st. 53 ratnu mm i nrnim turo cifnro m h im v Trstu, V patak 3. marca 1922 Mi Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLVII tzhaja, izvzemši ponddjck. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FraoOSka AsiSkega M. 20, L nadstropje. Dopisi naj se £oliljajo ured ? tvu. Ncfeankirasa pisma se ne sprejemajo, rokopti se ne v$£|ft£ Izdajatelj fr •dgovorn4 urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Tisk tiskana Edinost, Naročnina znaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 195^WleU L 32. —, ki celo leto L60.— Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — TV^?1*. uredništva in uprava 1L 11-67. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglas! trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent/ osmrtnice. In zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinoati, v Trstu, ulica sv«v Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 1l-*7. OBVEZE GOSPODARJEV Te dni smo čitali zanimiv članek, v katerem se je z zgovorno besedo dokazovala potreba koalicije političnih strank v parlamentu čehoslovaške republike, posebno v sedanjem času, ko se pripravlja konferenca v Genovi in se ima slednjič napraviti Trpko in potrebno lekcijo pa dajajo Klo-fačeva izvajanja iz vestnim našim sodeže-lanom druge narodnosti Res, zlata beseda je, ki pravi, da nacionalizem mora biti kulturen in socialen! S tem je izrečena porazna obsodba tistega nacionalizma, ki se red v Evropi. Da bo koalicija možna, je I hoče uveljavljati po poteh, in s sredstvi, treba pred vsem medsebojne lojalnosti in ki so vjiasprotju s človeško kulturo! Ali najpoštenejše discipline. Kdor tega ne razume, dokazuje svojo politično nezrelost in tudi pomanjkanje domovinskega čustva. Tudi moja stranka — nadaljuje pisec — mora privoliti v »tvari, ki ji niso simpatične. Če bi se dali voditi od strankarskih ozirov, bi mogii z agtacijo mnogo pridobiti. Vemo pa tudi, da bi bila v tem slučaju koalicija onemogočena; a kaj da bi pomenilo to, vemo tudi. To mora veljati za vse stranke. V nadaljevanju je napisal pisec zlate resnice: »Cesto je zelo patriotično, če se odkrito govorijo tudi neprijetne stvari. Čim pa so se zastopniki vseh koaliranih strank odločili za kak korak, potem morajo vse stranke brezpogojno stati za njimi! Neumen nacionalizem odklanjam, kajti nacionalizem mora biti kulturen in socialen! Čim bodo nemški sodržavljani na Češkem razumeli, da nismo za to tu, da bi (Lug proti drugemu, marveč drug po-!.'g drugega, in da stremimo vsi za istimi državnimi in vsečlovečanskimi cilji, potem ee bomo srečali tudi pri upravi države. Obžalujem, da vidim med našimi Nemci tako malo modernih glav. Njihova duševnost je Se vedno iz predvojne dobe, torej voje-vita.... Sedaj smo mi Čehi gospodarji. To pa nam nalaga obveze dcana in pred svetom, ki kontrolira naša dejanja. V čeho-slovaški politični javnosti je pa tudi dovolj mož, ki stoje na svetovni višini, ki ljubijo svojo državo in ki ne bodo odrekali svoje roke nikomur ki bo kazal pošteno voljo za delo, da p-estane ta država uzor za vso Srednjo Evropo.« Take nazore razvija senator čehoslovaške republike in znani vodja čehoslovaš-kih narodnih socialcev V. J. Klofač. Posneli smo nekaj glavnih misli, ker dajejo mnogo veljavnega pouka na razne strani. N. pr. strankam v mladi jugoslovenski državi, kako je treba strankarske koristi podrejati višjim, kako je potrebno tudi samo-zatajevanje strank, ko zahtevajo tako koristi in bodočnost skupnosti. naj pišemo konkretno razlago za to trditev?! Ni treba. Saj nas menda razumejo vsi! Naj le čujejo in uvažujejo prizadeti naši sodržavljani druge narodnosti besedo Klo-fačevo: Kdor ima moč v rokah, so mu nai-ložene tudi obveznosti, ki jih mora izpolnjevati, ako noče, da ga bo sodil in obsojal ves ostali sveti Kdor res ljubi svojo državo, bo nudil svojo roko vsakomur, ki je blage volje in ki hoče koristiti državi! In mi tukajšnji Jugoslaveni tmo blage volje! Nacionalisti smo — to priznavamo odkrito. Neizprosni boritelji smo za pravice svojega naroda; toda v te; borbi hočemo rabiti le orožja, ki so v skladu s človeško kulturo. Grde izrastke nacionalizma odklanjamo brezpogojno. Naš nacionalizem ne pozna sovraštva proti nikomur. Naši cilji so res kulturni in socialni v plemenitem Klofa-čevem zmislu. Kar hočemo in za kar se borimo, je edino to, da priborimo svojemu narodu vse pogoje za kulturni, socialni in gospodarski razvoj, da našim širokim plastem priborimo človeka dostojen socialen in gospodarski položaj. 