Ž ' * 73377 Vsem bralcem našega listaj vsem pripadnikom j partizanskih, športnih in planinskih društev ter strelskih družin in vsem delovnim kolektivom želita srečno in uspehov polno NOVO LETO 1955 Uredništvo in uprava ,.POLET" Obiskal sem ki je osvojilo j.Če ne bi bilo tistih nekaj črtic snega, ki so sramežljivo iztezale svojo deviško beli go iz gozdov prav na grebenih Pohorja, bi skoraj lahko dejal, da smo v aprilu ali maju.t Tako sem pomislil, ko me je pred nekaj dnevi »lukamatija« zložno vlekel tja proti »zelenemu Štajerju« ... »Rače!« je zaklical sprevodnik in zlezel sem iz vagona. Ubral sem jo proti Framu, ki leži sitsnjen prav ob vznožju pohorskih gozdov. Toda nisem prehodil niti sto metrov, že me je dregnilo v oči nogometno igrišče in poleg njega prostor za odbojko. Spet sem naredil kakšnih sto korakov, ko mi je pogled obvisel na oglasni deski partizanskega društva Rače, na kateri so bili v slikah ovekovečeni vsi nogometni »asi« iz Rač. Medtem ko sem si ogledoval nepoznane nogometnilce, so me trumoma obkolile številne race (pa ne novinarske), ki so menda s tem hotele potrditi, od kod imajo Rače ime. Mahnil sem jo dalje proti cesti in glej — spet nov dokaz prizadevnosti telovadcev iz Rač. »Telovadni ngstop... Sodelujeta izbrani vrsti iz Maribora .. . Vljudno vabljeni...« itd. je pisalo na strganem lepaku, ki je visel na neki hiši. »Tristo zelenih!« sem pomislil, »tu v Račah pa je že nekaj sledov o »fizkiilturd«, čeprav jih vidim samo na oglasnih deskah in na strganih lepakih. Kaj bo šele v Framu, kjer so si letos priborili pokal »Ljudske pravice«!« Spet sem vzel pod pod noge in jo urno ubral proti obronkom Pohorja. Izza redkih oblakov je toplo posijalo sonce na izpraznjene njive Iz daljave je bilo slišati brnenje traktorjev ... Kako me je našel... Dolgoletnega predsednika framskega »Partizana« tov. Marjana Mateja sem iskal precej dolgo. Iskal sem ga doma, v telovadnici, na občini, v šoli — a povsod zaman. Ko sem z€ cisto obupal, da ga bom na-sel, me je našel tisti, ki sem ga tako željno iskal. Menda sem v svo- jem poizvedovanju spravil polovico Frama na noge in tako je tov. Mateja nekdo opozoril na čudnega »škrica«, ki že dve uri išče predsednika partizanskega društva. Začetek ni bil lahek Menda je malo ljudi pri nas, ki ne bi vedeli, da si je društvo Fram letos priborilo naj višje odlikovanje med partizanskimi društvi Slovenije, in sicer pokal »Ljudske pravice«. To nagrado je Fram dobil popolnoma upravičeno, saj so njegovi uspehi tolikšni, da bi lahko popisal precej papirja, če bi hotel navesti - prav vse uspehe, ki so jih dosegli pri svojem delu. Toda motil bi se tisti, ki bi mislil, da je bilo v Framu že od vsega začetka postlano z rožicami. Predsednik tov. Mate mi je dolgo pripovedoval o težavah, ki so spremljale rast društva, in čeprav suha beseda ne more izraziti vsega tistega, kar so prestali, sem vendar občutil, koliko potrpežljivosti, vztrajnosti, skupnega sodelovanja in znoja se skriva za temi uspehi. Prva leta po osvoboditvi je bilo še posebno težko. Ni bilo še prave discipline, ni bilo marljivih^ delavcev in organizatorjev, društvo je stalo še na zelo šibkih nogah. Najhujše pa je bilo zaradi alkoholizma, kateremu je bila močno vdana zlasti mladina. »Po dva, po trije najmarljivejši so mi včasih prihajali v telovadnico,« je pripovedoval tov. Marjan. »Toda čeprav so bili samo trije, telovadnica ni bila zaradi tega nikoli zaprta. Počasi, prav počasi smo pridobivali vsakega posameznika in ga trgali iz klešč pogubnega alkoholizma. Mladina je odhajala na tekme, šli smo v Beograd, v (Zagreb, v Ljubljano, v Sarajevo. Počasi je prihajalo v mlade fante navdušenje za stvar, da so telovadbo vzljubili in jim je društvo postalo drugi dom.« Tako mi je pripovedoval tov. Mate. Povedal mi je še, da je danes društveni praporščak eden najboljših v društvu. Na državnem prvenstvu v ljudskem mnogoboju je v skupni oceni zasedel tretje mesto, v teku na 1500 m pa je bil prvi. Pred ne- Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, 2. januarja 1955. Leto XI. — Štev. 1. CENA IZVODU 10 DIN iii IL «-■ : J,’u. U. LiKozarjeva lis, uprava: Can- karjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din Sao Paolo, 1. jan. — Letos je slavil tradicionalni polnočni tek v Sao Paolu že 30-Iei-nico svojega obstoja. Že 30 let prireja največji brazilski športni list »Gazzetta Espor-tiva« to tekmovanje ob prehodu v novo leto. Letos so nameravali v počastitev te obletnice »Corrido di Sao Silvestre« prirediti še v posebej kvalitetni zasedbi. Veliki načrti pa so se sicer prirediteljem nekoliko izjalovili. Kljub temu pa so imeli na startu 300 tekmovalcev iz 11 držav. Letos so namreč omejili število nastopajočih. Prejšnja leta jih je bilo tudi po 2000, kar je skoraj onemogočilo regularen potek teka, posebno pa še samega starta. Od 1. 1949 vabijo na to tekmovanje, s katerim slavi skoraj polovica Sao Paola prihod novega leta na ulicah, najboljše tekače z vsega sveta. Zmagovalci zadnjih 5 tekov od 1. 1949 so bili Heino (Finska), Theis (Belgija), Kruzicky (Nemčija), Mihalič (FLRJ) in Zatopek (ČSR). Lani je Zatopek postavil tudi rekord proge z rezultatom 20:30.4. Jugoslovani sodelujejo na tem teku že od 1. 1951. Takrat sta nastopila Mihalič in Cera j. ki sta osvojila 3. oz. 5. mesto. Naslednje leto je Mihalič zmagal, leta 1953 pa je bil drugi za Zatopkom. Približno pol milijona ljudi se je včeraj kakšno uro pred polnočjo začelo zbirati ob glavnih ulicah Sao Paola, kjer poteka proga »Silvestrovega teka«. Posebnega odobravanja so bili deležni seveda inozemski tekači, najbolj pa je tempe- riištvo* KE PRAVICE« kaj leti pa je spadal med tiste, ki so si skoraj dan za dnem zastrupljali telo z alkoholom. Danes je skoraj vsa mladina iz Frama priklenjena na društvo. In če že zaidejo v gostilno, naročijo malinovec ali limonado... Delo teče vse leto Framsko društvo nikoli ne pozna počitka. Imajo lep in prostoren telovadni dom (žal še nedograjen), poleg doma je igrišče in telovadišče, nad katerim se dviga 30-metr-sika smučarsikka skakalnica. Poleti goje atletiko, orodno telovadbo, odbojko, proste vaje in še marsikaj, pozimi pa jih vidiš na smučeh in v telovadnici. »Kaj delate v tem letnem času?« me je zanimalo. »Sedaj simo v telovadnici, pripravljamo pa se za zimsko sezono, ko bomo šli tudi na sneg. Če bo kaj denarja, bomo spet priredili smučarski tečaj, seveda pa se bomo udeležili vseli smučarskih tekmovanj, tako meddruštvenih, kakor okrajnih in republiških. Pionirji pa bodo tudi veliko na sankah,« je dejal tov. Mate. Požrtvovalnost in ljubezen do društva — gibalna sila Ko sem premišljeval, kaj je pravzaprav tista gibalna §ila, ki poganja življenje v tem društvu, sem (Nadaljevanje na 3. strani) ramen tnim Brazilcem seveda pri srcu Mihalič, ki je že njihov stari znanec. Takoj po startu, ki ga je dal župan Sao Paola približno 21 minut pred polnočjo, so »potegnili« na čelo favoriti teka. Mihalič je bil seveda tudi med njimi, saj je imel od svojih najnevarnejših tekmecev mnogo več izkušenj s treh tekov, na katerih je že sodeloval. že po prvih kilometrih je začel Mihalič forsirati in drug za drugim so tekmeci odpadali. Pri 5. kilometru je imel že kakšnih 70 m prednosti, ki jo je do konca še povečal. Malo po polnoči, ki so jo naznanili s streli iz najrazličnejšega orožja, saj se je skoraj vsak gledalec