato je povabil na oder našega župana Toneta Smolnikarja. Njegov prihod so obiskovalci toplo pozdravili z bučnim aplavzom. Žu- žrtvovati za Veliko planino. Želi si, da bi planina taka ostala tudi naprej, hkrati pa čimveč tako množično obiskanih prireditev na planini. Pohvalil je povezanost in sodelovanje bajtarjev, pastirjev, gostincev in vseh, ki delajo v podjetju Zaklad narave. Edini izdelo-valki trniča Rezki Mali (to spretnost nadaljuje za Debevčevo Ze-fko z Gojške planine), ki je na prireditvi prikazala njegovo izdelavo, je zaželel, da izročilo trniča prenaša na mladi rod. Zanimiv kulturni program s prikazom pastirskih običajev so v planšarski opravi pripravili člani KD Planšar, ki ga uspešno vodi Stane Erjavšek. G. Erjavšek je pozdravil vse zbrane in tiste, ki se s planino na kakršenkoli način ukvarjajo, z njo živijo in jo spoštujejo. Člani KD Planšar ohranjajo izročilo kulturne dediščine pastirja, kamor prav gotovo sodijo pastirska obleka in druga oprava ter pastirski običaji. Leta 1988 so pastirji skupaj s člani PD Bajtar in ostalimi domačini postavili novo kapelo. To je bil najbolj srečen dogodek za pastirje, da lahko v novi kapeli praznujejo praznik Marije Snežne. Kapelica je danes nekakšno središče vseh treh planin, kjer se dobivajo vsi ljubitelji Velike planine. Pred tridesetimi leti je bil prvi praznik pastirjev, ki ga je organizirala Pašna skupnost, Turistično društvo Kamniška Bistrica, staho-viški lovci in drugi domačini. VERAMEJAČ H kapeli Marije Snežne seje zgrnila množica vernikov in ljubiteljev Velike planine. Somaševai in pridigal je župnik iz Stranj Tone Berčan. 7. SEPTEMBRA 1995 ljudje in dogodki KAMNIŠKI OBČAN 5 Iz odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik Fizične zapore na Šutni in v Kolodvorski ulici Občinski svet je na zadnji seji pred počitnicami sprejel nov odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik, ki je začel veljati 26. avgusta. Ker prometna ureditiv zadeva slehernega občana in ker je v novem odloku precej novosti, smo se odločili za povzetek najpomembnejših določb tega odloka. Kot posebno prometno površino za pešce je odlok določil ulico Šu-tne od Samčevega predora do hišne Številke 50 na eni ter hišne številke 23 na nasprotni strani ceste (križišče Usnjarske s Šutno) ter Šla-karjevo pot od spomenika revolucije do temena predora na severni strani. Promet z vozili je na teh ulicah dovoljen samo za stanovalce, ki imajo vhod v garažo oz. na dvorišče. Samo lokalni promet je dovoljen po delu Šutne od križišča Usnjarske do križišča Šolske ulice ter po Parmovi, Petruškovi, Usnjarski, Sadnikarjevi, Prešernovi, Samostanski, Kolodvorski in Streliški ulici ter Zapričah. V trgovske lokale se bo na Šutni, v Maistrovi in Medvedovi ulici ter na Glavnem trgu možno z motornimi vozili pripeljati samo ob delavnikih od S. do 9. ure. V tem času bo možno tudi pranje ulic in odvažanje smeti. Odlok določa tudi enosmerne ulice, ki so: vezna ulica od Šolske do Usnjarske, Usnjarska ulica v smeri proti Šutni, del Šutne proti Šolski ulici ter Samostanska in Japljeva ulica od Trga svobode proti Glavnemu trgu. Zelo pomembna je odločitev o fizični zapori Šutne in Kolodvorske ulice, ki je doslej ni bilo. Župan bo izdal navodilo za upravljanje z napravami za fizično zaporo. Poleg Prešernove, Sadnikarjeve in Petruškove bo poslej slepa ulica tudi Samostanska in sicer v smeri Kolodvorske ulice. Izmed določb o parkiranju in ustavljanju naj omenimo, da je prepovedano ustavljanje na križišču in na razdalji manj kot pet metrov od najbližjega roba prečne ceste, dalje na razdalji manj kot pet metrov od prehoda za pešce in seveda tudi na javnih zelenicah in sprehajalnih poteh. Zaradi zapore starega mestnega Avgustovska krvodajalska akcija Druga krvodajalska akcija v Kamniku, ki je bila 22. in 24. avgusta, je popolnoma uspela. Zaradi temeljitih priprav območne organizacije Rdečega križa Kamnik se je tokratne akcije udeležilo 405 krvodajalcev. V celem letošnjem letu je darovalo kri že 1410 občanov. Število dajalcev krvi se že približuje preteklemu letu, ko seje te akcije udeležilo 1840 občanov oziroma 6,6% prebivalstva občine. Na avgustovsko krvodajalsko akcijo je prišlo kljub do- pustom veliko ljudi iz delovnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnosti. Odbori RK v teh sredinah so se polno angažirali, zato v kamniški občini ni čutiti stagnacije na tako pomembnem človekoljubnem področju. Po oceni RK Kamnik bo načrtovano število dajalcev krvi za leto 1995 doseženo ali celo rahlo preseženo. Kamnik že vsa zadnja leta po številu krvodajalcev presega republiško povprečje. STANE SIMŠIČ Srednja šola RUDOLFA MAISTRA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KAMNIK, Novi trg 411 a Telefon: 817-210,817-538, 817-516,817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. TEČAJE TUJIH JEZIKOV: - NEMŠČINE l, II. in III. stopnja - 60 urni - NEMŠČINA za šolsko in predšolsko mladino - ANGLEŠČINA I. stopnja in konverzacija -60 ali 40 urni 2. RAČUNALNIŠKE TEČAJE: -osnovni tečaj DOS in VVS -15 umi - urejevalnik besedil WINDOWS-WORD 2.0 - 20 umi 3. TEČAJE UČINKOVITE PRODAJE 4. KROJNOSlVIUSKI TEČAJ: začetni in nadaljevalni - modeliranje, krojenje, Šivanje izdelka -približno 40 umi 5. TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA: - osnovnim obnovitveni tečaj 6. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smeri: - PRODAJALEC (za dokončanje šole) - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK ■POSLOVODJA (pogoj:končana trgovska šola in 2 leti prakse) - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 6., 7. in 8. razred (za osnovno šolo je šolanje brezplačno). 7. PRIPRAVA NA MATURO. Če bi se želeli izobraževati ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite do 20. septembra 1995. Podrobnejše informacije dobite lahko po zgoraj navedenem telefonu VSAKDAN, RAZEN PETKA, od 12. do 16. ure. Prijave za tečajne oblike sprejemamo po telefonu, o pričetku izobraževanja pa vas bomo obvestili pisno. Štampiljke v Kamniku Izdelujemo kvalitetne gumijaste štampiljke vseh vrst Nadvse ugodne cene! Prepričajte se! TAKOJ zapišite našo telefonsko številko, Čeprav nas ta hip ne potrebujete INFORMACIJE: tel.: 831-524 ali pri Ivančič, Cesta treh talcev 24A, KAMNIK, vsak dan od a do 21. ure. jedra je aktualno vprašanje, kje so določena parkirišča. Ta so pri frančiškanski cerkvi, pri avtobusni postaji, pri športni dvorani, na Trgu prijateljstva, kjer je še vedno možen dvosmeren promet, na Trgu talcev, na Glavnem trgu do Samčevega predora ter na levi strani Usnjarske v smeri Šutne in še na desni strani Usnjarske v smeri Trga svobode. Posebej je treba poudariti, da je parkiranje avtobusov in tovornjakov dovoljeno le na površinah, ki so označena z ustreznim prometnim znakom. Obvestilni znaki bodo na mestnih vpadnicah. Občinski svet lahko na posameznih območjih mesta omeji hitrost na manj kot 60 km na uro. Glede na upravičenost zahtev za zavarovanje pešcev se promet lahko umirja tudi z zvočnimi zavorami ali grbinami. Zlasti bo o takih umirjanjih potrebno razmisliti pred šolami in pred nevarnimi križišči. Novi odlok določa tudi, v kakšnih primerih je mogoče odstraniti vozilo z določenega prostora in ga prepeljati na drugo mesto. To velja za prostore, ki so označeni z obve-stilno tablo oz., če je zaradi prireditve na cesti odrejena splošna prepoved prometa in vozilo predstavlja oviro za promet ali za izvedbo prireditve. Na ostalih krajih pa bo odvoz vozila odrejen, če parkirano vozilo predstavlja neposredno nevarnost za udeležence v prometu. Neuporabno vozilo mora lastnik sam odstraniti z javne površine. Če sam tega ne stori, opravi to na njegove stroške Komunalno podjetje. Odlok posebno pozornost posveča zagotovitvi preglednosti cest, zlasti v križiščih, še posebej z železniško progo. Na razdalji manj kot 3 m izven naselja in manj kot en meter v naselju je prepovedano postavljati kakršne koli objekte in naprave ali saditi drevje in grmičevje, ki bi zmanjševalo preglednost ceste ali železniške proge. Dovoljena višina