2iveti hočemo! To je vsebina naš aga nacionalizma! Živeti hočemo življenje, ob katerem si ne bomo stali s sodežeiani druge narodnosti — kakor pravi Klo-fač — drug proti drugemu, ampak drug poleg dragega! Smo torej res blage volje! Če naši sodeželani res ljubijo lastno državo, ki na tej izločeni točki neizogibno potrebuje miru in skladnega sodelovanja vseh prebivalcev, nam morajo podati roko in se odkrito in brezpogojno odreči dosedanjega postopanja proti nam! Rešiti se morajo predvojne duševnosti, ki je poznala le boj prc- f ti tka k o izpremembo reda v Sudanu, Id bi meta. Uveden je direktni osebni in biagov- meglo ogrožati napredek dežel pod an ni promet med Revalom, Ri£o, Varšavo, gleško upravo. _ proroe _ Prago, Jugoslavijo in ostalimi balkanskimi državami brez tranzita preko Nemčije. •n — , r Italija Facta obljublja hitro obnovo po vojni porušenih pokrajin RIM, 2. Ministrski predsednik in začasni minister za osvobojene pokrajine je v svojem pozdravu trem Benečijam izrazil trd-tio voljo, da bo zastavil ves svoj vpliv za takojšnjo popolno obnovo po vojni porušenih pokrajin. Vlada zopet popolna. — Nezadovoljstvo med strankami RIM, 2. Na mesto demistonirarceiga ministra za pošto Di Cesara je bil danes imenovan poslanec Luigi Fulci, ki je prisegel kralju danes ob 16. Vlada je torej zopet popolna. S tem je torej rešena delna kriza v vladi De Facta je bil poizkusil vse mogoče, da bi pregovoril De Cesara, na? umakne svojo demisijo, toda ves njegov trud je bil zaman. Di Cesaro je vztrajal pri svojem sklepu tudi zaradi tega, ker bi — tako je pravil — po zadnjih dogodkih trpela njegova čast, Če bi s« vrnil na vlado. Toda s tem še niso odpravljene vse tež-koče, s katerimi se mora boriti tako težko sestavljena nova vlada. Mnoge stranke mso bHe zadovoljne v vseh njihovih zahtevah in se skušajo sedaj maščevati na katerikoli način. Predrvsem je navzkrižje med ljudsko stranko in ostalimi vladnimi strankami mnogo večje, nego je bilo v prejšnji vladi. Polemika, ki se je začela vsled znanega »veta« Giolittiju in tekom katere so nekatera strankna glasila nastopila boli ostro kot kedaj poprej proti ljudski stranki, ni Se ponehala. Zdi se celo, da ni še dosegla viška. Posebno huda je »Tribuna«, ki ostro napada Vatikan, očitajoč mu, da zahteva, da naj se ne vidi, kar vidijo vsi. List govori namreč o vtikanju Vatikana v italijansko notranjo politiko, vtikanju, Id ga je vatikansko glasilo odločno zanikalo. »Tribuna« se tudi vrača na znani Gasparijev po-goevor s r.Secolom«, v katerem se je ostro napadal bivši ministrski predsednik Gio-litti, in trdi, da so bile v tem degovoru točno izražene misli Vatikana. Vatikan pa jih je zanikal, ker je stvar vzbudila prevelik škandal. Kot dokaz, da se Vatikan vtika v italijansko notranjo politiko, navaja list tudi dejstvo, da je ljudska stranka Še-le sedaj nastopila proti zakonu o poimenskih vrednostnicah in proti povišanju davkov na dedščine s strani tretjih oseb, ker ji je Vatikan predoči! ogromno škodo, ki bi jo prinesla izvršitev teh ukrepov verskim organizacijam, katerih imetje bi počasi absorbirala država. Navzkrižje med ljudsko in drugimi vladnimi strankami bo vplivalo gotovo tudi na odnošaje ministrov ljudske stranke z drugimi ministri in ne bo gotovo koristilo stabilnosti nove vlade. Tudi agrarna stranka ni zadovoljna, ker je dobila v novi vladi samo enega ministra In enega podtajnika, d očim so dobili reformisti po dva. Predsednik mentame skupine je zaradi tega in fudi; ker ni bil on sam imenovan za podtajnika odstopil od predsedništva. Prvi dnevi življenja nove vlade ji ne ob-ljublajo torej nič dobrega. Banka Cocsmerciale ItaKaoa bo izplačala 6% dividende srojhn delničarjem MILAN, 2. Upravni svet banke »Com-merciale I laliana« bo predlagal na prihodnjem občnem zboru delničarjev, ki se bo vršil 23. t. m., izplačanje 60 L na delnico za leto 1921. Za rezerve so določeni 4 maljom in končni dobiček iznaša 10,800.000. Pozdrav novega fasilčnega minMra podrejenim uradom. -- Za nepristransko izvrševanje zakonov RIM, 2. Novi justičm minister prof. Ressi je ob