za tek tudi oborožil, in tisoč raket, je prispel burno pozdravljen Franjo Mihalič kot prvi na cilj v času 21:10 Zanimivo je, da so zasedli te- kači, ki bi mu morali biti najhujši nasprotniki, slabša mosta, ali pa so celo odstopili. Plasma domačina Ferreire na drugo mesto ter Belgijca Van de Wattyna na tretje pa pomeni dokajšnje presenečenje. Smučarski skoki v Oberstdorfu V prvem tekmovanju tako imenovane nemško-avstrijske skakalne turneje so nastopili najboljši skakalci iz večjega števila evropskih držav v Oberstdorfu. Popolen uspeh so dosegli finski skakalci, saj so osvojili kar tri prva mesta. Tehnični rezultati: 1. Kallakorpi (Fin) 223.5 (skoki 68.5, 68 m), 2. Silvennoinen (Fin) 219.5, (67, 68.5 m), 3. Kirjonen (Fin) 219.5 (65.5, 67 m), 4. Hohenleitner (Nem) 218 (63, 65 m), 5. Knarvik (Nor) 217 (65, 65.5 m), 6. Ruste (Nor), 7. Brutscher Nem), 8. Gundersen (Nor), 9. Bolkart (Nem). Partizan uspešen v Nemčiji Danes je beograjski Partizan v Esscnu zasluženo premagal vodilno moštvo zahod nonemške lige Rot-wciss z 1:0. Manj uspeha ima v Nemčiji BSK. Včeraj in danes je izgubil dve tekmi v Frankfurtu. Najprej ga je včeraj premagal Ein-tracht s 4:2, danes pa še Frankfurter SV s 4:0. Tretjo zmago v Nemčiji si je priboril zagrebški Metalac, ki je premagal Singen s 5:2. V osmini finala švicarskega poka- la so bili doseženi naslednji rezultati: Basel : Ziirich 1:4, Tliun : Schaf-fkausen 4:1, Chiasso : Biel 3:2, Lo-carno : Nordstern 1:5, Urania : Young Boys 2:1, Lausanne : St. Gallen 9:1. Fribourg : Bellinzona 1:0. V preostalih ^dveh četrtfinalnih tekmah nemškega pokala je danes Schalke premagal Bremerhaven z 2:0. Kickers Offenbach pa 1, FC Kai-serslautern s 4:1. (ryena zneidi tretja v Bruslju Včeraj sta bili na košarkarskem turnirju odigrani dve tekmi: Pan-helenios je premagal Pavio s 95:58, Gira pa Bruselj s 53:48. V finalnih tekmah, ki so bile na sporedu danes, so bili doseženi naslednji rezultati: za prvo mesto Panhelcnios : Gira 61:56, za tretje mesto C r ven a zvezda: Pantterit 66:64, za peto mesto Bruselj : Pavia 66:56. lep g§§ Jesenice : Anabiichel 9:5 Jesenice, 2. jan. Včeraj zvečer je nastopilo na Jesenicah avstrijsko hokejsko moštvo Anabiichel v tekmi proti Jesenicam in jo izgubilo z rezultatom 9:5 (2:0, 2:4, 5:1). Domačini so bili ves čas prve tretjine v premoči in dosegli tudi dva gola. V drugi tretjini igre pa so gostje rezultat izenačili in to tretjino odločili v svojo korist. V tretji tretjini so Jeseničani ponovno odločno zmagali, saj so bili povsem v premoči. Jesenice : Anabiichel 4:4 (1:1, 1:2, 2:1) Povratna tekma med obema nasprotnikoma je bila danes popoldne in ji je prisostvovalo več sto gledalcev. Medtem ko so v prvi tretjini igre gostje rezultat izenačili, v drugi tretjini pa so gostje z dvema zapo- Hokejska reprezentanca ČSR je danes v Garmischu premagala Nemčijo z .8:0 (3:0, 5:0, 0:0). Tudi nemška B-ekipa je doživela danes poraz. V Chamonixu so jo porazili Francozi s 4:1. Italijanski prvak v košarki Borletti gostuje trenutno v Egiptu, kjer je dosegel že dve zmagi. V prvi tekmi so premagali moštvo Aleksandrije s 73:45, v drugi pa reprezentanco Kaira s 63:57. h hokejistov rednima goloma prešli v vodstvo s 3:2. V tretjem delu igre so svojo premoč v golih še povečali na 4:2, vendar je domačim v zadnjih minutah uspelo z veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo rezultat izenačiti. Najboljši mož je bil Turnšek, ki je dosegel vse štiri gole. Igra je bila živa in borbena, vendar ne na posebni tehnični višini. Štrumbl Hud poraz Partizana Beograjski Partizan je uspešno začel svojo turnejo po Italiji. V prvi tekmi so beograjski hokejisti igrali v Gortini d’ Ampezzo z domačo Gortino neodločeno — 3:3. Hokejsko moštvo beograjskega Partizana je doživelo v nadaljevanju svojega gostovanja po Italiji dva težka poraza. V Bolzanu so izgubili proti domačemu moštvu z 1:6 (1:4, 0:1, 0:1), v Auronzu pa proti istoimenskemu moštvu celo z 2:9 (12, 1:1, 0:6). Šober v odlični formi Maribor, 2. jan. — Ob prekrasnem vremenu je smučarski klub Branik na terenih pri Glažuti izvedel svoje letošnje prvenstvo v slalomu. Odlično organiziranega tekmovanja se je udeležilo 34 tekmovalcev in tekmovalk. Borbe so bile ostre in zanimive in so doka- zale, da so tekmovalci že prav dobro pripravljeni za smučarsko sezono. Proga je bila dolga 250 m in je imela 25 vratič. Pri članih je zanesljivo zmagal Šober, ki je presmučal progo v času 1:17,6. Sledijo mu Sevčnikar Ivan 1:22,8, Cizej 1:23,5, Rak in P a vleč. Zelo ostre so bile borbe tudi med mladinci, kjer je zmagal Lebe v času 1:10,5, 2. Lunižnik 1:19,4, 3. Rozina 1:25,4. Članice: 1. Železnik 1:29,3, 2. Centrih 1:46,4. Pionirji: 1. Dokša 1:40,0. Šober se je odlikoval z zanesljivo in izredno dobro vožnjo ter kaže, da si bo zagotovil mesto v državni reprezentanci. Njegova resnost pri treningu pa daje upanje, da bomo v njem dobili enega naših vrhunskih tekmovalcev. Posebno je opazna njegova odlična kondicija, ki si jo je nabral poleti kot aktiven rokometaš. Tudi Sevčnikar prihaja počasi zopet v staro formo in kaže, da je svojo hudo poškodbo že povsem prebolel. Mladinci so pokazali zelo drzno vožnjo in bodo pod strokovnim vodstvom olimpijskega trenerja Čopa, kolikor bo ta imel kaj časa za domačine, še lepo napredovali. E. B. ZORAN POLIC: Važne pose ege »Partizana«, Zveze za telesno vzgojo Ne bi bilo prav, če bi organizacija v svojem programu za naslednje leto govorila le o rednih nalogah in o načinu kako jih izvrševati. Potem bi pač ugotavljali uspehe v preteklem letu in govorili kako se dado po običajnih, v organizaciji že poznanih poteh še izboljšati. Mi dobro vemo, da je potrebno za učinkovitejše redno delo v naši organizaciji vzgojiti čim več vaditeljev, dati tem vaditeljem čim več strokovnega materiala, prirediti tečaje, taborenja, zlete in izlete, izpopolniti tisk in podobno. Toda vse to ni dovolj za uspešen razvoj organizacije telesne vzgoje na terenu. Večkrat so potrebne tudi izredne mere. Ena takih izrednih mer v letu 1955 bo akcija mladine za gradnjo telovadnih objektov. Navidezno je to preprosta stvar. Toda če vemo, da razpolagamo z malimi denarnimi sredstvi, na drugi strani pa z velikim številom pridnih rok mladine, potem se moramo stvari resno in pravočasno lotiti. Ni vseeno kje in kako bodo gradile grupe mladincev. Akcija za izgradnjo objektov ima namen, da pospešuje telesno vzgojo. Zato morajo biti izbrani objekti, ki res hitro vodijo do telovadne dejavnosti, ki so enostavni, odgovarjajo krajevnim potrebam, so vključeni v splošni načrt izgradnje telesnovzgoj-nih naprav v kraju, so torej v skladu z urbanističnim načrtom itd. Imamo torej velik interes, da se akcija ne sprevrže v divjo gradnjo objektov, ki po dograditvi ne bodo imeli komu služiti. Zato bi bilo seveda naj-pravilneje, da bi mladinske skupine gradile čim več v svojih krajih, in sicer predvsem objekte (igrišča oz. telovadišča), ki jim po dogovoru najbolj odgovarjajo za predvideno oziroma že utečeno dejavnost in ki jih bodo predvsem sami uporabljali. Da pa si bo mladina lahko izbrala objekte in tudi kraje, kjer je treba najprej graditi, je nujno potrebno sodelovanje vseh telesnovzgojnih organizacij. Mnoga društva bodo lahko prišla do novih igrišč, če takoj podvzamejo iniciativo za izgradnjo konkretnih objektov. Zveza športov in »Partizan«, Zveza za telesno