ograj, živih mej In drugih objektov je največ 70 cm. Z odlokom je poostren tudi nadzor nad njegovim izvajanjem. Za to bodo skrbeli komunalni nadzorniki "s in delavci policije. Komunalni nadzornik bo lahko izrečeno mandatno kazen izterjal na kraju samem. Z odlokom so bile sedanje kazni za posamezne prekrške kar precej povečane. Gibale se bodo od 5000 pa do 50.000 SIT. 3.000 SIT bo treba na mestu prekrška odšteti za vožnjo po Šutni izven dovoljenega časa in za vožnjo po ulicah, kjer je dovoljen samo lokalni promet. Enako kazen bo lahko nadzornik izrekel in izterjal za parkiranje na prepovedanih kra-jih. Kdor se z odlokom želi podrobneje seznaniti, ga lahko najde v Uradnem listu R Slovenije štev 47. z dne 11.8.1995. F. S. Ob izidu knjige Toneta Palčiča Tunjice - prizorišče kulturnega dogajanja Prebivalci Tunjic so se na letošnjem zboru krajanov odločili, da 19. julij, na ta dan so njihovi predniki pred 98. leti ustanovili društvo samopomoči Tunjice, praznujejo kot krajevni praznik. Prizadevni člani sveta krajevne Milan Sedušak, Brigita Bukovec in Nives Sitar. Vas Tunjice je na zanimiv način predstavil Valetin Zobavnik. Predsednica sveta krajevne skupnosti Tunjice Joži Petek je z velikim veseljem pozdravila množico zbranih. Joži Petek, predsednica sveta KS Tunjice, podeljuje listino častnega krajana Tunjic rojaku Tonetu Palčiču, avtorju knjige Tunjice. skupnosti so pod vodstvom predsednice Joži Petek in drugih krajanov prvo praznovanje krajevnega praznika vzorno pripravili v soboto, 22. julija, na igrišču pred šolo v Tunjicah. Osrednja točka prireditve je bila predstavitev zgodovinske knjige z naslovom Tunjice, ki jo je napisal rojak Tone Palčič. Svet KS Tunjice je 12. 7.1995 sklenil da se g. Tonetu Palčiču dodeli naziv častnega krajana Tunjic zaradi njegovega osebnega prispevka pri ohranjanju etnoloških vrednosti kraja, zbranih v knjigi Tunjice. Na slovesnosti so mu izročili listino častnega krajana in spominsko darilo -sliko domačina Slavka Smolnikarja. V kulturnem programu so sodelovali otroci domače osnovne šole, Kamniški kolednikiTone Ftičar.Tu-njiški oktet, ansambel Viharnik in kar je še posebej presenetilo - po petih letih prisilnega mrtvila se je v javnosti ponovno rodilo delovanje folklorne skupine Kamniška Bistrica. Vzdušje so polepšale številne narodne noše. Program sta povezovala Urša Klemene in Valentin Zobavnik. Ob tej priliki so se predstavili športniki Matej Krumpestar, Poudarila je pomen krajevnega praznika in 98. obletnice društva samopomoči, ki je bilo ustanovljeno z namenom pomagati si med seboj v nesreči. Tudi na tej prireditvi so se združile vse generacije od blizu in daleč. Še posebej toplo je pozdravila kamniškega župana Toneta Smolni- dnjih pet let predseduje društvu samopomoči, je pozdravil vse TunjiČane in jim zaželel, da bi bili te pomoči čim manjkrat potrebni. Župan Tone Smolnikar je še posebej pozdravil vse prisotne, ki imajo svoje korenine v Tunjicah. Avtorju Tonetu Palčiču, ki je tudi doma v Tunjicah, pa je zaželel še veliko pisateljske žilice. Izrazil je zadovoljstvo ob izidu že druge pomembne knjige v kratkem na Kamniškem (prva je monografija Sv. Primož nad Kamnikom) in podprl taka prizadevanja. S svojim nastopom ga je navdušila ponovno oživljena folklorna skupina Kamniška Bistrica. Krajanom Tunjic je čestital ob prvem krajevnem prazniku in zaželel, da bi tako povezano živeli ljudje tudi v drugih KS v občini. »Prav je, da krajevne skupnosti živijo po svoje naprej, nedirigirano od občine,« je med drugim dejal naš župan. Z izdajo knjige želijo avtor Tone Palčič in krajani Tunjic potomcem zapustiti delček preteklosti in sedanjosti. »Na tem, za mene najlepšem koncu naše domovine, sem se rodil in preživel sedemnajst let. Vračam se vsak prosti trenutek in uživam ob pogledu na čudovito cerkev sv. Ane, na hribčke in dolinice, na vijugaste poti ter v klepetu s svojimi rojaki. Pogovarjam se z njimi v samo njim svojstvenem narečju. Vedno sem si želel, da bi del tega, kar sem spoznal, ostalo za vedno shranjenega. Zato sem z velikim veseljem sprejel pobudo, ki mi jo je v imenu krajanov prenesel sošolec Ivan. Zavedam se nepopolnosti vsega, kar mi je v letu dni uspelo zbrati. Pričujoči sestavki naj bodo spomin na preteklost in morda spodbuda za prihodnost,« je v uvodu knjige zapisal avtor Tone Palčič. Pri zbiranju gradiva so avtorju pomagali krajani Tunjic, Med številnimi Ttinjičani smo srečali tudi predsednika društva samopoči Justina Klanska z družino Razstava koz v Kamniku V času dneror narodnih noš v Kamniku si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo koz, ki jo že četrto leto zapored pripravlja kozjerejsko društvo iz Kamnika. Videli bodo lahko okrog 50 koz obeh spolov - sanske in smaste pasme. Živahna razstavi bodo ocenjene in jih bo možno tudi kupiti. Razsta ra bo 9. in 10. septembra na sejmišču ob Cankarjevi cesti od 8. do 19. ure. Vabljeni! karja in Toneta Palčiča, ki jim je za ta praznik pripravil najlepše darilo -knjigo o Tunjicah. Praznovanje je bilo pripravljeno z veliko dobre volje in ob pomoči vseh krajanov. Med prireditvijo so se oglasili zvonovi znamenite tunji-ške cerkve sv. Ane, enega od najpomembnejših spomenikov baročnega stavbarstva na Slovenskem. Tunjice pa se ponašajo tudi z rojakom, nestorjem slovenske umetno-stno-zgodovinske vede, prof. Francetom Steletom. Slovesnost je potekala ob streljanju iz možnarja z bližnjega hribčka. Justin Klanšek - Gradišekov, ki za- predvsem Ivan Nograšek. Veliko zanimivega gradiva o Tunjicah, ki je tudi v tej knjigi, sta zapustila župnik Jože Lombergar in domačin, akademik France Štele. V knjigi je opisana gradnja mogočne baročne cerkve sv. Ane, ki jo je pred približno 230 leti zgradil komendski župnik Peter Pavel Glavar. Ta vsestransko razgledani mož je bil tudi prvi, ki je popisal prebivalce vasi Tunjice. Poleg nastanka in razvoja šolstva v kraju so v knjigi opisana še vsa društva, ki so bila tu ustanovljena. Poseben poudarek v knjigi p je dan domačijam in njihovim prebivalcem. VERA MEJAČ Za pomoč pri pripravi in izvedbi Mednarodnega ekološkega tabora »BISTRICA 95« se še posebej zahvaljujemo: Osnovni šoli »27. julij« Kamnik - ravnateljici Majdi Žlebnik in kuharici Bredi Štupar, Podjetju »Zaklad narave - Velika planina« - direktorju Dušanu Božičniku, županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju, županji občine Domžale Cveti Zalokar Oralem, Študentskemu servisu Domžale-Kamnik ter številnim organizacijam, podjetjem in posameznikom: Lek Ljubljana, d.d., Sava Kranj, Upravna enota občine Domžale, Tosama Domžale, Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik, Osnovna šola Ven-clja Perka Domžale, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, LB Ljubljanska banka Domžale, SKB Banka Ljubljana, Centralna čistilna naprava Domžale-Kranj, Napredek Domžale, Podjetje Postojnska jama, Helios Domžale, Farma Ihan, Oikos, d.o.o., Domžale, Diskoteka Life Domžale, Štab za civilno zaščito občine Domžale, Plastenka Radomlje, Arboretum Volčji Potok, g. Matjaž Lunar z družino iz Biščpri Domžalah. Študentski klub Domžale in Most SCI Service Civil International Slovenia Tudi kamniški Zeleni zbirali podpise proti jedrskim poskusom Zeleni Slovenije so sredi julija začeli zbirati podpise proti jedrskim poskusom na tihomorskem atolu Mururoa, ki bi jih Francija izvedla v jesenskih mesecih. Podpisniki peticije od francoskega predsednika Jacquesa Chiraca zahtevajo, da spremeni svojo odločitev in odpove napovedane poskuse, uvede moratorij za opravljanje jedrskih poskusov, Francija pa naj tudi podpiše sporazum o popolni prepovedi opravljanja jedrskih poskusov. Tudi Zeleni Kamnika so se pridružili akciji zbiranja podpisov proti jedrskim poskusom in na Glavnem trgu zbrali podpise Številnih Kamničanov. VERA MEJAČ 6 KAMNIŠKI OBČAN naši obrazi - med mladimi 7. SEPTEMBRA 1995 Častniki občine Kamnik na pohodu Združenje slovenskih častnikov, organizacija Kamnik, je za svoje člane konec meseca junija organizirala pohod. Zbrali smo se na avtobusni postaji v Kamniku, od koder