nasfcopu svoje slnSbe poslal otfnim dvorom in drugim podrejenim uredom sledečo okrož nico: Ko prevzemam vodstvo justičnega mini strstva sc zavedam težavnega sedanjega položaja. Vendar me tolaži upanje,-da me bc *ovega nacrta za skrčenje izdatkov. V nadzorstvu v Nemčiji in o novih nemirih v i proračunu za javna dela je Geddes črtal Gornu Šlezni. i ™ ™bo™>v šteriingov medtem ko bi vla- da mogla znižati te izdatke komaj za 6 Angliia Lloyd George o kancu angleškega protektorata nad Egiptom LONDON, 1. Kakor znano, je angleška vlada predložila parlamentu Belo knjigo o miljonov. Vsled sklepov vvashingtociske konference je admiraLat že skrčil stroške mornarice in bi tako mogla vlada dovoliti nadaljnje znižanje le desetih midjonov šler-lingov. Govornik bi izven tega načrta predlagal druge prihranke na državnem koncu angleškega protektorata v ugiptu.; grroračunu, da bi se tako v bisrtvu kril nje-Predlcžitev te knjige je pospremil Lloyd ' £ov načrt z Geddesovim. Admirala t in George s posebnim govorom, v katerem je; vlada se strinjata v tem, da bi se zniialo poudarjal, da je potrebno narediti konec irvaštvo mornarice za 98.000 mož. Armada protektoratu nad Egiptom, istočasno pa j?-1 pa je že bila skrčena za 2 miljo na in se potrebno zajamčiti angleške interese v | tako vlada lahko pcsiada, da prednjači v Egiptu. ; vprašanju razorožitve vsem evropskim V sedanjem času — je izjavil I.loy d. državam. George — ni nobene egiptovske vlade, ki j Stavka angleških strojnikov in ladjedel- Grško - turške priprave b CARIGRAD, 2. Poročila iz Male Azije pravijo, da sa opažajo pri Grkih fa Turkih že nekaj dni mrzlične Sojaike priprave. V najkrajšem Času se prifishrjtjp hudi boji na fronti bi se mogla obvezati v imenu Egipta v taki pogodbi z Anglijo, ki bi dala garancije za angleške interese. Zato je vlada sklenila urediti to vprašanje potom posebne enostavne izjave. Ta izjava vsebuje tri bistvene izjave: 1. Britanski protektorat nad Egiptom je dokončan in Egipt se proglaša za neodvisno in suvereno državo. To pomeni, da si Egipt da lahko ustavo, ki jo smatra za bolj primerno aspiracijam svo-je-ga ljudstva. 2. Čim bo vlada Njegove Visokosti odobrila odškodnino, na katero bodo obvezani vsi egiptovski prebivalci, bo odpravljeno obsedno stanje, proglašeno dne 2. novembra. Obsedno stanje — je nadaljeval Lloyd George — ni bilo proglašeno, kakor smatrajo nekateri, z namenom, da se vsili angleška politika, temveč je bilo potrebno izredno sredstvo za izvršitev važnih vladnih ukrepov, kakor je ureditev trgovskega poslovanja in izterjanje gotovih pristojbin. Potrebna je torej odškodnina, preden s>e odpravi obsedno stanje. Na egiptovski vladi je ležeče, da izda tozadevne zakonske ukrepe m mi se obvezujemo, da ne bomo delali ovir, samo če se bo spoštovala tretja klavzula, ki se glasi; »Ta-le vprašanja so prkkfaa sklepanju angleške vlade do časa, ko bo pr&lo potom svobodne razprave do prijateljskega sporazuma med obema strankama/ vamoat nrom«tnth sredstev niSkih delavcev LONDON, 2. Pogajanja za rešitev mezdnega vprašanja strojnikov in delavcev v ladjedelnicah so se razbila. Gospodarji niso hotelii izročiti zadeve razsodišču v rešitev. SpkHtea stavka je neizogibna. Anglija noče odpraviti smrtne kazni PARIZ, 2. Dolnja zbornica je odklonila Dcw£cr>',v predlog za odpravo smrtne kazni z 234 proti 86 glasovom. Ministrska kriza v Egipta rešena KAIRO, 2. Vsled razglasa odprave angleškega protektorata nad Egipiom je danes Sarvat paša sestavil novo vlado. Ministrska kriza je trajala tri mesece, 7 • Nemčija Mrzlične priprave Nemčije za genovsko konferenco BEROLIN, 2. Včeraj se je sestal odsek za odškodnine z odborom za državno gospodarstvo ter razpravljal o vprašanjih genovske konference. Sestanka so se udeležili tudi ministri za ekonomijo, finance in obnovo. V debato sta posegla tam! svetnik Bucker tn Hugo Stinnes. Trgovska zbornica v Berolinu je prosila vlado, da bi predlagala v Genovi ustanovitev sodišča za poravnavo sporov med privatnimi osebami m zJinanfinai državami Ivica Is Mce b^DABO Karloto sprenitro BERN, 1. Zvezno pravdništvo priobčuje fisto članor bivšega dunaj&kega dvora in oseb, ki oo stale v službi bivšega cesarja Karla in ki so bik? na podlagi člena 70 zvezne ustave izobčene iz Švice. Lista obsega nastopnih 20 imen: Nadvojvoda