vzgojo, sta se dogovorili, da bo skupni Svet za telesno-vzgojne naprave pripravil vse potrebne načrte in z njimi takoj oskrbel vse kraje, ki bodo vključeni v mladinsko akcijo. Prav gotovo bo treba ogranizirati tudi okrajna vodstva te akcije in v vsakem kraju, kjer bo mladina delala, neke vrste gradbeni odbor (prvenstveno iz vrst same mladine). Dobra organizacija priprav bo najboljše jamstvo za uspeh, slaba organizacija pa lahko zamisel, ki bo v veliko korisi razvoju telesne vzgoje, v mnogih krajih popolnoma upropasti. Delo za izgradnjo objektov bi moralo biti povezano tudi s povečano aktivnostjo na samem telovadnem področju. Zato je važna naloga v letu 1955 predvideno tekmovanje delavske in kmečke mladine, ki ga organizirata skupno »Partizan« in Zveza športov. Kakšen je namen tega tekmovanja? Predvsem bi moralo vzbuditi med vso mladino živo zanimanje za telesno vzgojo. Povzročiti bi moralo, da bi se mnogi člani vključili v redno delo naših organizacij, da bi jim postala telovadba vsakodnevna potreba in da bi se tako iz več ali manj samo pasivnih udeležencev (gledalci na raznih tekmovanjih) spremenili v najaktivnejše telovadce. Da bo tekmovanje doseglo svoj namen, mora biti seveda dobro pripravljeno, mora biti zanimivo, pa tudi izdatno. Zato je posebna komisija pričela s pripravami, ki bodo tudi pokazale, kakšne so naše sposobnosti za take prireditve. Ce naj se podobna tekmovanja spremene v neko trajnejšo obliko dela, potem je seveda treba že sam začetek zastaviti tako, da bo zanimanje med mladino rastlo, ne pa da bo z enkratno akcijo uplahnilo. Zato bo verjetno treba deliti tekmovanje na tekmovanje v večjih mestih in delavskih naseljih in na tekmovanje v vseh drugih krajih. V teh drugih krajih bo moralo biti tekmovanje zaenkrat enkratno oziroma omejeno na določen mesec in izpeljano od krajev do okrajev. Vsebina tekmovanja bodo morale biti razne atletske vaje (tek, skok, met) plavanje, razne igre, razne prvine ali sorodne prvine iz znanega partizanskega ljudskega mnogoboja (vlečenje vrvi, plezanje na žrd, hoja preko gredi itd.). Vse to tekmovanje bo moralo biti manj usmerjeno v samo vrhunsko storitev kolikor bolj v množično udeležbo. Zato se bo morala v prvi vrsti ocenjevati udeležba v odnosu do vse mladine v kraju oziroma podjetju in šele v drugi vrsti doseženi rezultat. Tekme v krajih oziroma podjetjih bi morale biti izvedene tako, da bi lahko bilo potem okrajno tekmovanje povezano z nekim praznikom ali pa večjo kvalitetnejšo telovadno prireditvijo. Ni pa izključeno, da bi tudr to tekmovanje lahko priredili tako, da bi se morala mladina v določenem mesecu vsaj štiri- v letu 1955 krat udeležiti raznih tekem. Tako večkratno sodelovanje bi vendarle zahtevalo resnejše priprave kakor pa samo enkratni nastop, četudi bi moralo veljati mnenje, da se je treba tudi za enkratno tekmovanje dobro in že dalj časa pred samim tekmovanjem pripravljati. Drugače bo treba organizirati tekmovanja v mestih in večjih delavskih naseljih. Ne samo, da nam pogoji dela to omogočajo, tudi večja povezanost mladine izven časa zaposlitve zahteva, da vežemo, mladino, ki ni vključena v redno telesno-vzgojno dejavnost, z večkratno tekmovalno dejavnostjo, da jo vežemo tudi v samih pripravah za tekme in da jo tako počasi privedemo v redno organizirano dejavnost. Zato bo dobro, če to tekmovanje organiziramo tako, da se praktično izvaja vse leto. Samo da je treba izbor panog prilagoditi i letnim časom i pogojem za priprave, ki jih imajo posamezna mesta. Seveda se moramo pri organiziranju teh tekmovanj varovati, da nam bi postalo tekmovanje osnovni cilj, ne pa samo prehod v redno delo. Zato bi moralo polagoma dobiti oblike redne organizacije na terenu, ne pa oblike »divjih klubov«, ki bi delali vzporedno z redno organiziranimi društvi. V tej zvezi moramo seveda v celoti razčistiti vprašanje tako imenovanih »divjih klubov«. »Divji klub« v krajih, kjer naših organizacij sploh ni (partizanskih ali športnih),je lahko najnaprednejša oblika dela na področju telesne vzgoje v tem kraju. V takih primerih se naša dejavnost ne sme razvijati v razbijanje grupe in organiziranje novih društev, temveč v pretvarjanje teh grup v redna društva. Razumljivo je, da »divji klub; ne more obstajati v nedogled, saj se bo pri samih sodelujočih pojavila potreba po pestrejšem, bolj organiziranem delu, potreba po navodilih, po vzgoji vaditeljskih kadrov itd. Vse to pa zahteva vključevanje v organizirano obliko dela. Tako se bo lahko z obeh strani, s strani same »divje grupe« kakor tudi s strani telesnovzgojnih organizacij, razvijala težnja po tesnejšem sodelovanju in s tem po postopnem vključevanju v organizirano delo. »Divji klubi« ter razni sindikalni aktivi in podobno so zato zametki organiziranega dela v krajih, kamor se naše organizacije še niso uspele vsidrati, ne pa grupe, ki jih je treba zatirati in z našim delom izrinjati. Popolnoma drug je seveda položaj v krajih, kjer že obstajajo razna te-lesnovzgojna društva. Tu je lahko organiziranje raznih sindikalnih aktivov pomoč pri utrjevanju rednega dela, oblika za razvijanje tekmovalne' dejavnosti in podobno, vse to seveda pod vodstvom obstoječih društev. Ustanavljanje »divjih grup« v taki situaciji pa pomeni razbijanje organizirane dejavnosti, je v stvari beg pred disciplino in s tem sam po sebi skrajno negativen pojav, zoper katerega se je treba odločno boriti. Taki »divji klubi« nam ne morejo koristiti, niti ne koristimo stvari sami, če b; jih (tako kot v krajih, kjer ni organizirane telesnovzgojne dejavnosti) smatrali kot osnovne zametke organiziranega dela. Odnos do teh grup nam mora biti jasen in do kraja prečiščen povsod kjer se to gibanje razvija, ker le potem jih bomo lahko pravilno in v korist mladine obravnavali. Najlaže pa bomo razčistili vprašanje posebnih grup v telesnovzgoj-ni dejavnosti, če bomo v tekmovanju, ki ga zanje prirejamo v letu 1955, jasno postavili, da nam je tako tekmovanje, kakor tudi organizacija grup, le prehodna oblika dela, ki se mora v čim krajšem času spremeniti v redno društveno delo. Za redno društveno delo med kmečko in delavsko mladino nam predvsem primanjkuje vaditeljev. Zato je naša nadaljnja posebna naloga v letu 1955, da organiziramo čim več tečajev za vaditelje v tej vrsti dejavnosti. Mi imamo vsako leto mnogo tečajev za vaditelje pocdinih oddelkov, za vaditelje v posameznih panogah in v športnih zvezah za vaditelje Specialiste. Tečajev, v katerih bi pripravljali vaditelje za začetniško dejavnost, pravzaprav za propagandno delo na vasi in v delavskih naseljih, pa doslej še nismo imeli. Marsikdo bi sicer rekel, da takšni tečaji sploh niso potrebni, če je dovolj sposobnih vaditeljev. To je točno! Toda mi imamo zelo malo vaditeljev, in še posebej zelo malo visoko sposobnih vaditeljev. Če se morajo boriti s pri-ličnim težavami, da pripravijo tvarino za vadbo vseh tistih, ki si telovadbe žele, je pa seveda mnogo teže pripraviti vadbo za ljudi, ki še niso imeli posla s telovadbo, ki gledajo z nezaupanjem nanjo oziroma celo be-že pred njo. Zato morajo imeti tisti, ki jih bomo pripravljali za vaditelje med delavsko in kmečko mladino, si-že neko osnovno znanje (pred- vsem morajo biti aktivni telovadci), predvsem pa sposobnost prepričevanja in dobro voljo, da se spoprimejo z vsemi začetniškimi težavami organiziranja. V predvidenih tečajih