smo se z avtobusom AP KOTNIK odpeljali proti Črnivcu. Od tu nas je pešpot vodila po Tomanovi planini, mimo Oj-strega vrha do planine Ravne na obrobju Menine planine. T\i je traso smo premagali brez težav. Pri tem ni bilo delitve na starejše in mlajše, temveč na pripravljene in manj pripravljene. Na zaključku pohoda je organizacija članom podelila majice organizacije, gostilna »PRI LOVCU« pa je poskrbela za dobrote, ki se na koncu takih pohodov najbolj prilezejo. Udeleženci si podobnih sre- nine. Tu je enkraten pogled na vrhove Rogatec, Lepenetko, Veliko planino in Kamniško-Savinj-ske Alpe, pa tudi proti Kamniku in po Tuhinjski dolini. Po krajšem postanku, orientaciji ter malici nas je pot vodila po Kostavski planini v dolino. Dokaj zahtevno čanj še želijo, zato jih bomo tudi v prihodnje še organizirali. Najaktivnejše člane pa obveščamo, da bomo v soboto, 30.9.1995, organizirali družabno srečanje, o čemer bodo naknadno in pravočasno obveščeni. JOŽEARKO Obisk 96-ietne Kamničanke iz Amerike Ga. Vera Maršič, rojena Kraut, je prišla v letošnjem juniju že šestnajstič domov, v kraj njene mladosti in najlepših let. Rojena je bila v Celovcu leta 1899 advokatu dr. Alojziju Krautu in mami Anici Grašek, por. Kraut. Njena mama je prava Kamničanka iz znamenite rodbine Jerneja Graška, gostilničarja in steklarja v Kamniku, ki je imel gostilno na Šutni. Na njegovem vrtu še danes stoji znamenita hruška, stara več kot 200 let, pod katero je bil ustanovni zbor 1. slovenskega pevskega društva »Lira« v Kamniku. Takrat je bil kamniški župan dr. Maks Samec, tisti, ki je gradi! Samčev predor. Za izkop ceste med žalskim hribom in Malim gradom so morali podreti enonadstropno hišo, ki je nekdaj stala na prostoru današnjega gostišča »Pod gradom«. Ta hiša je bila rojstna hiša slavnega akademskega slikarja Ivana Vavpo-tiča. Ga. Maršičeva je bila dve leti star otrok, ko je prišla v Kamnik. TAj je živela vse do 20. leta. Osnovno šolo je končala v Kamniku, nadaljevala meščansko pri nunah v Mekinjah in potem šla še na licej v Ljubljano. Kot dekle je sodelovala v čitalnici pri salonskem orkestru, kjer je igrala klavir, pri Sokolu in drugih kolturnih društvih tedanjega mesta. Z 20. leti se je poročila s pravnikom g. Francem Mari-čem leta 1919. Imela je tri otroke. Njen mož je postal politični komisar in okrajni glavar. Služboval je na več mestih, tri leta je bil celo v Dubrovniku. II. svetovna vojna ga je zatekla na položaju okrajnega glavarja v Ljubljani. Po vojni so odšli najprej v Italijo in Nemčijo, potem pa v ZDA v Cleveland. Mož ji je umrl leta 1967. V Ameriki so težko živeli in gospa je prijela za vsako delo, da je po moževi smrti nekaj zaslužila. Ljubezen do mladostnega mesta pa jo je neprestano vlekla nazaj v Kamnik. Imela je podedovano stanovanje v Krautovi hiši, kjer je danes trgovina Borovo in tam je bila skoraj vse leto sama, delala je na vrtu in uživala v svojem kraju mladosti. Pred 16. leti je začela hoditi v Kamnik in je sedaj že šestnajstič preletela Atlantik. Sedaj je tri leta ni bilo domov, ker je bila operirana na kolku. Obiskal sem jo in jo našel na vrtu, kjer je čistila gredice. Sedli smo pod staro hruško in začeli obujati spomine na stari Kamnik in stare Kamničane. Dobro se spominja občinskega tajnika Joška Steleta, njegovega brata Franca, prvega zborovodjo Liretrgovca Klemenčiča in njegovega sina Mirka, ki je bil ustreljen kot talec v Šentvidu, trgovca Stergarja, ki je bil nekoč župan v Kamniku, peka Karolnika in Novaka, ki sta imela pekarije na Šutni, originalno trgovko, ki je še hodila po sejmih, Jerco Šinko- vec, njihovo sosedo, apotekarja in ustanovitelje Planinskega društva Kamnik mag. Josipa Močnika, dr. Riharda Karbo, ki je bil tudi Kamniški župan od leta 1925 do 1927, Antona Slatnarja, tiskarnarja, ki je imel tri hčerke, približno enako stare kot ona, dekana Janeza Oblaka in kanonika I. Lavrenčiča, živinozdrav-nika Sadnikarja, Johance Trpine, ki je imela znano gostilno na Šutni, Glažarjevega očeta, Koro-bača in še mnogo drugih. Čas je neverjetno hitro minil. Letos je tu na počitnicah tudi njen brat Igor, apotekar v Kopru, star že 93 let. To so častitljivi spomini na drugo polovico 19. in začetek 20. stoletja v Kamniku. Letos septembra bo gospa stara 96 let in je verjetno najstarejša Kamničanka, ki živi v Ameriki. Ga. Vera ima 12 vnukov in 15 pravnukov. Zadnji pravnuk se je rodil le dan po tem, ko je prišla domov v Kamnik. V Kamnik, mesto, v katerem je preživljala mladost, nato starost, se bo vračala, dokler bo mogla, saj je še vedno duševno in telesno čila, uživa v delu na vrtu in se veseli ponovnega obiska. 26. julija je s sinom Dušanom, ki jo spremlja, spet odšla nazaj v Cleveland. Mi pa ji zaželimo, da se drugo leto spet vrne, da jo bomo spet videli čilo, kot je bila letos ob njeni 96-letnici! DR.N.SADNIKAR Slika iz leta 1915 - salonski orkester kamniške čitalnice (ga. Vera Maršič, roj. Kraut, sedi četrta rprvi vrsti od leve proti desni). Poletna šola Tući učenje je lahko prijetno V okviru javnih in prostovoljnih del je bila v času od 1. 7. do 31.8. na Osnovni šoli Marije Vere poletna šola. V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, centrom za socialno delo ter vodstvom in socialno delavko iz OŠ Marije Vere smo javni in prostovoljni delavci uspeli motivirati učence z učnovzgojnimi težavami, da so se udeležili poletne šole. Srečevali smo se ob ponedeljkih, torkih in sredah. Ponedeljki in srede so bili bolj učno naravnani, razdeljeni pa smo bili v dve skupini, torke pa smo preživeli skupaj ob raznih družabnih aktivnostih. ; Naša srečanja v juliju in prvi polovici avgusta so bila bolj sproščena, zabavna, vendar hkrati poučna. Ob učnih dnevih smo reševali križanke, osmerosmernice, pre-metanke, uganke, računali, spoznavali jadranske in druge ribe, gozdna drevesa, jagodnice in zdravilne rastline, v kamniški knjižnici smo iskali podatke o kaščah, Veliki planini, Kamniku in Valvasorju. Svoje znanje smo strnili na plakate. Na splošno pa smo se veliko pogovarjali in brali in si tako bogatili besedni zaklad. Ob torkih smo igrali nogomet, telovadili v telovadnici, šli na Mali in Stari grad, tekli smo na trim stezi, enkrat smo se šli kopat na bazen, pogosto pa smo bili ob kaščah na gradu Zaprice, kjer smo si izmenjali znanje, ki smo si ga pridobili ob ponedeljkih in sredah. V drugi polovici avgusta pa je šlo že bolj zares. Ponavljali smo, kar smo se naučili in se že čisto zares učili matematiko in slovenščino. Poletno šolo smo želeli zaključiti z izletom na Veliko planino, kamor smo povabili tudi starše, vendar nam jo je vreme pošteno zagodlo. Ker smo bili z delom vsi zadovoljni, bomo s tem nadaljevali tudi med šolskim letom. Z dekleti in fanti smo delali: Aleksander Ogrinec, Nina Car-nelutti in Tina Zupančič. Posebej se zahvaljujemo socialni delavki iz OŠ Marije Vere, ga. Jeleni Vidmar, za moralno in vsakršno podporo., O vtisih o poletni šoli pa so učenci sami napisali naslednje prispevke. Naš pouk je potekal med počitnicami. Hodili smo na izlete. Naši učitelji so bili trije: Sandi, Nina in Trna. Imeli smo se lepo in se zelo zabavali. Želel bi, da bi se imel tudi naslednje počitnice tako lepo. (Hilmija L., 4. r.) Ko se je šola končala, smo se nekateri odločili za pouk med počitnicami. Pouk so vodili Nina, Sandi in Tina. Zbrali smo se pred šolo in odšli h kaščam. Tam smo se učili o Veliki planini. Bili smo tudi na Starem gradu, od koder smo si ogledali Kamnik, Duplico in Šmarco. V tej družbi mi je zelo všeč. Med počitnicami smo se tudi učili. Želim si, da bi se imeli še naprej tako lepo kakor sedaj. (Alisa A., 5. r.) Sem učenec, ki obiskujem počitniški program.Ta mi veliko po-meni.Učitelji programa so mi pomagali v zadnjih minutah, da sem naredil sedmi razred osnovne šole. Vsi, ki ste v takih težavah, prosite svoje sošolke in sošolce, da vam pomagajo. Z učitelji programa se ob torkih odpravimo na krajše izlete ali na pohode v naravo. Na izletih je kar zabavno in mi je všeč. Želim, da ostanemo skupaj do osmega razreda. (Se-nadM.,7.r.) Med