Maks, padvojvodinje Marija Jožefa, Aladar von Borovicini in žena, posl. ataše Demeter baron Hys, legacijski svetnik, Marija An-nunziata in Marija Terezija, dvorni župnik Seidl, grof Waldemar Ledochowsky, fre-gatni kapitan Emmerich v. Schonta, kapelan Kari pl. Berman von Hohensalzburg in njegova žena Elza, generalni ravnatelj Bruno pl. Steiner-Walmond in njegova žena Irena, legaciiski svetnik Adalbert pl. Glacz, sekcijski načelnik dr. Albin Scha-ger - Eckartsau, Johann (Janos) Aller, tudi Adler, trgovec Oswald Farkas, letalski voditelj Wilhelm Zimmermann iz Des-saua in bivši konzul von Fischer-Ankern. Ogrska Novi volilni zakon na Madžarskem BUDIMPEŠTA, Ministrski svet je že savzel svoje stališče nasproti volilni reformi. Po novem volilnem redu, ki bo proglašen jutri, se bodo volitve vršile po okrajih. V prestolnici in pokrajinskih glavnih mestih bo volitev tajna, drugače pa javna. V kakih 40 volilnih okrajih bi se torej vršile volitve tajno. Vkljub temu, da je biia tako zahteva opozicije po splošno tajnih volitvah odklonjena, se bo opozicija vendar udeležila volitev. Najhujši nasprotnik vlade grof Andrassy stoji na stališču, da je vzdržanje od volitev zelo slabo bojno sredstvo. Opozicija smatra zakonodajno skupščino, ki bo izšla iz novih volitev, za nezakonito, vendar pa se jih hoče udeležiti, da pokaže, da je vsa akcija večja nego kedaj. Tudi med maloposestnikf, ki jih vodi Szabo in ki so se izjavili za tajno glasovanje, vlada veliko razburjenje. Stranka grozi z izstopom iz vlade. Ministrski predsednik in minister notranjih stvari zastavljata vse sile, da bi pregovorila Szaba za na-daijnje sodelovanje z vlado in obljubljata njegovi stranki večje število mandatov. Tudi krščansko - socialna stranka, ki je zastopana v vladi po Hegyeskalmiju in Ber-nolatu, je slepila vsled vladnega sklepa glede novega volilnega reda v opozicijo. Stranka je bila dcslej nevtralna. Vsled novega položaja bi moglo priti tudi do rekonstrukcije kabineta. Reka Novi nemiri na Reki. — Maščevanje fašistov radi umora njihovega tovariša. — Italijanski orožniki zasedli vladno palačo. — Giuuta odpotoval z oddelkom fašistov na Reko REKA, 2. Sinoči so napadli štiri neznanci fašista Fontana Alberta in ga s tremi re-volverskimi streli ubili pred očmi njegove zaročenke. Ta dogodek je povzročil takoj po vsem mestu veliko paniko. V strahu pred represaljami so stražniki zapustili sinoči ob 23 vladno palačo. Začasna vlada je poklicala na pomoč kr. stražnike, ki so takoj nato prispeli v mesto ter se utaborili pred vladno palačo. Fašisti, legjonarji, bojevniki in republikanci so v noči sklicali shod svojih cboro-ienih oddelkov in enoglasno sklenili takojšnje maščevanje svojega tovariša. Oddelek fašistov in legjonarjev se je podal nato v Drenovo, naskočil stražarnico in jo popolnoma razdjal. V boju je bilo več stražarjev težko ranjenih. Davi ob 5 se je začulo v središču mesta močno streljanje. Fašistovski oddelki so napadali \ladno palačo, izstrelili kakih sto bomb in petard, ki so pa poškodovale bližnje hiše. Prihiteli so stražniki, ki so pričeli streljati, ne da bi koga ranili. Posredovali so kr. stražniki, ki so tako rešili vladno palačo. Kr. stražniki so zaprli vse dohede vladnega sedeža, medtem ko so vse druge italijanske čete zapustile mesto. Odbor za narodno obrambo je v znak žalosti in protesta odredil, da morajo ostati danes trgo-■vine zaprte, le prodajalne živil bode odprte do poldne. Mesto ima čudno in mrtvo lice. Tudi šole so zaprte. Položaj je izvanredno težaven. Dnevne vesti «Piccolo» in goriški sporazum. Kakor so doznali čitatelji iz včerajšnejga uvodnika, J* prišlo v pondeljkovi seji izrednega pokrajinskega odbora goriškega do dogovora med Slovenci in Italijani glede bodoče upravne uredbe dežele. O sklepih te seje se bo seveda še mnogo razpravljalo. Slovenci so morali doprinesti veliko žrtev za dosego sporazuma, za ta prvi korak k vzajemnemu delu obeh plemen v deželi. Kaj značilno pa je, da je «Piccolo», ki sicer tako rad slepomiši z govoričenjem o potrebi sporazuma in mirnega sodelovanja med Italijani in Slovani — da je isti *Piccolo» sporočilo o tem resničnem sporazumu — ker na konkretni in pozitivni podlagi — pozdravil z molkom! Niti besedice ni pridodal svojemu Roročiiu o tem znamenitem dogodku. Zakaj? lam se zdi, da grajati si m upal — kako neki, ko je celo senator Bombig glasoval za predloženi sporazum! — Hvaliti pa ni hoteli «Pic-colo* je pač posebne vrste navduševalec za sporazum med obema plemenoma. Navdušuje se za idejo miru, dokler ni nevarnosti, da bi prišlo do sporazuma. Tu pa, ko je vendar prišlo, je vzel vodo v usta. Razumemo to zadrego. Na Goriškem so se Italijani m Slovenci strniti za zagotovitev avtonomij — «Piccolo» pa je proti njim v teoriji in praksi! Pa da ne bi delal kislega obraza! Pctrpiano torej nekoliko, da pride zopet nekoliko «k sebi!