bomo morali obogatiti znanje tečajnikov s praktično vadbo, morali jim bomo dati tudi priročnike za tako vadbo in morali jih bomo oborožiti z osnovnim poznavanjem vloge telesne vzgoje, ker bodo morali o tem razpravljati ne samo z udeleženci njihove vadbe, temveč tudi s pred- Izvršilni odbor ,PARTIZANA“ SLOVENIJE, Zveze za telesno vzgojo čestita vsem svojim enotam in članstvu ter jim želi srečno in uspehov polno novo leto 1955 »PARTIZAN« SLOVENIJE Zveza za telesno vzgojo stavniki delovnih kolektivov in političnimi funkcionarji na terenu. Da bomo lahko dali vaditeljem za delavsko in kmečko mladino tak propagandni material v roke, moramo seveda predhodno razčistiti vprašanje splošnega odnosa do telesne vzgoje. Zato je treba čim prej razčistiti vlogo telesne vzgoje v našem življenju s stališča zdravstvenih, gospodarskih, političnih in drugih posegov v pogoje življenja našega delavnega človeka. Tudi to je eno posebnih vprašanj, ki ga bomo morali reševati v letu 1955. Govorimo o izboljšanju zdravstvenih pogojev dela in v tej zvezi o raznih preventivnih merah, pri tem pa pozabljamo, da je ena najvažnejših od teh mer prav telesna vzgoja. Govorimo v gospodarstvu o potrebi, da dvignemo produktivnost dela, pri tem pa pozabljamo, da je to v veliki meri odvisno od telesne zmogljivosti, spretnosti, hitre reakcije itd., kar vse daje v veliki meri prav telesna vzgoja. Govorimo o pomenu političnega dela tam, kjer se zbirajo množice, pozabljamo pa, da je tudi telovadnica in telovadišče eden od takih prostorov, kjer bi posebno mladinski politični funkcionarji lahko uspešno razvijali svojo dejavnost. Ker so vsa ta vprašanja dejansko odprta, bi moralo biti leto 1955 posvečeno v veliki meri njihovemu razčiščevanju. »Partizan« je dal iniciativo za sestanek vseh prizadetih, to se pravi raznih strokovnjakov s področja prosvete, zdravstva, gospodarstva, pa tudi političnih in sa1” lesnovzgojnih funkcionarjev, ki naj s skupnim obravnavnjem odrejene problematike ugotovijo pomembnost telesne vzgoje, njeno vlogo na vseh omenjenih področjih, ter naloge, ki jih je treba v tej zvezi opraviti. Uspeh omenjenega posvetovanja in delo, ki mu bo sledilo, lahko mnogo pripomore k nadaljnjemu razvoju telesne vzgoje. V preteklem letu se je postavilo z vso resnostjo pred nas vprašanje tek- hodno rešiti in postaviti vse tekmovanje na drugo osnovo. Pokal »Ljudske pravice« je visoko priznanje celotni dejavnosti partizanskih društev. Zato je izključeno, da bi ga lahko dodeljevali na osnovi nekih tekmovalnih uspehov. Napačno je bilo v letu 1954 mnenje nekaterih društev, pa celo okrajev, da se tekmovanja za ta pokal ne bodo udeležila. Ce je tekmovanje, je res možna prijava in odstop, če vidiš, da tekmam ne boš kos. Nam pa gre za mnogo več. Hočemo, da se pospešeno razvija dejavnost v partizanskih društvih v polnem obsegu (torej v številu, v vadbi oddelkov, v propagandi, v nastopih in tekmah, tabo-renjih itd.). V tem pa se ne da tekmovati kakor na primer v atletiki, plavanju ali kakšni igri. Tu je možno ocenjevanje v celoti, po vnaprej predvidenih kriterijih. In če je organizacija celota, če je napredek te celote odvisen od vsakega posameznega društva, potem mora v ocenjevanju sodelovati celota in s tem tudi vsako društvo. Zato v bodoče ne more biti dodeljevanje pokala »Ljudske pravice« odvisno od prijave k tekmovanju, temveč od izbire društva, ki je po ocenjevanju celoletnega dela doseglo med vsemi našimi društvi največ uspehov. Tako ocenjevanje pa seveda zahteva delitev društev v najmanj dve grupi — v grupo naprednejših mestnih in v grupo manj razvitih vaških društev. Ločeno ocenjevanje bo povečalo zanimanje za dodelitev visokega priznanja in bo prav gotovo vzpodbujalo k intenzivnejšemu delu. Z ocenjevanjem partizanskih društev za pokal »Ljudske pravice« in s tekmovanjem delavske in kmečke mladine uvajamo v letu 1955 nove oblike propagandnega dela. S tem seveda propagandni posegi še niso izčrpani. Mislim, da bomo morali prav v letu 1955 še v mnogem izboljšati našo propagandno dejavnost in z njo zajeti vse tiste akcije, ki jih v tem letu predvidevamo za utrditev in razširitev telesne vzgoje. Propaganda je že doslej težko sledila našemu rednemu delu, kaj šele, da bi pravilno zastavila naše posebne akcije v letu 1955, če ne bo v temelju spremenila načina svojega dela t. j. predvsem naglosti, točnosti, vsebinske vrednosti in prepričljivosti po* ročanja. Z okrepitvijo propagandne dejavnosti si bomo ustvarili eno najmočnejših orožij v borbi za širjenje telesnovzgojne dejavnosti v vseh krajih naše domovine. movanja za pokal »Ljudske pravice«. Zato ga moramo za leto 1955 neob- lovni človek. To so le glavne posebne naloge, ki morajo v letu 1955 dopolniti naše vedno opravljeno le del posla, ker pripravili, če jih bomo s predanostjo izvrševali, bo naš uspeh presegel vsa pričakovanja. Vendar bo s tem še vedno oravljeno le del posla, ker pravilno uveljavljanje telesne vzgoje zahteva trajno, trdo in predano delo, za katero je najvišja nagrada zdrav, zadovoljen in za delo sposoben de- Zaključek državnega prvenstva Ker v prejšnji ‘ številki še nismo mogli objaviti imen novih državnih prvakov, danes še nekaj o finalnih srečanjih. Po prvem presenečenju v finalu, ki ga je napravil Gabrič, ko je premagal Harangoza, je marsikdo pričakoval še novih, zadnji igri proti Dmitroviču ni zatajil in je zmagal 2:0 ter tako osvojil prvo mesto v tej skupini. V finalu moških dvojic svetovna prvaka nista imela večjih težav, saj sta premagala dvojico Vogrinc-Uzorinac 3:0. vendar je ostalo samo pri tem, saj je Gabrič obema ostalima nasprotnikoma podlegel s 3:0. O zadnji igri med Harangozom in Dolinarjem so si številni gledalci obetali precej več kot so videli. Dolinar je svojega nasprotnika z gotovostjo premagal in tako osvojil naslov državnega prvaka. Drugo mesto si je z boljšo razliko v nizih priboril Vogrinc, ki se je Dolinarju in Haran-gozu zelo dobro upiral, vendar je proti obema izgubil s 3:2. V drugem razredu Hlebš tudi v Novi državni prvaki Posamezno — moški — L razred: Dolinar (Mladost), moški — II. raiz-red: Hlebš (Triglav, Kranj), ženske: Čovič (Spartak), mladinci: C ra jak (Sloboda, Zagreb), mladinke: Sekelj 1 • Ti- T (Spartak), pionirji: Jazbič (Opatija); dvojica — moški: Dolinar-Haran-gozo, ženske: Covič-Vrzič, mladinci: Barlovič-Dmitrovič, mladinke: Se> kelj-Sevčič, mešane dvojice: Urek-'Vogrinc. Kvalitetno, sveže in poceni prehrambeno blago dobite samo v prodajalnah trgovskega podjetja ^PREHRANA** Novo mesto Srečno in uspehov polno novo leto 1955 želi vsem cenjenim odjemalcem, dobaviteljem, ustanovam in poslovnim prijateljem delovni kolektiv Obiskal sem društvo, ki je osvojilo pokal »LJUDSKE PRAVICE« V Velenju bo še tesnejše sodelovanje med »Partizanom11 in športniki (Nadaljevanje s 1. strani) prišel do sklepa, da je to predvsem požrtvovalnost vseh vaditeljev in trehne denarne pomoči. Sicer pa Nekoč — ne spominjam se več, naj o tem spregovori 'kar sam pred- kdaj je to bilo — je v novinarski sednik. Takole je dejal: družbi padla trditev, kateri sem Pred nekaj dnevi je bil v Velenju občni zbor društva »Partizane, katerega so se udeležili tudi predstavniki NK Rudar. Iz poročil je bilo mogoče razbrati plodno delo društva v minulem letu. Priredili so lepo uspelo akademijo, sodelovali na okrajnih smučarskih tek- s^ te Sm« BE™™ r «. - *. /odnlkov ima Kram še ka pr€Cej novi doma Vendar =ushm, da b, por azno ako da beseda lepo te^e d .... Pripravili so se tudi za m se zanimivo bere. In da je po možnosti vmes kaj »zabeljenega« (da se izognem pregrešni besedi) »senzacionalnega«). Preden sem se (seveda ne preveč), vzgojili pa so taisti forumi morali upoštevati, da Jih večinoma sami. Glavn, pobud- dom.se, vedno T, gradnji m danes ima okoli sebe že skromno morda s? ,eno al‘ d™ leti potem ^ 1---- ceticp marljivih pomočnikov. To so: Pa bo zacela Propadat,.