počitnicami smo se zbrali po skupinah. Skupaj pa smo šli na Stari grad.Tam smo se zabavali in gledali v dolino. Šli smo pogledat tudi na Mali grad, a je bilo zaprto. Večkrat smo šli na grad Zaprice. Tam smo reševali križanke, igrice, iz knjig smo spoznavali Veliko planino. Potem smo šli na trim stezo. Tam smo tekli. Smo se pa tudi učili. Rad bi, da bi bili tudi med šolskimi dnevi skupaj. (Uroš Č.,4.r) Organizirali so počitniški pouk. Učijo nas: Tina, Nina in Sandi. Učimo se ob ponedeljkih, sredah, a ob torkih se odpravimo na krajši izlet. Imeli smo se dobro in vsi bi radi, da bi bili tudi drugo leto skupaj in da bi bili prav tako uspešni. Naredili smo tri plakate, ki jih bomo obesili v šoli. Enega sva naredila s Tino in sicer o kaščah. Ostalim sva povedala veliko zanimivega, kar prej niso vedeli. Drugega smo naredili o Veliki planini, tretjega pa o listavcih. Počitniški pouk je bil kar v redu in vsi smo se imeli lepo. Všeč mi je bilo hoditi na počitniški pouk tudi zato, ker sem se naučil veliko zanimivega, česar prej nisem vedel. (Mirza D., 6. razred) Una in Nina OŠ M. VERE Konec brezskrbnih počitnic Korak k sončku Za varen otroški korak na cesti smo dolžni skrbeti prav vsi. Ob prehodih čez cesto pomagajmo zlasti 455prvošolčkom iz naše občine tudi s svojim zgledom. V prvih šolskih dneh bodo nad varnostjo bedeli tudi številni policisti. Varno pot v šolo in domov ter veliko uspehov v šoli vam, dragi šolarji, želi uredništvo Kamniškega občana! V.MEJAČ V šolskem letu 95/95 je potekala akcija Korak k sončku. Pobudnik akcije je bila Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Vanjo se je vključilo zelo veliko osnovnih šol po vsej Sloveniji, v naši občini se je za priključitev akciji odločila učiteljica 2. r. ga. Bernarda Rifel iz Osnovne šole Frana Albrehta -podružnica Mekinje. Globalni cilj projekta je bil spoznati drugačne otroke, kajti preko spoznavanja drugačnosti je moč vzgajati k razumevanju in sprejemanju. Učenci drugega razreda so se seznanjali s cerebralno paralizo na način, ki je bil primeren zanje.To je bilo projektno učno delo, ki je trajalo od januarja do maja 1995. Zakaj tako dolgo časovno obdobje? Iz preprostega razloga: učenci in učiteljica so si zastavili-zelo veliko nalog. Kot uvodna spodbuda otrokom je bila predstavitev knjige Sve-tlane Makarovič Veveriček drugačne sorte. Ob prebiranju kratke živalske zgodbice so učenci spoznali, da se nekateri otroci rodijo tudi drugačni. Ker so želeli izvedeti kaj več o tej bolezni, ki je prizadela tudi veverička Čopka, so zaprosili otroško zdravnico ga. Ftičarjevo, da jih je prišla obiskat v razred. S to otroško boleznijo jih je seznanila z medicinskega vidika in odgovarjala na vprašanja, ki so ji jih postavljali otroci. Naenkrat so se otroci pričeli zanimati za svoja lastna rojstva in za to, kakšnega otroka so pričakovali in si želeli njihovi starši. Zbrani odgovori so bih' izredno pestri in tudi osrečujoči za otroke. Okrepljeni s »teoretičnim znanjem« so se otroci imeli priložnost srečati z mamo deklice, ki jo je prizadela cerebralna paraliza. Mama, ga. Pavla Kališnik, jim je pripovedovala, kako se je spopadala in sprijaznila z boleznijo svoje deklice. Nato so učenci spoznali še Darjo Kališnik in bili nemalo začudeni, ko jim je pokazala svoje medalje, ki jih je dosegla na športnem področju, kajti tudi ti otroci se udeležujejo raznih športnih tekmovanj. Radovednost in zanimanje sta bila pri učencih vse večja, zato so zaprosili, če smejo obiskati invalidni center v Mengšu, kjer so spoznali, s čim so zaposleni odrasli invalidi. Kaj pa šola za take otroke? Nekateri otroci obiskujejo posebne zavode. Tako jih je pot vodila v ZUIM, kjer so si ogledali učilnico, delo fizioterapevtke in spoznali svoje vrstnike. Redki otroci, ki so preboleli cerebralno paralizo, so vključeni v redno osnovno šolo. Kako se v razredu počuti deklica Barbara Zla- tnar, je na obisku v OŠ Stranje skušala ugotoviti skupina petih učencev. Spoznali so, da Barbara težko hodi, posebej po stopnicah, sicer pa je pridna učenka, ki lepo poje. Poleg tega, da so sprejemali goste, hodili na obiske, so se s to tematiko ukvarjali tudi pri likovni vzgoji. Risali so veverička posebne sorte. Čopka. Ker imajo veverice tako prijetno mehak kožušček, so si iz umetnega krzna izrezali svojega Čopka. Lotili so se tudi dramatizacije in nastala je igrica o Čopku. Učenci šele drugega razreda se niso ustrašili niti pesnjenja in uglas-bitve pesmice. Naslov je samoumeven: VEVERIČEK ČOPKO Veverička smo spoznali, ob bratcev je drugačen, on ne skače nič po vejah, a je naš prijatelj. Hej, hej, ho, vsem naj bo lepa Vsak otrok je zase svet, enkraten, čist in lep. V mesecu juniju so pripravili zaključno prireditev, na katero so povabili starše in ostale sodelujoče v projektu. Predstavili so vse, s čimer so se ukvarjali v teh petih mesecih. Videli smo igrico, likovne izdelke in tudi slišali pesmico. Predstavili so tudi časopis, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Učenci so v projektu zelo zavzeto sodelovali. Aktiven je bil prav vsak učenec in čeprav so se seznanjali le z eno od drugčanosti, sem prepričana, da bodo tolerantni tudi do vseh ostalih drugčanosti, s katerimi se bodo še srečevali v svojem življenju. Za konec naj ponovim, da je poznavanje drugačnosti tudi pot k sprejemanju le-te. Zapisala psih. Marjeta Tomšič JATA REJA LJUBLJANA Agrokombinatska 84 61260 Ljubljana Polje JATA REJA vabi k sodelovanju REFERENTA PRODAJE JEDILNIH JAJC NA TERENU s sedežem na Duplici pri Kamniku Od kandidatov pričakujemo: - V. stopnjo strokovne izobrazbe - komercialne, ekonomske ali kmetijske smeri, - vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in na področju izterjave dolgov, - možnost uporabe lastnega vozila v službene namene. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa sprejemamo v Kadrovski službi JATE REJE 8 dni po objavi. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel 831-058 POPRAVILO -pralnih strojev, ~ električnih štedilnikov, ~ pooblaščeni serviser bojlerjevJIKj "malih gospodinjskih aparatov, ~ napeljava In popravilo etektro Inštalacij 7. SEPTEMBRA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN I Rojstvo kamniškega Montmartra »Oživimo in naslikajmo Šu-tno, srce Kamnika, je klic vseh, ki imamo radi svoje mesto in njegove prebivalce ter goste.« Zato smo se odločili, da eno najstarejših in najlepSih kamniških ulic preimenujemo v poletni kamniški Montmartre in na njem pripravimo vse tisto, kar se dogaja slovenskih slikarjev, med njimi je bilo seveda veliko Kamničanov. Sicer pa je v Hramu Lu-žar nastopil pianist Aleš Studen z gosti. Naslednji večer sta s svojo glasbo in pesmijo popestrila znana glasbena ustvarjalca Benč in Tomo. Vrh dogajanj na Šutni pa je v petek zvečer pri- SUkar Lojze Adamlje, kije upodobil motiv stare Sutne pravi, da kot slikar večkrat pride v Kamnik. na umetniškem griču z istim imenom v Parizu.