*-> Novi minister za zamuije zadeve. Milanski list «Secolo» je priobčil v eni svojih zadnjih številk dopis svojega rimskega poročevalca, v katerem je podano par važnih nasvetov in migljajev novemu ministru za zunanje zadeve. List naglasa predvsem, da so vsi rimski krogi sprejeli vest o imenovanju senatorja Schan-zerja na to mesto z velikim zadovoljstvom. Rimskim krogom se dopada «politična fizio-nonuja» novega ministra in pa njegova priznana spretnost. «Porazni poizkus Della Tor-rette — nadaljuje «Secoio» — je povzročil v parlamentarnih krogih veliko zoprnost proti temu diplomatu po poklicu. Diplomat po poklicu je človek, ki le redko pozna prave razmere svoje dežele in ki mnenje kakega podpiranja ali pa kar zastonj prijateljski razpoloženega lista kaj lahko vzame za izraz splošnega javnega mnenja ... Della Torretta je kar črez noč postal od pridnega izvrševalca zunanje politike njen voditelj. Pri tem se mu ni posrečilo nič drugega kot Italijo popolnoma osamiti, kakor se ni bilo posrečilo niti Or-iandu ni Sonninu. In zdi se d* je prav usojeno, da morajo prizadjati ugledu države ravno tisti ministri, kateri so mili nacionalizmu.* To je bil vzrok, da se je v parlamentarnih krogih pojavila želja po takem ministru za zunanje zadeve, ki bi ne bil diplomat po poklicu. Vsled svojih uspehov na washingtonski konferenci je obrnil nase pozornost teh krogov senator Schanzer. Z osebo so vsi zadovoljni, toda nihče ne ve, kakšni so njegovi nazori o temeljnih vprašanjih italijanske zunanje politike, kot n. pr. o vprašanju odnošajev med Italijo in balkanskimi državami, Rusijo ter zapadnimi zavezniki. Glede politike odstopiv-šega ministra Della Torrette pravi «Secolo?, da se je bil ta «diplomat po poklicu« že tako enostransko usužnjd angleškim nazorom, da je splch že bilo vseeno, ali je hodil na vrhovne sestanke ali ne. V tem cziru priporoča milanski list temeljito spremembo, ki bi se oČ*-tovala v tem, da bi Italija šla v bodoče po srednji poti med Francijo in Anglijo. Še večja sprememba je potrebna v odnošajih napram Jugoslaviji. Treba je napraviti konec neupravičenemu sabotiranju rapalske pogodbe, ki ga je bil začel senator Della Torretta na ljubo tisti kričavi manjšini, ki se ne zna prepričati, da bi Jugoslavija sprejela tozadevno pogodbo in jo potem tudi izvrševala. Z ozirom. na druge sosedne države je treba — ako je sploh še mogoče — povzeti zopet politiko malega sporazuma in si pridobiti nazaj enkrat že izgubljene simpatije vseh teh narodov od Avstrije do Romunske. Politika napram Rusiji mora biti politika odkritosrčnega zbiržanja. Tako je oznaJčil «Secok>?> naloge bodočega ministra za zunanje zadeve. Načrt pameten. Ako ga bo hotel Schanzer izvajati, bo moral napraviti debelo črto črez vse, kar bo v njegovi pisarni spominjalo na Della Tor-retto. Ali bo to mogoče, je seveda drugo vprašanje. Mogoče bo le tedaj, ako se Schanzer strinja s «Šccolom>, da so ministri, ki stojijo pod vplivom nacionalistov, ugledu Italije najnevarnejši. To je tudi eno tistih temeljnih vprašanj, glede katerega nazori sen. Schan-* še niso znanL Znano pa je, da vrhovni predavanji, mmikalijemL drtmat »grami, publikacijami sfcL Pet tem, ko je predsednik natančno pojaeod pomen »Profete« in prečrtal nekatere (očke pravil in se zahvalil navzočim ta krasno udeležbo, se je prešlo k votitvi odbora, v katerega so bili soglasno voljeni «ledeči gospodje: Predsednik: Ivan Vovk; podpredsednik: dr. Čermelf; tajnik: Fr. Venturini; blagajnik: Mihelčič Josip; knjižničar: dr. Furlan; namestnika: Fer luga Vojko in Ribičič Josip, a preglednika dr. K. Ferluga in Hinko Pertot. G. Vovk prevzame predsedstvo, se zahvali na zaupanju naložene mu težke naloge. Povdarja, da uspeh »Proevete« ni