« In kaj naj načelnik Vlado Poljanec, ki je si- f sam Pr‘dam k tcj JIC cer učitelj v Račah, toda doma v dru«e?a- kakor to>.da le Framu, potem načelnica Kodričeva, vodniki in tehtno „ premišljena in vredna, da se vsi vodni en naši forumi nanjo večkrat spomnijo. Bila je trda tema, ko sem se po- slovil od tov. Mateja. Noč je bila žrtvujejo veliko svojega prosteg: , u, v m vodnice ■tiranje Franc, Kolar Stanko, Belin-ger Iva, Sternova Ivanka, društveni lajni,k Čebular Marija in še neka- lučk. Bila je noč, kot ustvarjena za razmišljanje.. . V daljavi sem bolj sebi sklenil, da bom skušal to ustaljeno mnenje izpodbijati. Ne vem, če sem v tem prizadevanju uspel, to naj presodijo bralci. Prav gotovo pa so v svojih prizadevanjih uspeli vaditelji in delavci framskega »Partizana«, saj dan za dnem nesebično tiha in spokojna, noben vetrič ni zmotil gluhe tišine. Ozračje je bilo a tekmovanja in nastope. In teh ui malo, saj se Fram uspešno udeležuje prav vseh nastopov in te- kem v partizanski organizaciji. V ra^Wal mecM si* “ letu 1954 so nastopili na vseh dru- Kidncevo. stvenih, okrajnih, republiških in zveznih prireditvah v mnogoboju, časa in dajejo naši skupnosti najdragocenejši prispevek, ki si ga je sploh mogoče zamisliti: požrtvovalno vzgajajo naš mladi rod v poštene pripadnike človeške družbe, v dobre državljane, v zdrave, krepke, marljive in disciplinirane graditelje socialistične Jugoslavije. demiji. Pripravili so se tudi za okrajni nastop v Velenju, ki je pa zaradi poplav odpadel. Poleti so organizirali plavalne tekme na Velenjskem jezeru. Delavni so bili tudi košarkarji in odbojkarji, najuspešnejši pa so bili rokometaši, ki so v slovensko-štajersk; ligi dosegli vodilno mesto. Društvo šteje danes 200 članov. Edina ovira pri redni telovadbi je bila večkrat zasedena dvorana, ki je last KZ Velenje. Prav te dni so sklenili s KZ pogodbo za dveletno uporabo. Telovadnica je po zaslu- gi društvenega predsednika in načelnika dobila celo vrsto novih rekvizitov. In v letu 1955? Novi odbor si bo prizadeval povečati število članstva, moral pa bo misliti tudi na gradnjo nove telovadnice, Velenje neprenehoma raste in mladine, željne telovadbe, bo vedno več. V razpravi, ki je sledila poročilom, so dokončno razčistili razliko med delokrogom »Partizana« in NK Rudar Velenje. Zastopniki nogometnega kluba so sklenili organizirati športno društvo, medtem ko so se vsi sporazumeli, da je osnovna telesnovzgojna organizacija »Partizan«, ki naj nudi mladini in tudi odraslim osnovno vsestransko vadbo in moralno vzgojo, za specializacijo pa naj skrbi športno društvo. Toda njuno delo mora biti tesno povezano in naj se dopolnjuje. Snajs Krike pripravila tele! za 40 smučartev Prvi sneg smo v Krškem zagledali že pred enim mesecem. Izzivalno se letos organizirala Okrajna zveza »Partizan« smučarski tečaj na Lisci, Napisal Igor Prešern smučanju, krosu, atletiki, odbojki -d' Priredili so osemdnevni smučarski tečaj na Pohorju s 25 udeleženci, na republiškem zletu v Ljubljani je nastopilo 76 telovadečih. Danes šteje društvo 203 aktivnih in 51 podpornih članov, skupno 274 Pripadnikov (pomislite, da ima bram 1200 prebivalcev, kar pomeni, da je vsak četrti prebivalec član »Partizana«!). Prihodnje leto bodo pričeli tekmovati tudi v vajah na orodju, kjer so sd že močno izpopolnili zalogo orodja. Pohvale vredno je tudi dejstvo, da so v društvu že danes predvideli resne in vestne telovadce, ki jih bodo poslali v vaditeljske tečaje, in ki se bodo po vrnitvi iz tečajev z vsemi silami posvetili društvu. Seveda pa ima veliko zaslug pri uspehih društva tudi vise članstvo, ki je pokazalo vsepovsod res zgled- . no požrtvovalnost. Samo nekaj erja „ majhnih primerov: ko je društvo ....Ir... gradilo smučarsko skakalnico, je Ker vidim vaša je blestel z Gorjancev in predramil ki bo trajal od 16. do 23. januarja. vse smučarje »Partizana«. Nihče se sicer ni odločil, da bi jo mahnil v Gorjance, pač pa so se vsi pričeli marljivo pripravljati na zimsko sezono doma. Najprej so smučarji organizirali akcijo za nabavo smučk za vse telo-vadeče pionirje in cicibane. Akcija Tega tečaja se bo udeležilo 40 tečajnikov, ki bodo potem nudili vso pomoč pionirjem. Obe skakalnici so smučarji nekoliko popravili, tako da se spomladansko neurje na njih več ne pozna. Pripravljeni sta, pričakujeta pa le še sneg.. V šolski telovadnici redno je izgledala v začetku precej drzna vadi 10 oddelkov, ki so razdeljeni v A le na videz, kajti uspeh je tu. Delovni kolektiv Celuloze je daroval v ta namen 50.000, Potrošnja Krško 32.000, Elektro Krško 20.000, Avtotrgovina Krško 8.000 din. Prav gotovo pa bosta še primaknila velik delež tudi Okrajni ljudski odbor in pa Pionir Videm in s tem zagotovila skupine. Vseli telovadcev je nad 200, toda telovadnica je odločno premajhna. Zato je nujno, da odbor ne opusti misli na gradnjo nove telovadnice, ki bo tako prostorna, da se bo v njej lahko vadilo tudi večje število telovadcev. V počastitev »Dneva JLA« pa so res vsem pionirjem, da bodo lahko nogometaši »Partizana« Krško v pri- dani »Partizana« Fram se udeležujejo prav vseli tekmovanj, ki jih prireja partizatnska organizacija, od društvenih in okrajnih, pa do republiških in zveznih. Na sliki vidimo člansko vrsto na republiškem prvenstvu v ljudskem mnogoboju zimo dobro izkoristili. Smuči delajo domači obrtniki, medtem ko bodo brezplačno izdelali več čeljusti v zadružnem ključavničarskem podjetju v Vidmu. Kakor lansko leto, tako bo tudi jateljski tekmi JLA s 3:1 (0:1) porazili Garnizijo Roš V Varšavi je hokejska reprezentanca Poljske odpravila Avstrijce z 2:1 (1:0, 0:1, 1:0). Boštjan prec//sec//uje smučarje/m Letošnja zima me spominja na Hit- Vendar nisem prav zaupal naši kontrašpionaži, ker se prebrisana starka Zima že nekaj let sem kuja in nam nagaja s snegom. Bržkone _____w .......... od presenečenja _ . bilo na njej treba opraviti ogromno odPrta usta in vaše ogorčene vzkli- je jezna na svojega dedca, dedka zemeljskih del Skoraj vse delo je ke: »Kakšna idiotska primerjava pa Mraza, ki zadnja leta stalno zahaja, bilo opravljeno s prostovoljci, ki so je z»Pet to?l Tale Boštjan je šel že v---------“ "" +“ A"' -*--1 ----------- - -- cisto v jesilik izvršili nad 1500 ur in zvozili z volovsko vprego po strmem klancu k nam in jo ravno te dni pušča samo. Zima pa stresa svojo jezo nad No, le počasi. Kadar se je Hitlerju nedolžnimi športniki. nad 70 voz materiala na skakalnico, zahotelo, je raztrgal najbolj brato- Zato sem predvidel možnost, da so Ali pa to: vsi vemo, da so pripad- Ijubno pogodbo m usekal po dovce- Marsovci kljub zelo obtezimim okol- niki Frama že večkrat osvojili na- rajšnjili prijateljih, ali pa jih je v nos tim nedolžni in sem^ za vsak prislov republiškega in tudi državne- na jboljšem primeru pustil na cedilu, mer izdal vrsto energičnih ukrepov. • ga