« Tako so v program letošnjih poletnih kulturnih prireditev pod naslovom Rojstvo kamniškega Montmartra zapisali organizatorji Hram Lužar s sodelovanjem slikarja DuSana Sterleta in novinarja Silva Ter-ška, občine Kamnik in nekaterih sponzorjev. V času od srede, 23. avgusta, do sobote, 26. avgusta, se je na prenovljeni Sutni zvrstilo kar nekaj prireditev, ki so prispevale k poživitvi utripa starega kamniškega mestnega jedra. Ves čas je na Šutni in okolici potekala prva slikarska kolonija Sutna 95, ki se je je udeležilo 26 pravil Silvo Teršek, ki je sredi Šu-tne ob soju bakel predstavil glasbenike in pevce Meri Avsenak, Meto Malus, Katjo Levstik, Mio Žnidarič in Dominika Krta. Ti so v zanimivih pogovorih z mojstrom besede Silvom Terškom in s svojo pesmijo številnim obiskovalcem, ki so ob mizah (nekaterih tudi manj primernih in brez prtov) napolnili skoraj pol Šu-tne. Slikarji, ki so sodelovali na slikarski koloniji, so svoja dela z motivi starega Kamnika v soboto razstavili v Hramu Lužar. Ob tej priložnosti je Tone Ftičar bral pesmi Kamničana Renata Fabiana. Za glasbeni del večera je poskrbela pianistka Martina Bohte. Lahko rečemo, da je pobuda, da bi tako poživili enega najlepših predlov Kamnika, med Ka-mničani naletela na ugoden odmev. Zato bi jo, seveda z dopolnitvami, kazalo razvijati tudi naslednja poletja. (FS) Matična knjižnica Kamnik Novičke iz naše knjižnice Pogled na Šutno med prireditvijo Paramiks Šutna 95, ki jo je vodil Silvo Teršek, na sliki v pogovoru z Meto Malus. Internet tudi v Kamniku Na pobudo Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, Srednje šole Rudolfa Maistra in Matične knjižnice Kamnik so se sprožili dogovori za izgradnjo vozlišča Arnes, preko katerega bi bila možna računalniška komunikacija z mrežo Internet. Precej zajeten investicijski zalogaj bosta podprli Ministrstvo za znanost in Ministrstvo za kulturo. Matična knjižnica Kamnik je glede na odločitev Ministrstva za kulturo predvidena za prehod v nov računalniški program COBISS, hkrati pa tudi za vključitev v komunikacijsko akademsko in raziskovalno omrežje Arnes Internet. Ravno zdaj poteka nabava najnujnejše računalniške in komunikacijske opreme, ki bo omogočala uporabo Interneta. Inštalacija vozlišča bo predvidoma sredi oktobra. Ves projekt vodi in izvaja Inštitut informacijskih znanosti iz Maribora. V naši knjižnici bo tako omogočen nov svež in drugačen način pridobivanja informacij za povezavo s svetom. Kdaj bo celotna zadeva nared za uporabo, bodo Kamničani pravočasno obveščeni. Pripravili bomo tudi osnovno izobraževanje uporabnikov. Nov računalniški program Naši stalni bralci so zagotovo opazili, da se v naši knjižnici intenzivno pripravljamo na računalniško izposojo: oblikovali smo računalniško bazo podatkov (to delo še vedno poteka), vse knjige opremili s črtnimi kodami, mnoge smo morali na novo katalogizirati. Zaenkrat uporabljamo program MOLJ. S poletjem bi lahko že začeli izposojati knjige preko računalnika, kar bi zelo poenostavilo administrativno delo in mnogokrat, kadar je veliko ljudi, zmanjšalo vrste pred izposojevalnim pultom. Vendar pa smo ravno med najbolj intenzivno pripravo dobili obvestilo, V Stahovici bodo znova postavili eno naših najmarkantnejših baročnih znamenj Hvalevredna je pobuda krajanov Stahovice za ponovno postavitev nekdanje kapelice »Pri Kor-lnu« (tako seje imenovala nekdanja gostilna v njeni bližini). Ob pregledu dokumentacije, ki je nastala ob reševanju ceste in kapelice v letu 1957, smo ugotovili, da je bila kapelica eno od naših najkvalitetnejših baročnih znamenj. V naSi povojni vnemi, da naj se vse staro umakne novemu, primer zagotovo ni nič posebnega, posebno še, ker je vodilna ideologija gledala prav na javne spomenike z religioznim obeležjem s sovraštvom kot na spomenike njej nasprotne ideologije, čeprav imajo v resnici naše kapelice in znamenja tudi več drugih kvalitet, spominskih, pokrajinskih in predvsem likovno estetskih. Kapelica, ki je stala ob mostu čez reko Bistrico, je bila eno od naših največjih znamenj. Že pogled na staro fotografijo (pozneje je skico arh. Vlasta Kopača objavil dr. T. Cevc v knjigi o Veliki planini) kaže, da gre za na pravokotni osnovi grajeno znamenje z nišo, kjer pa sama vdolbina ne igra najpomembnejše vloge, ampak so to stene in predvsem monumentalno baročno čelo z baročno valovito streho na ajdovo zrno. Kapelica je bila datirana z letnico 1749 (glej tudi F. Štele: Politični okraj Kamnik, 1929, str. 202) in letnico 1894. Prva letnica je pomenila gotovo čas gradnje, druga pa je zavezana z njeno prenovo, ki jo je izvedel s posiikavo kamniški slikar Matija Koželj. Kapelica tako po svoji lokaciji kot po svojem umetnostnem izrazu zasluži vso pozornost, seveda tudi pri ponovni postavitvi, zaradi premišljene lokacije in zaradi svojih dimenzij (višina). Kapelic, nastalih v baročnem času, je pri nas ohranjenih sorazmerno malo. Ta v Stahovici pa je imela še globlji pomen. Nastala je na točki prehoda čez reko, ob drugi pomembni poti, ki je iz Ljubljane vodila skozi Kamnik v Gornji Grad (prva je vodila skozi Tuhinjsko dolino) kjer je bil v srednjem veku benediktinski samostan (kamor je nekaj časa spadala tudi župnija Stranje s cerkvijo sv. Benedikta) in naprej na Štajersko. V novem veku pa je Gornji Grad postal rezidenca ljubljanskih škofov in ravno v baroku je s škofom iz družine Attems doživela gradbena dejavnost svoj vrh. (Gradnjo cerkve in barokizacijo rezidence je takrat vodil iz Avstrije priseljeni ljubljanski arhitekt Matija Perskv.) Tudi ta kapelica je bila verjetno zgrajena v času škofa At-temsa, saj kaže njena gradnja reprezentativen značaj in to ni navadno kmečko znamenje. Ker je bila v povojnem času v Kamniški Bistrici rezidenca predsednika Jugoslavije in so tudi za- radi tega morali razširiti preozko cesto, je bila že od leta 1953 kapelica v nevarnosti, da pade. Iz dokumentov je razvidno, da je takratni direktor Republiškega zavoda za spomeniško varstvo v jeseni 1957 na podlagi sklepa strokovne komisije, v kateri sta bila tudi umetnostni zgodovinar Nace šumi in arhitekt Vlasto Kopač, odločil, naj se kapelica ohrani taka, kot je ali pa naj se prenese na drugo lokacijo. To je trajalo vse do novembra 1957, ko so pohiteli z gradnjo ceste (jugoslovanski državni praznik je bil 29.11.) in ko je verjetno zaradi pritiska moral direktor Republiškega zavoda za spomeniško varstvo izdati dokument, naj se kapelica podre, češ da prestavitev pomeni prevelike stroške (1 milijon dinarjev). Nova naj bi se ne gradila, ker je bilo po njgovem mnenju dovolj drugih, pomembnejših spomenikov, ki zaslužijo obnove. Kapelica je bila podrta in se je tako morala kljub strokovnemu mnenju komisije umakniti višjim utilitarnim (ideološkim) ciljem. S ponovno gradnjo kapelice bi se kraju in križišču cest vrnil pomen tudi na viden način, ki sta jo cesta in kraj nekoč imela, obnovilo bi se eno redkih monumentalnih baročnih znamenj in ne nazadnje tudi po dolgih letih izvedla zahteva strokovne komisije, ki v tistih svinčenih letih ni mogla priti do veljave. Treba pa bo v dimenzijah natančno posneti kapelico (gre za nenavadno visok objekt), predvsem pa najti zanesljive izvajalce (oblikovanje strehe in venca), ki bodo usposobljeni izvesti delo. Mnenje, da bi postavili kapelico v zmanjšanem merilu, ne pride v poštev, saj ne gre samo za devoci-onalni objekt, ampak predvsem za arhitekturno vrednoto s simbolno vrednostjo, ki kraj tudi prostorsko in likovno določa. MARKO LESAR da smo predvideni za vključitev v kooperativi online bibliografski sistem COBISS. Zato smo se na strokovnem kolegiju odločili, da z računalniško izposojo počakamo, dokler ne bo jasno, kdaj bo potekal prehod na drug sistem. Ekspertna skupina pri Ministrstvu za kulturo pa je odločila, da se sprejme program opremljanja splošno izobraževalnih knjižnic s GOBISS-om, v katerega je vključen tudi Kamnik. Zato smo se tudi po posvetu s strokovnjaki z Inštituta za informacijske znanosti iz Maribora (IZUM) odločili, da v Molju sploh ne bomo začeli z izposojo, saj bi bila konverzija podatkov iz tega v nov program veliko bolj zapletena in dolgotrajna. V septembru nam bodo zato inštalirali nov program, dodatno računalniško opremo pa do konca leta. Prav tako predvidevamo, da bo računalniško podprta izposoja stekla konec leta. COBISS bo prijetna osvežitev, predvse pa zelo koristna izobraževalna novost tudi za naše bralce, saj jim bodo na voljo terminali, preko katerih bodo imeli vpogled ne samo v našo, pač pa v vzajemno slovensko bibliografsko bazo podatkov, prav tako pa tudi v nekatere druge baze. Upamo le, da v naši knjižnici ne bomo sokrivci za kakšno računalniško obsesijo. Zemlja je naš dom - žrebanje ob zaključku kviza Slovenija se že četrtič vključuje v mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade bralce pripravlja nem- ška ustanova Stiftung Lesen. Letošnji kviz je zaradi evropskega leta varstva narave posvečen okolju. Spoštovanje in ljubezen do našega domačega planeta je mogoče vzpodbuditi tudi z branjem ustreznih leposlovnih knjig, z razmišljanjem in pogovorih ob njih. Letošnji kviz nosi naslov ZEMLJA JE NAS DOM, vprašalnik pa smo že aprila razdelili po