odvisen samo od odbora, ampak ga bomo za-mogli pokazati z delom vseh članov. Posebno se obrača do mladine, ki je častno zastopana na današnjem obč. zboru, naj nikdar ne odreče svoje pomoči, ko jo bo odbor potreboval. Vpisalo se je takoj 45 članov. Vpisnine se je določilo na 2 L in mesečnina 1 L, Društvo »Prosveta« se je tedaj na včerajšnjem obč. zboru ustanovilo kot osrednje društvo in ne ko£ iz podružnic sestavljeno. Kot taksno bo začelo delovati še-le, ko bo imelo svoje podružnice in sicer naj si bo to novo društvo ali pa že obstoječe. Iz tega sledi, da se na včerašnfi občni zbor niso mogla še vabiti druga Že obstoječa društva, da naj bi se ga udeležila potom svojih odposlancev. Društva ali posamezniki, ki žele morebitna pojasnila, naj se obrnejo na »Proeve-to« Trst, Via Fabbio Filzi 10 L Poljedelski odsek pofcrajinake posvetovalne komisije sklicuje sejo, ki se bo vršila 6. marca ob 14'30 v dvorani Štev. 26 na generalnem civilnem komiaariatu s sledečim dnevnim rede m: U Poročilo predsednika; 2. Raztegnitev odredb za zboljgevanje zemlje in urejevanje vodnih naprav v gozdovih na nove pokrajine; 3. Poročilo o nesmotrenem pogozdovanju, pomanjkljivem upravljanju gozdov in nedostat-nem pogozdovanju Istre; 4. Spomenica pred-sedništva vodnega konsorcija v Tržiču z dne 25. aprila m. L Naznanitev ogrskega predvojnega dolga s strani nemških državljanov v Italiji. Tukajšnji nemški konsulat nam je poslal sledeči oglas s prošnjo, da ga objavimo: V smislu sklepa re-paraerjeke konđstje ae pozivajo nemški državljani, ki imajo zadolžnice predvojnega ogrskega državnega dolga, da jih naznanijo nemškemu kooztdatu v Trstu, ulica S. Nicold 27, do 20. marca t> L Nadaljna obvestila dobijo prizadeti na konstilaiu samem. Neotesan uradnik. Pišejo nam: Na postaji v Rocolu atraši še vedno uradnik Marini. Onega, ki ae drzne imenovali pri blagajni postajo slovenskem jeziku, enostavno ne postreže Iz tržaikeea iivHenla z listkom in ga začne Žaliti ter mu pretiti. Tako sie je zgodilo v sredo tudi nekemu našemu človeku, ki je praial listek za Štanjel in ne za San Daafele. — Pa ni samo sirov ta človek, ampak tudi netočen v službi. Blagajno odpira prepozno, tako, da ostajajo ljudje brez listkov, ker si ga ne utegnejo kopiti, in morajo plačevati potem globo. — Ravnateljstvo naj navadi tega mladeniča na omikb in na red. Občni zbori podružnic Kmetijske zadruge v Trato bodo v nedeljo dne 5. t m. v sledečih krajih: V Šmarjah ob 11. url v prostorih gosp. Tuia; v Koštaboni ob 3. popoL; v Marezigah ob 3. pop. v prostorih g. Babica in v Rižani. ♦ Šentjakobski «Sokm» priredi v nedeljo, dne 5. t. m. celodnevni izlet v Artviže. Odhod s postaje pri Sv. Andreju ob 5 ali pa s postaje pri Sv. Ani ob 5'20. — Vabijo se vsi člani kakor tudi pzijaieiji društva, da se v čim večjem številu tega izleta udeleže. Kosilo iz nahrbtnika. Natančneje o tem izletu se bo pravočasno poročalo. —■ Odbor. V Lonjerju bo jutri v soboto, dne 4. t m. ob 8. uri zvečer v prostorih Konsumnega društva gospodarsko predavanje zvezano s seje lep in | stankom članov Kmetijske zadruge v Trstu. Vabijo se člani in člani. Službo išče neka gospica, Hrvatica iz Dalmacije. Dovršila je meščansko šolo in je bila dve leti v zavodu usmiljenk v Dubrovniku. Pozna popolnoma hrvatski in italijanski jezik. Ostala je brez službe, kar je tvrdka, pri kateri je oila zaposlena, likvidirala. JV}j>i&nsko društvo «Prosveta». Prosimo uljudno vse one osebe, ki bi imele knjige _ na razpolago, in bi jih bile pripravljene daro- poveljnik laških fašistov Mussolini ni posebno1 VErtj za društveno knjižnico v Brestovici (vas zerja Popoldne je prispel na Reko i oddelkom tržaških fašistov. Giunta zadovoljen z ekscelenco Schanzerjem! Morda ni to slabo znamenje ... Kdor bo živ, bo videl. »Prosveta«. Včeraj ob 3 popoldne se je vršil, kakor je bilo javljeno ustanovni občni zbor novega društva »Prosveta«. Udeležba je bila nepričakovano velika, kar je dokaz, da smemo pričakovati od tega društva obilo uspeha. V imenu pripravljalnega odbora je g. dr. Wilfan otvorii zborovanje, pojasnil namen *Prosvete«, ki hoče združili vsa naša kulturna društva na italijanskem ozsmlju, kjer bivajo Slovenj, v enotni organizem, oziroma, kjer teh ni, ustanoviti svoje podružnice. Vsa naša kulturna društva naj bodo strnjena v