prvaka v ljudskem mnogoboju, Evo, podobno dela letos starka Zi- Prvič: vse tekmovalne termine sem ki obsega tudi atletske panoge. To^ 1113 s svojimi privrženci, smučarji in preložil na junij, julij in avgust. To ^ ■ ‘ J-salci. S staro pogodbo, po kateri ' 1 ' ~~ “ * obvezana nasuti vsako leto naj- da v Framu nimajo prav nobene drsalci. S staro pogodbo, po kateri je na mesece, ki so za smučarski — - • i ’ ■ ’ je obvezana nasuti vsako leto naj- «TU1T'1 " i■> letn nri nac nanivorl- kasneje do decembra toliko in to- Končno sem organiziral široko zasnovana predavanja s predvajanjem filmov o snegu. Predvsem kako sneg izgleda, kakšna je njegova barva, oblika, občutek pri potipu in njegovo dejstvo v malih količinah (ker si ga v velikih ne moremo več predstavljati). Tvegal sem celo večjo vsoto za sintetično izdelavo najvažnejših primerkov snega, potrebnih za nazorni pouk. Vse to sem storil v vroči želji, da bi zadržal smučarje v potrebnem navdušenju za smuko do poletja, ko bo napočila zima. Z zgoraj navedenimi ukrepi nisem zagotovil našim smučarjem samo kondicije, temveč sem jih tudi obvaroval pred težkimi epidemijami, ki razsajajo v zimskih poletjih. To so predvsem letargitis, apatitis in že omenjeni eskimitis. Sedaj se bojim samo tega, da se stara babu-ra Zima zopet podrgne po bedrih, •kar bi lahko izzvalo takojšnje padanje snega. To pa bi seveda mojim genailnim ukrepom vzelo vsako veljavo in slavo. Ker pa bi pri tem verjetno tudi jaz prišel ob veljavo in ugled, bom gledal, da se čimprej izmuznem iz Smučarske zveze. Če ne bo šlo drugače, pa po francosko. Boštjan Zafrkant atletske steze in drugih modernih naprav. »Naši telovadci so trenirali ... - .... kar na meji med dvema travniko- llko milijonov vagonov snega, si je ma in se po- poljskih stezah pri- šport zadnja leta pri nas najugodnejši. Drugič: zaukazal sem, da se ne-oprostite — mudoma pokrijejo vse naše skakal- se ne pokvarijo zaradi visoke decem- w oicz-cu« ii- kratkomalo obrisala pravljalii za državno ‘prvenstvo!« korenine svojih beder in pustila na- niče in drsališča s plahtami, da mi je povedal tov. Marjan še dilcarje na cedilu. ne pokvarijo zaradi visoke dece at. . , . Sprejel sem obvestilo, da vlada zad- brske in verjetno prav take januar- i čudno, da so vsi ti uspehi, ki nje dnj na Smučarski zvezi velikan- ske temperature. J je doseglo društvo, odjeknili s ko vznemirjenje. Govori se, da na- Tretjič: vsem smučarjem sem iz-f e Prebivalstvom in na raznih meravajo naši zimski »asi« pobeg- dal strogo povelje, da vtaknejo dilce Danes gledajo vsi krajev- niti k Eskimom ali pa se — gorje! gojzerje in drese v naftalin, špirit, — celo vpisati med plavalce. Zveza da je tik pred razpadom... Ne — sem ogorčeno vzkliknil! Te- ko bo dovolj snega, ga ne smem dovoliti, pa če moram Četrtič: poslal sem primerno šte-orired! tudi tvegati prekršek zakona o sa- vilo strokovnjakov za sneg v ino- rana natrpana do zSefa’ tika" soupravljanju Stekel sem do Zveze zemstvo, predvsem v Skandinavijo, z brzmo, ki bi mi jo zavidal celo da sklenejo trgovinske pogodbe za ta artikel, ki ga imajo v teh zem- Umetno drsatiioejia Jesenicah i® «$@gnS@ ni in okrajni organi s ponosom na to društvo. Na letnem telovadnem nastopu se je zbralo nad 1006 gledalcev, pozimi jih je prišlo k skakalnim tekmam celo 1500. Kadar salmijak, bencin ali kakršenkoli konzervatorski preparat do poletja, rana natrpana do zadnjega kotička. Starši v Framu in okolici so danes r urxlu”’ al m ,ml JV zav™al. cua spoznali, d. je tosiatno. de pošiljajo J««* t svoje otroke k telovadbi. por do funkcij in reprezentance ter Ijab vedno na pretek. Za konpenza- T v se sramežljivo ponudil smučarjem za cijo pride v poštev naše prvovrstno in se nekaj. Društvo ne skrbi predsednika. Seveda z obljubo, da blato, cestni prah (prima kvalitete), amo za telesni, ampak nadzoruje j;m pomagam presmučati krizo, v nadvse okusna megla vsake gostote ucu umski napredek svojih pri- katero jih je spravila pokvarjena in arome, ljubljanski tramvaj, ki ima padmJtov, kar velja predvsem za starka Žima s svojim zahrbtnim ne- izredno sposobnost, da sprejme na ljaike. Od časa do časa zahajajo izpolnjevanjem obveznosti, društveni vaditelji v šole in se zanimajo pri profesorjih, kako napredujejo mladi telovadci. pičlih 20 m2 površine nad sto oseb Ko sem se pojavil med zbeganimi moškega, ženskega in srednjega spo-zimskimi funkcionarji, so me z akla- la. Tudi genialnih dvigalcev cen, nj .g _ - • ## '*«• ZCt Iti ItJoJlJt/ oti Z, v/111* 3 til Cl »Za pokal se bomo borili!« izvlečem smučarijo iz brezsnežne Ko sem vprašal tov. predsednika, šlamastike kakor vem in znam. če mislijo tudi prihodnje leto ob- Takoj ko sem se vsedel na pred-držati pokal, se je nekoliko na- sedniški stol in si dal referirati tre-smehnil in skromno dejal: »Nismo nutno medplanetarno stanje. Vesti pričakovali, da bomo osvojili to so bile porazne. Novinarji so skup-častno nagrado. Storili pa bomo 11 <> z našo kontrašpionažo ugotovili, vse, kar je v naših močeh, da se da so Marsovci, ki so celo poletje izkažemo vredni priznanja, ki smo obletavali našo državo na letečih ga dobili in da obdržimo 'pokal v cigarah, sprožili sovražno akcijo svojih rokah.« Dejal je pa še, da ravno proti našim zimskim športni-se mu zdi umestno, da bi v bodoče kom. S svojimi krožniki baje pre-Iočili partizanska društva v mestna strezajo ves sneg, ki bi moral pasti in .podeželska, ker delajo tako prva Kot druga v zelo različnih pogojih. Kaj jih teži? macijo ustoličili za predsednika Zve- zmikavtov in špekulantov v izdat-ze za letošnjo sezono s pogojem, da nih količinah jim lahko pošljemo v zameno. Petič: Zaradi nevarnosti, da bodo zaradi »suhega« treninga naši »asi« pretrenirani, sem ukazal, naj začasno preidejo na »moker« trening. Če hočemo, da bodo gojzerji odporni proti vlagi in mrazu, jih moramo znotraj impregnirati z raznimi špi-rituoznimi raztopinami. Zato sem zapovedal, da začno tudi naši »asi« napajati svojo notranjščino s primernimi alkoholnimi koncentrati, da bi dosegli potrebno trpežnost in odpornost. Iz bojazni, da se jim bo ta vrsta impregnacije prehitro uprla, sem izdal še odredbo, naj obenem mečejo karte (na primer pre-ferans, šnops, tarok in podobno). Najel sem tudi stare očance za proizvajanje potrebnih slin. Ti očanci naj pripovedujejo, kako je bilo nekoč, ko še niso poznali dilc (razen Končno! Umetno drsališče na Jesenicah je bilo te dni odprto za nastope, kajti odpravili so vse ovire in naprave delujejo brezhibno. Led je zelo dober in so jeseniški hokejisti takoj začeli s treningi. Že preteklo nedeljo je nastopilo v tekmi proti domačemu moštvu moštvo Steyr iz Avstrije. Jeseničani so pred 500 gledalci prem-igaH goste s 6:4 (3:1, 0:2, 3:1). Tudi drugo moštvo je igralo tekmo, in sicer Se ena zmaga Rusov ni Švedi Svetovni prvak v hokeju na ledu, reprezentanca SZ, je tudi v drugi tekmi proti moštvu Švedske v Stockholmu dosegla zmago, in sicer 3:2 (1:0, 1:1, 1:1). V nadaljevanju hokejskega prvenstva Nemčije so bili doseženi naslednji rezultati: Rad Neuheim : Fiissen 3:6, Preus-sen : Mannheim 10:0, Rad Tolz : Kre-felder EV 1:4, Fiissen : Mannheim 13:0. — Lestvica: Fiissen 12, Riessersee 8, Rad Ttilz 7, Krefelder EV 6. V Moravski Ostravi je domači Ranik s Papirničarjem iz Vevč ter je bilo poraženo s 4:5 (1:3, 1:2, 2:0). Najbolj zanimiva pa je bila prav gotovo tekma med slovenskima rivaloma Jesenicami in Ljubljano, ki se je končala z zma"go Ljubljane 6:3 (4:1, 2:1, 0:1). Za to tekmo je vladalo veliko zanimanje in je bila tudi zelo živahna. Ljubljana je nastopila v kompletni postavi, razen Aljančiča. Za poraz je v veliki meri kriv domači vratar, ki je še novinec. Š. Milano-Inter «.»a" v Ljubljani želi vsem cenjenim gostom, športnikom in športnim organizacijam mnogo uspehov v novem letu 1955 PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! mm Pregled slovenske ženske atletike v sezoni 1954 Manj razveseljive ii§@i©wilw@ kakor pri moških Samo ezi republiški rekord — Občutno nazadovan e v teku na 800 m Deseterice najboljših slovenskih atletinj v sezoni 1954 Deseterice sestavil Marko Rožman (Opomba: Prva številka pri povprečjih pomeni po-vpreček deseterice v letošnji sezoni, številka v oklepaju pa predstavlja po-vpreček deseterice v letu 1953.) 