osnovnih šolah in med naše mlade bralce.Vprašanja se nanašajo na naša ali tuja leposlovna dela, pa tudi strokovna, ki obravnavajo naravo ali pa naš odnos do narave. Upamo, da ste rešitve že oddali šolskim knjižničarkam ali pa kar v našo knjižnico. Seveda, rešitve morajo biti pravilne. V sredo, 13. septembra, bo v Matični knjižnici potekalo nagradno žrebanje. Prva nagrada bo knjižna ter udeležba enega tekmovalca s spremljevalcem na zaključni prireditvi, ki bo 17. septembra, na dan zlatih knjig, v Ljubljani. Sodelujoči na tej prireditvi bodo imeli možnost, da bodo izžrebani za mednarodno nagrado - to je udeležba na mednarodnem bralnem taboru. Tudi naša zaključna prireditev mednarodnega knjižnega kviza bo posvečena okolju, tokrat domačemu, kamniškemu okolju. Pred nagradnim žrebanjem bo namreč naš gost BOJAN POLLAK, ki bo z diapozitivi predstavil naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp. Prireditev bo v sredo, 13. septembra ob 17. uri. Pričakujemo vas. Matična knjižnica Kamnik Odi. septembra je naš delovni čas spet običajen: ponedeljek -petek od 9. do 19. ure. Medioteka: ponedeljek, sreda, petek od 13. do 19. ure. Zaključna prireditev ob mednarodnem knjižnem kvizu Zemlja je naš dom - nagradno žrebanje Prireditev z nagradnim žrebanjem bo v sredo, 13. septembra, ob 17. uri. Naš gost bo BOJAN POLLAK, ki bo predstavil naravne znamenitosti v Kamniških Alpah. VSI TEKMOVALCI STE PRAV PRISRČNO VABLJENI! Povabilo k sodelovanju Občina Kamnik že dalj časa nima publikacije, v kateri bi se objavljala dognanja različnih strok o ljudeh in naravi tega dela Slovenije. Zato se je iniciativni odbor, ki ga sestavljajo župan občine Kamnik Tone Smolnikar, dr. Božo Drovenik, kulturni delavec Tone Ftičar, prof. Marjeta Hu-mar in prof. Milan Šuštar, odločil, da obnovi Kamniški zbornik. Izhajal naj bi na dve leti. Prva številka naj bi izšla že spomladi naslednjega leta. Z njo bomo počastili peto obletnico osamosvojitve in občinski praznik. Zbornik bo imel dva dela: razpravni in spominski. Razpravni del bo vseboval razprave z različnih znanstvenih področij, npr.: zgodovine, jezikoslovja, ekonomije ipd. Spominski del pa bo namenjen krajšim člankom o pomembnejših kulturnih, športnih, gospodarskih dogodkih v občini Kamnik. V njem bi se spomnili tudi pomembnih Kamničanov, ki so umrli v času med izidom dveh Kamniških zbornikov. Tako bi bil Zbornik hkrati znanstvena revija in kronika občine. Razprave naj bi obsegale eno tiskovno polo, največ štiri vrstice izvlečka (sinopsisa) in največ eno stran povzetka v enem od svetov- nih jezikov. Spominski članki naj bi bili krajši, prav tako pa naj bi imeli kratek povzetek v tujem jeziku. Članki bodo honorirani. Besedilo je treba oddati na disketi -za Kamniški zbornik 1996 do 31. decembra 1995. Vabimo vas k sodelovanju. Ker se želimo izogniti temu, da bi se npr. dva avtorja ukvarjala z enako ah podobno problematiko, vas prosimo, da nam do 20. septembra 1995 sporočite naslov razprave ali spominskega članka, ki ga boste napisali. Ker uredniškega odbora še nismo sestavili, vas vabimo, da nam sporočite, če bi sodelovali tudi kot član(-ica) uredniškega odbora. Kamniški zbornik, ki je izhajal po vojni, je pogosto odličen vir za kamniško zgodovino in druge podatke. Globoko smo prepričani, da naša občina tako publikacijo potrebuje in da iz Kamnika izhaja ali je z njim povezanih dovolj strokovnjakov in odličnih poznavalcev občine in njenih ljudi, da Kamniški zbornik oživimo. Prijave in predloge nam sporočite na naslov: Marjeta Humar, Žale 4 a, 61240 Kamnik, ali na telefonsko številko 817 739. Iniciativni odbor za izdajo Kamniškega zbornika 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 7. SEPTEMBRA 1995 Pismo javnosti Telovadnica aH bife? Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik od vselitve pa do decembra 1979 ni imela svoje telovadnice niti zunanjih površin za športne aktivnosti. Tudi zdaj imajo učenci naše šole športno vzgojo v najeti telovadnici, prav tako tudi šolsko športno društvo, ki ima skrajno neugodne termine za delo (od 13.15 do 16.30). In ob vsem tem so naši športni pedagogi dobro delali in vzgojili kar lepo število dobrih športnikov. Letos pa se je nekaj ljudi spomnilo, da bi bilo na tribuni telovadnice (!!!) dobro postaviti bife (gostinski lokal), češ da bodo tako zaslužili. Denar za razvijanje športa v Kamniku?! Katerega športa? Gostinskih lokalov je v bližini šole že pet (5). Prepričana sem, da je mgoče pomagati športu tudi na druge načine - brez pijače. Tribune so namenjene v prvi vrsti gledalcem, do osvežitve pa ni daleč. Le po stopnicah se je treba spustiti. Tik ob hali je kiosk Dado. Če se komu zdi tribuna prevelika, jo naj namenijo namiznemu tenisu, trim kabinetu ali kakšni drugi dejavnosti. Tudi tako se da priti do denarja. In v vsakem primeru gre denar iz žepov davkoplačevalcev - največkrat staršev. Vprašanje je le, za kaj bodo dali denar. Javnost, ki ji ne sme biti vseeno, mora tudi odgovoriti na vprašanje: zdravo, športno življenje ali zbiranje po lokalih? Ker je šola Frana Albrehta najemnik telovadnice in naši učenci preživijo tam dobršen del dneva (od 8.00 do 16.30), ne sme biti nikomur vseeno, kaj se v telovadnici dogaja. V. d. ravnateljica šole Emilija Gregorčič Zaposlimo KV mizarja in priučenega delavca. Zaželeno z znanjem lakiranja. Pogodbeno ali honorarno zaposlimo dve delavki v mizarstvu. Upar, Lahovče 31, 64207 Cerklje, tel.: (064)421-781. VABILO Vse ljubitelje košarke vabimo na ELITNO KOŠARKARSKO TEKMO v petek, 15. septembra, ob 19.00 v ŠPORTNI HALI KAMNIK. Tekmo bosta odigrali ekipi: Slovenske moške smučarske reprezentance in košarkarske ekipe Zlatarstva Janez Banič Kamnik in Okrepčevalnice M 2000 Kamnik Bogat zabavni program! Srečelov! Izkupiček od prodaje kart je namenjen Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Ob »odloku o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik« Pa ga imamo! Nov odlok o prometu v Kamniku! Končno! Koliko je bilo razburjenja, jeze,izgovorjenih besed in prelitega črnila, koliko strankarskih igric in drugega pompa, da bi se uresničil tisti pregovor: »Tresle so se gore, rodila se je miš«, Ali: »Psi lajajo, a karavana gre naprej.« Saj veste, humor je sol življenja, pa naj bo bel, črn ali brezbarven. 11. avgusta letos je v 47. številki uradnega lista Republike Slovenije izšel »ODLOK o ureditvi prometa na območju Občine Kamnik«, ki so ga občinski svetniki sprejeli na julijski seji. Kogar zanima celotno besedilo, si ga lahko ogleda. Naj tu najprej omenim samo nekatere reči iz II. poglavja - UREDITEV PROMETA«, nekaj posebnih cvetk, ki lepo izpričujejo, da v sedanjem občinskem svetu ni nikogar iz zaščitenega dela starega mestnega jedra. Po tem odloku, »je promet z vozili prepovedan oziroma omejen na posebnih prometnih površinah, namenjenim pešcem, ki so posebej označene« (3. člen). Vozilo je tudi otroški voziček, pa kolo in še marsikaj drugega. Toda odlok ne predvideva parkirišč za taka in podobna vozila, ki pa ne bi bila potrebna samo zaradi odloka, ampak tudi zaradi neravnega tlaka po sredi ulice imenovane Sutna. Do tega odloka je imel Kamnik de facto tri obvoznice, po tem odloku jih ima še dve: po levem bregu Kamniške Bistrice (uradna) in čez Trg svobode (neuradna, vendar zelo uporabna v smeri proti severu). V 8. členu namreč piše »izvedejo se fizične zapore Šutne in Kolodvorske ulice«. Na Šutni (verjetno na glavni ulici skozi Šutno, to je na ulici. Šutna in ne na celi Šutni) in na Kolodvorski ulici bodo verjetno naredili fizične zapore. To pomeni, da bo še več avtomobilov divjalo čez Trg svobode in po ozki Japljevi ulici, kar se vidi iz drugega odstavka S. člena, ki med drugim pravi: »Ulice, po katerih je dovoljen lokalni promet: Šutna od ..., Parmova ulica,... Usnjarska ulica, ...«. V socializmu je namreč bilo bojda pravilo, da je vse tisto, kar ni dovoljeno, prepovedano, danes pa menda nismo več v socializmu, saj v kazenskem zakoniku Republike Slovenije piše: »Ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona.« Torej tranzitna vožnja (beri = divjanje) skozi, kakor pravijo nekateri, najstarejši del mesta ni niti prepovedana niti sankcionirana. Samostanska ulica je v Odloku zapisana kot enosmerna in to v smeri od št. 1 do št. 24 (7. člen). Je pa po Odloku tudi slepa v smeri Kolodvorske ulice (9. člen), torej proti jugu. Hiše na trgu pred bivšo glasbeno šolo oziroma bivšo knjižnico so namreč že na Kolodvorski ulici. Bo moral torej tisti, ki se bo od frančiškanske cerkve z avtom pripeljal npr. do prodajalne moškega perila Mery, nato avto štuporamo nesti nazaj? Ali pa bo kršil odlok in se bo zapeljal v prepovedani smeri, kot (so se {vozili) vozijo v prepovedani smeri tudi po Japljevi ulici in to tudi taki, od katerih se to ne bi pričakovalo. Morda pa je določilo v odloku o »slepoti« Samostanske ulice nepomembno, ker ta vseeno »gleda«. »Promet z vozili na posebnih prometnih površinah za pešce je dovoljen samo za stanovalce, ki imajo vhod v garažo oziroma dvorišče« (5. člen) in to verjetno cel dan, saj je samo »dovoz in odvoz blaga z motornimi vozili« (otroški vozički, ročni vozički, tricikli, kolesa, konjska vprega in podobna nemotorna, ekološko prijazna vozila ne spadajo sem in za njih to torej ne velja) »ter promet z vozili komunalnih služb na območju Šutne« (torej tudi po Kolodvorski, Usnjarski, Parmovi in drugem prostoru Šutne), »Maistrove ulice, Medvedove ulice in Glavnega trga dovoljen samo v času od 5. do 9. ure vse dneve v tednu, razen nedelje, državnih praznikov in dela prostih dni.« Torej to pomeni, da je promet z vozili na posebnih prometnih površinah za pešce dovoljen vsem Kamni-čanom, pa tudi drugim, ki imajo »vhod v garažo oziroma dvorišče«. Vprašanje je le, kako bodo morali to dokazati, če jim bo hotel pristojni organ odvzeti 3.000 SIT, ko jih bo zalotil, da se z motornim vozilom peljejo po inkriminiranih površinah. Iz III. poglavja PARKIRANJE IN USTAVLJANJE pa samo ena stvar. V12. členu med drugim piše: »Ustavljanje in parkiranje na javnih površinah (te so določene v 2. členu) je prepovedano: - pred uvozom ali na dohodu v stavbo, garažo, dvorišče ali gradbišče...« (sedma alinea). Mar to pomeni, da pred lastno garažo niti ustaviti ne bom smel, da bi šel odpret vrata, kaj šele da bi parkiral? Večina nas še nima garaž z avtomatskimi vrati na daljinsko upravljanje. Zato ne moremo zapeljati vozila v garažo, ne da bi se prej ustavili in odprli vrata. Garažnih vrat pa med našo odsotnostjo, pri sedanjem naraščanju kriminala, res ni pametno ne poceni puščati odprtih. Zato me bo torej vsak postanek pred lastno garažo, seveda, če me dobijo, stal 3.000 SIT, kot je zagroženo v 35. členu. Bomo Kamničani, naši gostje in obiskovalci morda ta odlok bolj spoštovali kot prejšnjega? Ali pa bo vse tako lažnivo, kot prometni znak na stiku Usnjarske in Parmove ulice, ki za Trg svobode označuje, da nima izhoda. To je res samo za 40 ali več tonske vlačilce, za manjše avtomobile pa sploh ni res, ne po Odloku ne v stvarnosti ne po uporabi. Čas in življenje bosta to pokazala, kot tudi že do sedaj pokazala (nesmiselnost in (ne)življenjskost prejšnjega Odloka. B. POLLAK UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE tel: 713 611 ŠE PROSTA ŠTUDIJSKA MESTA Vse, ki ste ostali brez vpisnega mesta na Univerzi, pa vas veseli delo z naravo, z ljudmi, z domačimi živalmi in s tehniko ter želite ohranjati lepo slovensko pokrajino in poseljenost podeželja, ali pa vas mika delo v laboratorijih, v javnih službah, v svetovanju, v strokovnem šolstvu in drugje, vabimo, da se vpišete na visokošolski oz. višješolski studi] kmetijstvo-zootehnika na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, kjer Je še nekaj prostih študijskih mest Informacije o študiju dobite po našem telefonu 061/713 611 Kandidati se lahko prijavijo s tretjo prijavo neposredno na Biotehniško fakulteto, Jamnikarjeva 101, Ljubljana ali na gornji naslov. AVTOBUSMI PREVOZI Marjan Kotnik Šmarca, Kamniška c. 24, tel.: 811-246 Opravljamo vse vrste avtobusnih prevozov po Sloveniji in v tujino (Gardaland.J Vsak četrtek in soboto peljemo na nakupovalne izlete na Madžarsko in v Italijo - Palmanova. Pisma, ntitenia, o -Pisma, mi* i, odmevi- Pisma, mnenja, odmevi Razmišljanja k članku g. Simčiča »Borci ne bodo popuščali pritiskom« Že kar nekaj časa je v našem Kamniškem občanu in med občani prisotna polemika o omenjenem članku, ki je prišel izpod peresa g. Simčiča, ki je tokrat »udaril mimo«. Večina mladih občanov gleda na svet, v katerem živimo, drugače. Ne želim ponavljati zgodovine 2. svetovne vojne vam, g. Simčič, in vašim somišljenikom, ker je bila opisana že v članku g. Jerneja Steleta.Tudi jaz je nisem doživljal tako, da bi mi bila v spominu, kajti bil sem še otrok. Toda dobro se spominjam časov po tej kalvariji Slovencev. Vem, da so bili v tej vojni okupatorji, koloboracionisti in njihove sile, partizani, toda po 50. letih vsa ta generacija počasi, a vendarle umira. V celi zahodni in srednji Evropi dogodkom iz 2. svetovne vojne ne posvečajo nobene publicitete. Mnogi tovariši iz partizanskih let, ki se danes glasno trkajo po prsih in prejemajo borčevsko pokojnino, so bili le 6 mesecev manj kot pol leta v NOB. Moj oče je za razliko od nekaterih aktivno sodeloval v NOV, pa je bil v znamenitih sodnih postopkih po vojni obsojen na 2,5 leta prisilnega dela v Kočevskem Rogu samo zato, ker je imel ob dnevu objave Informbiroja zjutraj ob 5.30 še vedno izobešeno Stalinovo sliko in to v državni pisarni. Po prestani kazni pa je bil ob vse bonitete, ki jih vi še uživate. Toda naša družina je hote pozabila na ta nehuman postopek KNOJ-a in OZNE, še preden je bila objavljena misel o spravi med slovenskim narodom. Danes, ko se taki ali drugačni »borci« zopet oglašajo, se nam odpirajo nove rane, čeprav se nam zdi vse skupaj komično, smejali bi se, če ne bi bilo vse tako kruto. Gospodje ali tovariši, kar vam je ljubše, prosim vas, teme takih pogovorov načenjajte in do onemoglosti izčrpavajte v svojem krogu, med sebi enakimi, pa čeprav ob vrčkih piva, ki si jih zaradi privilegiranih pokojnin lahko privoščite in za, Boga svetega, ne posiljujte nas več s svojimi idejami. Vaš čas je potekel, če vam je prav ali ne, kajti danes delujete le še kot radio, ki ga je prižgala vladajoča koalicija.Ta radio ima zaradi starosti pokvarjeno napravo za utišanje in slej kot prej mu bo zaradi prevelike napetosti pregorela kakšna varovalka. Meni in večini moje medvojne generacije je dosti tistega: »BILO JE 1941,42,43,44,45«. Nas, posebno pa še mlajše generacije, ta zgodovina ne zanima. Nas vse zanima, kaj bo jutri, kako bo z zaposlitvijo, kako bo s standardom, kako bo z našo mlado državo, ki ji tudi vi, veliki borci s KPJ na čelu, niste priborili tiste prave svobode, ki jo uživamo sedaj mi in z nami tudi vi, čeprav moramo plačevati posledice vaših modrih odločitev o najemu lociranih, še posebno pa alociranih kreditov in drugih makroekonomskih zmot. Lepo je, da ste borci NOB ponosni na svoje izbojevane zmage, še lepeše bi bilo, če bi priznali tudi svoje zmote. Kristjani smo s sv. mašo zadušnico opravili vse za pozabo na krivice ter na mrtve. Na kaj Čakate vi? Morda na ugoden trenutek, da bi spet ubijal brat brata, Slovenca. Gledalka Impulza je v nedavni »torkovi vroči liniji«, edini kontaktni oddaji na CATV Impulzu, g. Kocijančiču v spodbudo, nam vsem pa v razmislek, jasno rekla, da ji je žal, da niso pobili še več tistih, ki niso bili z vami, borci NOV. Komentar na to izjavo bom raje zamolčal,ker želim biti dostojanstven, saj sem miroljuben in v prihodnost zroč Slovenec. JOŽE JELEN Polemika na polemiko odgovor g. Jerneju Steletu. Polemika o NOB in žrtvah, ki jih je zahtevala II. svetovna vojna, traja že kar predolgo in je zašla popolnoma stran od bistva. Tragiko kamniških talcev, ustreljenih v Št. Vidu in pokopanih v Begunjah, ste vi, g. Štele, očitno izkoristili za splošen napad na vse, kar se je v času vojne uprlo naci-fašizmu. Nerazumljivo mi je, kako ste se lahko udeležili januarske slovesnosti, ko iz vašega članka (Kamniški občan, 20. julij) kar vre vaš osebni