najožji zvezi in naj ne tavajo vsako svojo pot. »Prosveta« bo nudila svojim članom vse, kar je v zvezi z napredkom in kulturo, t. j. s knjižnicami, na bivši fronti), naj se zglase pismeno ali ust meno v gostilni Del. kons. društva pri Sv. Jakobu. Odbor. — Javljamo tem potom, da smo« morali lil. zabavni večer, ki se je imel vrSiti v soboto dne 4. marca prenesti radi tehničnih ovir na soboto dne 11. t. m. Prosveta, odsek, ima danes točno ob 19 in pol redni sestanek. Navzočnost vseh članic potrebna. — Načelnica. Znanost in umestnost. Nanrošeni smo in objavljamo: Nocoj ob 20. uri bo predaval v dvorani v ulici Ugo Foscolo 2, I. prof. dr. D'Atena o psihologiji čustev žene. Vstop prost za člane in vpisane. NaroUte In Urite „EDINOST" PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman ji je hotel pater Matthias obuditi vero, ki jI jc prepovedovala £e najmanjši tak poizkus. Skrivnostni, nepopnljivi sel, ki je obiskal njenega moža, fo je še bolj potrdil v nfcni veri, da ni nobena pregreha, Če se za-£eka k nadzemskim silam in vsa dokazovanja, fr? sta hotela oba plemenita, a mogoče pre-$Btlo vsestranska duhovnika, z njimi vplivati «a tifo, so dosegla slab uspeh, in krepka m odločna vodja mlade žene je z omaloževan^em odbda vse te naaka, kt sta jih moža ji hotela ▼siBti z naročilom, naj depo verfe vanje. r Da pa je bila zanesljivost materine umetnosti potrjena z dejanjem, je že pokazala in za. dovoljevala ie je t uttniom, ki ga je povzročil sen na ftftpu. Kake dokaze pa sta ji nu-dnbovidtta) Samo čtivo, ki ji pa ie brati nista daial t v; «nipla v ohJajiti materino znanjef» je Amina še enkrat vzdihnila, p redno je vstopila v svojo hišo, «potem bi vedela, kje se Filip v tem hipu nahaja. O, kolikokrat sem na tvoj ukaz gledala v črno zrcalo in ti povedala kaj sem videla notri. Še dobro se spominiam onega časa — časa, ko je bil moj oče odsoten — zrla sem v tekočino na moji dlani in ti pripovedovala o beduinskem taborišču, o bitkah, o konjih brez jezdeca in o turbanu na pesku. > Amina je spet zapadla v težke misli. *Da», je rekla čez nekaj trenotkov, »pomagaj mi mati! Razodeni mi v snu svojo umetnost, tvoja lastna hči te prosi, usliši jol Kako se že glasi ona beseda — oh, ona beseda — ime duha — Turšun? Da, da, zdi se mi, Tur-šun. Mati! Mafi! Pomagaj svoji hčeri!» «Ali moliš k prečisti Devici, dete moje?> fe vpraial ravnokar v sobo stopdvši pater Matthias, «£e je tako, potem je prav, kajti lahko se ti v sanjah prikaže in te potrdi v pravi veri.» «Poklicala sem svojo lastno mater, ki biva v carstvu duhov, dobri ote», je odvrnila Amsna. •Toda biva kot neverna. BnJSm se, da se ne nahaja med blaženimi, dete moJe.» ...............U.j0.— 15.50. ■ . .*•«.. 8 —.— D.-— ................18.30— 18.50- ........171.—.— 171JSO >...*■•» 362.—.—386/--; angleški funti papirnati............81.80— 82.15 angleški funti, zlati........96.25,— 94.25 napoleoni.............77.— 77.JOj Mali oglasi CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via SoMtario 14. 51 UČENEC s primerno šolsko izobražber, poštenih starišev, se takoj sprejme v trgovino S mešanim blagom. Fr. Verbič & Co. Bistrica. 396 Vesti z Notranjskega Slavina. Prostovoljno gasilno društvo v Slavini je priredilo pretečeno nedeljo dne 26. svečana prestavo z dvema burkama «Dnev-nik» in «Pogodba». Igralci so v obeh burkah dovršeno igrali in pokazala svoje dobre igralske talente. Burke se na splošno željo ponovijo v nedeljo 5. sudca ob 3. uri popoldne. Kdor Če imeti smeha dve polni uri, naj se potrudi piihodtfo nedeljo zopet v naše gledališča* . , , Col nad Vipavo. Naše kat. izob. društvo na Colu ie začelo res pridno delovati. V nedeljo 26. februarja je priredilo letos že svojo drugo veselico z burko »Anarhista in srečolovom z 90 lepimi dobitki, daro^nimi večinoma od naših vrlih Ajdovcev, Šturcev, Vipavcev in domačinov. Hvala jim lepa! Pohvaliti je treba naše pridne igralce in pevce, ki se niso ustrašili truda, čeravno je bil čas odmerjen za vaje pičel in zraven še bolezen; 7 igralcev je bilo skoro do pred igre v postelji radi influence! Kljub temu je petje in igra izpalo v splošno zadovoljnost občinstva in je bilo dobro naštu-dirano. Prav veseli smo lepih uspehov naših fantov in dekl«t, ki imajo toliko zanimanja za društveno življenje! Prav tako! V kratkem času dobimo tudi tamburice, ki jih mladina že komaj pričakufe. Upam, da pri prihodnji veselici nastopi že tamburaški zbor. Nekdo. 