60 m: 7.9 Jager (KI) 7.9 Bajželj (2M) 8.0 Svetličič (NM) 8.0 Stamejčič (O) 8.0 Slamnik (KI) 8.0 Sikovec (KI) 8.1 Knez S. (ŽM) 8.2 Majcen (KI) 8.2 Ferlič (NM) 8.2 Unterrajter (ŽM) 8.2 Žilnik (G) Povpreček: 8.05 (8.12) 100 m: 12.6 Stamejčič (O) 12.6 Bajželj (ŽM) 12.8 Jager (KI) 12.9 Unterrajter (ŽM) 13.0 Knez M. (ŽM) 13.1 Majcen (KI) 13.2 Slamnik (KI) 13.3 Ferš (ŽM) 13.3 Knez S. (ŽM) 13.4 Perišič (O) 13.4 Svetličič (NM) Povpreček: 13.02 (13.0 , 200 m: 26.3 Stamejčič (O) 27.5 Slamnik (KI) 27.5 Unterrajter (ŽM) 27.6 Jager (KI) 27.7 Knez M. (ŽM) 27.7 Bajželj (ŽM) 27.8 Ferš (ŽM) 28.8 Kovač ;K1) 28.3 Ocvirk (KI) 28.8 Podobnik (O) Povpreček: 27.80 (27.64) 800 m: 2:22.3 Slamnik (KI) 2:22.5 Kačar (O) 2:26.8 Belaj (KI) 2:28.6 Grabar (KI) 2:29.2 Sturm (O) 2:37.9 Mladenič (KI) 2:40.2 Pivk (Lj) 2:43.6 Rožanc (Br) 2:48.1 Haler (ŽM) 2:54.0 Pokovec (Lj) Povpreček: 2:35.3 (2:28.8) 80 m ovire: 12.6 Bajželj (ŽM) 12.8 Železnik (KI) 13.0 Peršič (O) 13.2 Sima (O) 13.4 Krajnik (ŽM) 13.4 Stamejčič (O) 13.8 Majcen (KI) 14.1 Kenda (Br) 14.4 Slamnik (KI) 14.4 Belaj (KI) Povpreček: 13.37 (13.36) Višina: 152 Sima (O) 145 Gradišar (KI) 143 Svetličič (NM) 142 Podgoršek (Br) 141 Rozman (Lj) 140 Stamejčič (O) 138 Železnik (KI) 138 Vrečko (ŽM) 136 Rupar (O) 136 Lunaček (LJ) ’33 Šumak (KI) Povpreček: 141.1 (141.4) Daljina: 5.34 Bajželj (ŽM) 5.24 Majcen (KI) " 23 Stamejčič (O) 4.95 Florjan (KI) 4.92 Podpečan (KI) 4.89 Perišič (O) 73 Knez M. (ŽM) 1 70 Pastirk (ŽM) • 63 Žilnik (G) ' 65 Ferš (ŽM) Povpreček: 4.95 (5.07) Krogla: 12.99 Kotlušek (O) "2.05 Celesnik (KI) 11.86 Korošec (Br) 11.70 Hudobivnik (O) 11.32 Pristovšek (KI) 10.84 Sima (O) 10.75 Stamejčič (O) 10.67 Jezernik (KI) 10.25 Dolenc (Sv) 10.10 Jenšterle (Lj) Povpreček: 11.25 (10.94) Disk: 43.24 Celesnik (KI) 39.09 Hudobivnik (O) 38.74 Kotlušek (O) 35.85 Pristovšek (KI) 34.98 Korošec (Br) 32.73 Kač (KI) 31.85 Plestenjak (O) 31.73 Galič (Sv) 30 63 Oblak (ŽM) 30.41 Pajtler (ŽM) Povpreček: 35.16 (33.46) Kopje: 33.45 Orehek (O) 33.25 Pristovšek (KI) 33.60 Stamejčič (O) 33.34 Jezernik (KI) 33.12 Škerjanc (O) 31.04 Kotlušek (O) 29.93 Verdnik (Br) 29.93 Koren (ŽM) 29.07 Topolovec (Br) 28.59 Bizjan (Sv) Povpreček: 32.53 (31.22) 4 X 100 m: 51.4 Železničar — Mrb 51.8 Kladivar 54.2 Odred 54.7 Branik 59.0 Svoboda 59.6 »Partizan« — Kočevje 62.2 Litija 63.4 Jesenice 65.9 »Partizan« Novo mesto Legenda: KI — Kladivar, Celje ŽM — Železničar, Maribor mesto NM — »Partizan« — Novo O — Odred, Ljubljana G — »Partizan« Gomilsko L j — ZAK Ljubljana Br — Branik, Maribor Sv — Svoboda, Ljubljana Koledar Atletske zveze Jugoslavije za leto 1955 Slovenske atletinje pomenijo v državnem merilu sicer tudi letos več od moških, vendar ob pregledu letošnje sezone ne moremo mimo dejstva, da kvalitetna ženska atletika v Sloveniji v sezoni 1954 ni napredovala. Ne moremo sicer govoriti o kakšnem občutnem nazadovanju, najboljša oznaka za stanje v preteklem letu je gotovo — »tek na« mestu«. V 5 disciplinah so bile slovenske atletinje lani boljše, prav tako pa v 5 disciplinah slabše kot leto dni prej. £>a v kvalitetni ženski atletiki ne gre vse tako, kot bi bilo želeti, priča tudi le en nov republiški rekord (disk — Čeilesnikova). Zanimivo pa je, da so tudi pri tej stagnaciji slovenske atletinje v državnem merilu celo napredovale. 'V ilustracijo naj navedemo odstotek slovenskih tekmovalk v državnih desetoricah v zadnjih 5 letih: 1952 — 55%, 1953 — 36.90%, 1954 — 36.80%. Te številke nam kažejo, da je jugoslavnska ženska atletika v letu 1954 nekoliko nazadovala. Bolj razveseljivo sliko pa dobimo, če si ne ogledamo le 10 najboljših atletinj v posameznih disciplinah, ampak gremo naprej do tridesetorice. Tu lahko ugotovimo, da je 30. atletinja v sedmih disciplinah boljša, v dveh slabša, v eni pa ima isti rezultat kot leta 1953. Večji napredek je bil v »osnovi« slovenske atletike napravljen zlasti v tekih na 60 in 100m na ovirah ter v metih. Najbolj značilno za teke na kratkih progah je dejstvo, da je Sta-mejčičeva bila v letu 1953 slovenska sprinter.ka štev. 3, lani pa je že brez konkurence držala prvo mesto. To je na eni strani posledica izboljšanja njenih rezultatov, na drugi strani pa padec v rezultatih pri nekaterih drugih atletinjah. Leta 1953 je bila najboljša Knez Marija, ki pa se je preteklo leto vse premalo pripravljala, da bi se mogla uspešno boriti z mlajšimi tekmovalkami. Veliko število mladih tekmovalk v lestvicah pa odpira slovenskemu sprintu lepšo perspektivo. Odkritji lanske sezone sta predvsem Unterrajterjeva in Slamnikova (seveda kot sprinter-ka). Rezultate na 60m je treba jemati s precejšnjo rezervo, ker človek pri pogledu na lestvico nima občutka, da bi bil to realen vrstni red. Čeprav spadajo slovenske tekačice na 800 m med jugoslovansko elito, je slika deseterice na 800 m kaj žalostna. Državna rekorderka Šturm-Blaževa še ni ni šla dostojne naslednice. Letos je sicer tudi sama še nastopala, toda skoraj brez treninga. Slamnikova je kljub temu, da je le za malenkost pred Kačurjevo, brez dvoma najboljša na tej progi, saj je v vseh medsebojnih srečanjih svojo največjo nasprotnico premagala. Od 5. nies-ta dalje kvaliteta občutno pada. Ta _i-Oči{n.o zelo hitro naza- isti povpreček kot v letu 1953 se moramo zahvaliti predvsem drugi garnituri. Netreniranost Perišičeve se je seveda močno odrazila na njenih rezultatih. Zelo je presenetila s svojim solidnim rezultatom Sima. Večjih perspektiv v tej disciplini ni, če se ne bodo posvetile zaprekam nove tekmovalke. Skok v višino je ostal na isti kvalitetni stopnji kot preteklo leto. Sima čeprav t cm slabša kot leta Draga Sramejčičeva, članica Odreda, je prav gotovo najuspešnejša slovenska atletinja, saj jo najdemo v desetoricah najboljših slovenskih atletinj kar v 8 panogali 1953, še vedno ni imela resne konkurence v Sloveniji. Zato je bila tudi lani v Sloveniji nepremagana. »Goine-back« Gradišar jev e je lepo uspel. Naslednja mesta zavzemajo tri mlade tekmovalke: Svetličičeva, Podgorškova in Rozmanova, ki bodo čez nekaj let gotovo predstavljale slovensko kvaliteto v tej disciplini. Ne smemo biti presenečeni, če najdemo med najboljšimi tudi Stamejčičev«, ki ni te discipline niti enkrat trenirala. Ce smo se morali pri skoku v višino zadovoljiti s stagnacijo, moramo pri skoku v daljino ugotoviti celo precejšen padec. Vodilna četvorica z lestvice leta 1953 je bila lani slabša in le predstavnici mlade generacije — Bajžljeva in Stamejčičeva — sta