srd. Vaše pisne pripombe so že kar primerne za »simpozij« in ne mislim nanje odgovarjati, zlasti se ne želim spustiti na vaš nivo, ki že meji na... Povedati moram, da vaši argumenti, povzeti iz podatkov medvojnih kolaboracionistov in iz pripovedovanj, stojijo na trhlih nogah. Res je, kar ste zapisali, kjer moč argumentov ni prepričljiva, tedaj se je najbolje poslužiti posploševanja, zmerjanja in žalitev, kar jasno izhaja iz vašega teksta. Zato morate take argumente uporabiti le za vašo osebno rabo. Tak način pisanja po mojem mnenju ni primeren za izobraženega človeka in ne vodi k kulturnemu dialogu različno mislečih. Če ste sledili mojim prispevkom, ste lahko opazili, da nisem nikoli trdil, da se med vojno in po njej niso dogajale krivice, na eni ali drugi strani. Moje stališče je, da je sedanjost dolžna te krivice popraviti, vendar obojestransko. Vaše pisanje že prehaja v neprikrito grožnjo borcem NOB, ki jih bodo občutili na svoji koži. Zaupam volivcem, da se bodo znali o teh in podobnih vprašanjih pravilno odločati, zlasti zato, da ne bodo netili še nadaljnjega razdora med slovenskim narodom. Če se prav spomnim, v svojem prispevku nisem govoril o volitvah, kakor ste to storili vi. Zato sem prepričan, da ste se v volilni boj spustili vi in vam je to le priložnost za podtikanja. Odgovarjal sem le na splošno, ker menim, da bralci Kamniškega občana zaslužijo še kakšno drugo tematsko področje, ki je prav tako zanimivo in primernejše za ta čas in našo prihodnost. S tem svojim prispevkom tudi zaključujem polemično razmišljanje o teh zadevah, zato se na nivo takih vaših prispevkov ne bom več oglašal. Pa lep pozdrav, gospod Jernej Štele. STANE SIMŠIČ Eden od odgovorov na pisanje Jerneja Steleta v Kamniškem občanu V našem lokalnem časopisu že nekaj časa piše Jernej Štele take stvari, da moramo odgovoriti tudi preprosti Kamničani. Zavedni Kamničani niso nikoli klečeplazili pred Nemci in smo bili ves čas II. svetovne vojne na strani tistih Slovencev, ki so se borili proti okupatorju. Kar piše, je, kot pravi, prebral in ne doživel med vojno. Ni lepo, da je prav komemoracijo pred spomenikom pobitih Kamničanov v Šentvidu povezal z njegovim političnim prepričanjem. To, kar Štele piše čez Simšiča, bi bilo lahko osebno pismo, ne bi mu bilo treba pisati preko Kamniškega občana. Jernej Štele je bil takrat, ko so. pobili Kamničane, star komaj 14 let in ve več, kot mi, ki smo takrat kot odrasli doživljali strahoto nemškega pobijanja talcev. Dobro je, da je odkrit in piše, da je »ministriral nemškemu duhovniku v Kamniku«! S tem je potrdil, na kateri strani je bil že kot otrok in tak je tudi danes. G. Štele, zakaj ne berete člankov g. nadškofa o spravi? Vojna je vojna - v tistem času je vse dovoljeno, pravijo Francozi! Pomembno je, kdo je začel II. svetovno vojno, ta je največji vojni zločinec. Kaj imajo postreljeni Kamničani opraviti z Djilasom, Tigri in Titom? Ponovno pa morate poslati članek, pa ne v Kamniški občan, ampak v kakšen katoliški časopis. Mislimo, da bi se ustreljeni Kamničani obrnili v grobu v Begunjah, če bi dobili Vaše članke iz Kamniškega občana! HRIBAR FRANC-LOVKO MILA KLEMENČIC . JANEŽIČ SILVA IVANKA POLJANŠEK poročena FOJC Stroka pa taka - da si polomiš noge. Pogosto je v Kamniku slišati: stroka naj odloča. Ob tem so seveda mišljeni strokovnjaki, ne zavedamo pa se, da so ti lahko dorasli zadevi, ki naj bi jo rešili, ali pa tudi ne. S tem, z drugim primerom, imamo opraviti pri tlakovanju ulice Šutne. Gre za kvaliteto, raven rešitve. Pred nedavnim sem bil v starem delu več kot 2.000 letnega Koelna, ki je peš cona z ostanki rimljanskih izkopanin in si mimogrede ogledoval tlak. Enak je kot tisti v nakupovalnem središču Duesseldorfa, kjer je dovoljen tudi omejen promet z osebnimi vozili in parkiranje (ne navijam za to varianto v Kamniku, ker ne gravitiram tja, niti ne stanujem v Streliški ulici). Pa ni potrebna ekskurzija v Nemčijo. Projektanti Šutne si tak tlak lahko ogledajo kar na Lapovem dvorišču na Šutni (cvetličarna). Pa še mnogo cenejši bi bil kot granitne kocke. IVO GAŠPERIČ 7. SEPTEMBRA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN 9 Slikarska razstava Dušana Sterleta v Lužarjevem hramu Dve Številki nazaj je Kamniški občan poročal o slikarski razstavi D. Sterleta. Prinesel je oceno strokovnjaka D. Lipovca, ki smo jo z zanimanjem brali in iz nje izvedeli o vrsti (tudi vsebini) razstavljenih Sterletovih slik: »figuralika, »margina« itd. Jasno je, da oceni strokovnjaka, ki je pisal očitno korektno, ne ugovarjam. Vendar ne morem molčati. Potrebno je namreč poleg tega, kar je g. Lipovec povedal, opozoriti kamniško publiko še na mnoge podrobnosti, ki jih opazi in nanje postane pozoren tenko- Župan • maratonec Kamniški župan Tone Smolnikar seje na neda vnem mednarodnem promocijskem supermaratonu v zadnjem trenutku moral tudi sam vključiti v dirko. Namesto, da bi na Glavnem trgu sprejel in pozdravil tekmovalce ter jim predstavil naše mesto, je moral pohiteti za njimi, vendar jih je na Čemivcu dohitel in jim povedal, da so spregledali Kamnik. Zato bi mu morali organizatorji podeliti posebno diplomo. Naslednja (črpalka) kavarna v Nebotičniku V vročih avgustovskih dneh smo na oknih zaprte kamniške kavarne Veronika lahko prebrah, da se »na znanje daje« da je zaradi dopusta lokal zaprt in daje najbližja »dežurna« kavama v ljubljanskem Nebotičniku. Vsekakor koristno napotilo, ki smo ga na marsikateri zaprti gostilni poleti pogrešali. Ni pa nam znano, kako so napotek komentirali v nekaterih »zemeljskih« ljubljanskih kavarnah, denimo v Evropi... Mišolovka na Šutni? Če bo obveljala zamisel, da se bođo »zapornice« na obeh koncih Šutne, ki bodo odprte vsako jutro odpete ure dalje, ob deveti uri avtomatsko dvignile iz tal in »pločevini« preprečile vstop in seveda tudi izstop, potem bodo morali tisti, ki bodo v tem času z jeklenimi konjički na Šutni, zelo paziti, da se bodo pravočasno umaknili. Sicer pravijo, da bo take »primere« lahko rešila policija, seveda proti primerni »odškodnini«. Pravijo, da bo to povsem nekaj drugega, kot je bila nekdaj slavna veriga pri kavarni Veronika... .--' Možnost plačila na več Čekov In s plačilnimi karticami (LB, EU, VISA)! Trgovina Odprto: 9.—19. ure sobota:«.—13. ure Moste 80/H Komenda tel.:841-524 ,m orfh oblaeil in,** ti , * ' pestra ubira ženskega per/fe " Tomaž Plahutnik, znani kamniški citrar in član Kamniških koiednikor, ima tako rad svoje citre, da jih vzame tudi s seboj v gore. Tokrat ga vidimo s harmonikarjem Božom Matičičem na srečanju planincev na Kamniškem sedlu. V začetku avgusta je v kapelici na Kredarici, kjer so ob njeni posvetitvi leta 1992 ob zvokih njegovih citer zazveneli Slovenski zvonovi, stopil v zakonski stan. Tomaž in Mojca, čestitamo! Na idlični planini Konjščica so letos Boltezovi iz Stranj pasli 14 krav. Po paši so se s pastirji, tokrat sta pasla Milena in Janez, najraje zbrale ob lokvi sredi planine, da so se pošteno odžejale. -----J—T—'-I Nedavno je podjetje Velika planina, Zaklad narave, uvedlo neprekinjeno varovanje avtomobilov na parkiriščih pri spodnji postaji nihalke. »ljudje so sedaj brez skrbi «pravi čuvaj Franc Osolin. (je) Zlatarna Dragulj Glavni trg 7, Kamnik tel.: 817-035 JAMB d.o.0. trgovinsko podjetje Kamnik Vegova 6a Od 5. do 15. septembra akcijski nakup zlatih verižic že od 2.990 SIT dalje in zapestnic Ugoden nakup drugega zlatega in srebrnega nakita ter ročnih ur. - možnost plačila kar na 5 čekov brez obresti - plačilo s kartico LB, Activa Veselimo se vašega obiska! Ob Dnevih narodnih noš obiščite našo stojnico. Vabimo vas tudi na otroško modno revijo v soboto, 9. septembra, ob 10.30 na vrtu kavarne Veronika med otroško prireditvijo Ringaraja, kjer bomo predstavili modele za jesen in zimo. NAPREDEK MOŠKA BUNDA 6.900 SIT BLAGOVNICA VELE DOMŽALE. NAPREDEK MOŠKE HLAČE 4.900 SIT BLAGOVNICA VELE DOMŽALE NAPREDEK ŽENSKI ČEVLJI 1.900 SIT BLAGOVNICA VELE DOMŽALE NAPREDEK ŽENSKI ČEVLJI 3.900 SIT BLAGOVNICA VELE , DOMŽALE---'' NAPREDEK ŽENSKA KRILA 6.900 SIT BLAGOVNICA VELE DOMŽALE