15.000 DINARJEV se posodi na hipoteko ali menico. Naslov pri upravništvu. 397 HIŠICA, 4—5 sob, maj vrt, prosto stanovanje^ v bližini mesta se kupi. Ponudbe pod »Cio-tovost» na upravništvo. TRTOREJCI POZOR 1 Kdor hoče, da se m« izplača vofna' odškodnina za opasloicaei vinograde, mora postaviti isfj v predvojni stan, ker mu drugaJČe država ne prizna vo^ ne odškodnine. Požurite se toraj z nagajanjem trt, da si s tem omogočite hitreje vnovč-enje vojne odškodnine. Dohne doBta£c> cepljenje trte na Riparia Portalis ali Rupe-stris Monticola in divjaki bilf hitih vrst đobć še v velikih množinah pri oskrbtrištvi* veleposestva grofa Coronini-ja v Sv. Petni pri Gorici, po jako nizkih cenah. 393 NAPROŠAM gospodične, ki so se odzvale in; seratu pod Šifro «Praga», naj blagovnico sati pod <.Trst» poštno ležeče Praha II. ktt tržaška pošta ne sprejema pisem brez polnega naslova. 40C SPALNICE, masivne od L 1800.— naprej, jedilnice, kuhinje, amerikansko pohištvo za urade, stolice itd. po zmernih cenah. Via Udine 25. 401 POSTELJA z vzmetjo, v dobrem stanju se proda. Barkovlje, Riviera 136, II. 392 NA PRODAJ je več starih posteljnakov in nekaj fesa*. Poizve se pri šolskem slug? v ulici Giuliani 46, vsak dan od 12—13. S93 SOBO, po možnosti prazno, iščeta gospodični Ponudbe pod «RcsnosU n.. upravništvo,^ •< 394| NOVE POSEL JE L 70—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočn« omarice, umivalniki, chiffo-nniers, spalnic«: itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», švecisfcu kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo živijenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 POZOR1 Srebrne krone in zlato po najvftBb cenah plačuje edini groust Belleli Vita, Via! Madonnina 10, I. !6i Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 vla S. T. Xydias S t. 6, te?«7on Trst, Ve dao v zoJCfli in po cenah izven vsake konkoJ kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevcc in kranjski slivovcc. \ Lastni lsd«ikf t Sumeča vina kakor anjec, šumeči Istrski refošk Lacrima Cristl in druga. Speciatileta i Jajčji konjak in Crema maršala tcc raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni milino-vec In drugi. (50) bene drtage», je Amina nejevoljno odgovorila. Če bodo naša dabra dela nc&je po smrti po. plačana in 6« je ona, kot trdite, imela duio, ki se je lahko reši, če je imela: nesmrtnega duha, ga Stvarnik ne bo uničil ker ga je častila na način kot je bil v njeni (leteli običajen. Njeno življenje $e bila vx0edno, zakaj bi saj morala biti večno pogpbfpena k*r ni poznala druge vere?» «Kdo pozna bečio voljo, dele moje? Toda ti pa moraš pomisbU,-đa so te poučili v pravi veri in si bila sprejeta v naročje edino zveličavne cerkve.* . Z a vse sem vam hvaležna, dobri oče; toda' zdaj sem trudna — in želim vam tafeko noč.» Amina je odšla v svojo sobo, pa ne da bi spala. Spet poizkusila obred, ki ga je opravljala nična mati, a je-ga vedno predraga-čOa, kot da dvomi n*d uspeh«. Prižgala je kadilo in poskušala čarodtejoo molitvico. Spet se je soba napolnila z dimom, Amina pa je kadilu priložila še fazna z4MKh», ki jih je poznala. Kajti po smrti njenega očeta je zbrala vse fetiče, ki m> jfe vigb v stran in na katerih so bila napisana itaraa čiatnrfrlnih zelišč. «Beseda! BosodaJ Prvo že poznam — drugo besedo! TVin^sf ud mafi!» je vzdihnila Amina sedeča poleg poetske. . Sobe pa je bfla Se vsa v dimu, tako, da se nt dalo razločiti ničesar. DelnBktf glavnica L 15,600.008 Rezerve L 5,160.009 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka. Beagrad in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, LJubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. AHUrani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stada Bank. Izvršuie vse banfne posle. er PREJEMA VLOGE Da branlioe knjižice In na tekoči račun ter lih obrestule do 4°/0. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojili, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dale v najem varnostna »»redala (safes) ■ Zavodovi uradi v Trstu: Vla Cassa dl Rlsparmto štev« 5 — Via S. NIcol6 £tey. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje Od 9. do 13, ure.