napredovali. V vseh treh metih smo zabeležili večji ali manjši napredek. Kotlu-škova je slabša kot v sezoni prej, sicer je pa rezultat 12,99 m brez treninga še vedno znamka, katero si lahiko privošči le malokatera. Čelesnikova se je v pretekli sezoni tatom že povzpela med boljše evropske tekmovalke. Hudobivnikova se je ustalila na drugem mestu in bo prihodnje leto gotovo premagala mejo 40 m. Zanimivo je, da se je tudi Kotluškova v metu diska popravila in se povsem približala svojim najboljšim rezultatom. O tem, kaj bi ta nadarjena atletinja lahko dosegla z resnim in načrtnim treningom, pa je boljše, da sploh ne govorimo. Najbolj ugodno presenečenje je pri metalkah kopja pripravila Orehkova, ki je najprej nekaj let metala stalno okoli 32 m, letos pa se je kar nenadoma popravila za 6 m. Še bolj zanimivo pa je tretje mesto Stamejčičeve. Le v dveh disciplinah (800 m in disk) ne najdemo te najbolj talentirane slovenske atletinje v lanskih desetoricah. Ne smemo pa trditi, da je ne bi našli še v zadnjih dveh, če bi tudi tam nastopila vsaj enkrat. Velik napredek je napravila tudi Škrjančeva, ki se ima za lanskih 6 m več zahvaliti predvsem povečanju osnovne hitrosti. V štafeti so tekmovalke Železničarja iz Maribora precej boljše od ostalih, in to v večji meri, kot-je razvidno iz rezultatov. S svojimi sprinterkami bi Mariborčanke morale doseči v štafeti še boljše rezultate. To pomeni, da so predaje premalo izdelane. Pri Odredu se kaže akutno pomanjkanje sprin-terk, saj nimajo niti druge, kje pa še tretje in četrte tekačice, ki bi jo potrebovali za štafeto. V letošnjem ekipnem prvenstvu se je Odredova ženska ekipa uvrstila na drugo mesto pred Kladi-varjem. Lestvica najboljših slovenskih tekmovalk pa nam daje nekoliko drugačen rezultat. Kladivar je s precejšnjo razliko prvi pred Odredom in to predvsem zaradi tega, ker razpolaga Odred v večini disciplin le z eno, največ pa z dvema boljšima tekmovalkama. Mesto za Odredom, ki ga ima pri moških Ljubljana, je pri ženskah tudi letos ohranil mariborski Železničar. Razveseljivo je, da najdemo v ženskih desetoricah t udi nekaj tekmovalk iz manjših društev. Točkovanje tekmovalk po desetoricah (prva 10, druga 9 itd.) nam da za sezono 1954 naslednjo sliko: Kladivar 216, Odred 174.5, Železničar-Mrb 117.5, Bra-njk 38.5, »Partizan« - Novo mesto 18.5, Ljubljana 13, Svoboda 11, »Partizan« - Kočevje 5, L:tija 4. Jesenice 3, »Partizan« - Gomilsko 2.5. Marko Rožman Želessikeva najboljša Iz koledarja Atletske zveze Jugoslavije za leto 1955 objavljamo najvažnejša tekmovanja. Koledar v slovenskem merilu pa bomo objavili po tehničnem posvetu Atletske zveze Slovenije", ki bo 9. t. m. 27. marec: Balkanski kros v Skop-lju 3. april: Prvenstvo Jugoslavije v krosu v Osijeku 8. maj: I. kolo ekipnega prvenstva za mladince in mladinke 8. maj: Masovni kup mladincev in mladink Grčije, Turčije in Jugoslavije 22. maj: II. kolo ekipnega prvenstva za mladince in mladinke 22. maj: Masovni kup mladincev in mladink Grčije, Turčije in Jugoslavije 22. maj: Partizanski marš v Kumrovcu 29. maj: Študentsko prvenstvo Jugoslavije 5. junij: I, kolo lige (člani in članice) 12. junij: Mednarodno prvenstvo Beograda 19. junij: Zvezno izbirno tekmovanje v Zagrebu 25.-26. jun.: Nemčija : Jugoslavija (moški) v Augsburgu 25.-26. jun.: Finale ekipnega prvenstva za mladinke 25.-26. jun.: Zvezno izbirno tekmovanje za ženske v Ljubljani 3. julij: Saar : Jugoslavija (ženske) v Saarbriicknu 3. julij: Finale ekipnega prvenstva za mladince 3. julij: Športne igre v proslavo lO-letnice osvoboditve v Ljubljani 8. julij: švedska : Jugoslavija (ženske) v Helsingborgu 17. julij: II. kolo lige 23. -24. jul.: Zvezno izbirno tekmo- vanja v Skoplju 6. -7. avg.: »Balkanske igre« v Cari- gradu 27. -28. avg.: Prvenstvo Jugoslavije za moške v Sarajevu 28. avg.: Prvenstvo Jugoslavije za ženske v Senti 3.-4. sept: Prvenstvo Jugoslavije za mladince 19 in 20 let v Novem Sadu 3. -4. sept.: Prvenstvo Jugoslavije za mladince do 18 let v Titogradu 4. sept.: Prvenstvo Jugoslavije za mladinke v Mariboru 10. sept.: Avstrija : Jugoslavija (mladinci) na Reki 10.-11. sept.: Mednarodno tekmovanje v Zagrebu 17.-18. sept.: Finale lige za moške v Celju 25. sept.: Finale lige za ženske v Zagrebu 1.-2. okt.: Prvenstvo Jugoslavije v sieeple-chaseu, maratona, štafetah in mnogobojih v Subotici 1.-2. okt.: Balkanski deseteroboj v Atenah 15.-16. okt: Balkan : Skandinavija v Atenah 6. nov.: Mednarodno tekmovanje v Splitu 12. nov.: Mednarodno tekmovanje v Dubrovniku 29. nov.: »Tek Republike« v Ljubljani Happel francoski državljan? Po se širijo govorice, da bo znani avstrijski nogometaš Ernest Happel, ki igra že nekaj mesecev pri pariškem Racingu, prihodnje leto že dobil francosko državljanstvo. Od tega bi imela korist tako francoska reprezentanca, saj verjetno Happel ne bi imel večjih težav priti v izbrano enajstorico, pa tndi pariški Racing, kateremu bi bilo na ta način omogočeno, da kupi zopet novega ino-zemca. Število inozemskih igralcev je namreč, podobno kot v Italiji, tudi v Franciji duje. To nazadovanje predstavlja resen problem in to ne samo zaradi samih 800 m pri ženskah, temveč zato, ker opažamo isto v tekih na dolge proge pri moških. Atleti si menda izbirajo »lažje« discipline, to je predvsem tiste, kjer je mogoče uspeti z manj treninga, bolj ali manj s talentom. Novinci in tudi starejši atleti pa bežijo s »težjih« prog, kar pa kaže le na to, da imajo o težavnosti posameznih disciplin zgrešene pojme. Nekatere srednje proge, pa tudi še 400 m, so v bistvu mnogo težje discipline, kot pa teki na dolge proge. V teku z ovirami ni nobena izmed boljših tekmovalk napredovala. Za nolj orientirala na disk, zato seveda ni napredovala v krogli. Mladi metalki Koroščeva in Hudobivnikova sta se lepo razvili, tako da nista le med najboljšimi v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. 'Visoko na lestvici najdemo zopet Stamejčiče-vo, v kateri bi lahko imeli čez nekaj let petrobojko evropskega formata. Novi pridobitvi sta Dolenčeva in Jenšterlova, prvič v zgodovini slovenske atletike pa lahko tudi beležimo nad 10 rezultatov čez 10 metrov v eni sezoni. Disk je disciplina, v kateri so slovenske atletinje v preteklem letu najbolj napredovale. Čelešniko-va se je s svojim rekordn-m ro^ul- Rezultati najboljših slovenskih atletinj, ocenjeni po tablicah za mnogoboje, nam dajo za preteklo sezono naslednjo razvrstitev: Celesnik (disk) 4-3.24 1010 Kotlušek (krogli) 12.99 998 Sima (višina) 152 876 Bajželj (80 m ovire) 12.6 873 Slamnik (800 m) 2:22.3 872 Kačar (800 m) 2:22.5 868 Korošec (krogla) 11.86 855 Hudobivnik (disk) 39.09 850 Stamejčič (200 m) 26.3 843 Žele mik (80 m ovire) 12.8 841 indudd(ska padteifa Maribor proizvaja ln prodaja: rezan les iglavcev in listavcev, zaboje, barake, lesene hiše, lesno volno, vse izdelke pohištvenega in gradbenega mizarstva in strugarstva, serijsko in po naročilu omejeno. cetnavihno. v Ptuju želi vsem delovnim ljudem naše domovine sreče in uspeha polno Izdeluje tudi športne potrebščine po posebnih naročilih za vse panoge NOVO LETO 1955 a stovensUi aUeiiki Ker se približuje skupščina Atletske zveze Slovenije (23. januarja v Celju), smo se odločili, cla izvedemo v našem listu pred skupščino AZS anketo o slovenski atletiki, ki naj pomaga že pred skupščino čimbolj osvetliti in razčistiti najbolj pereče probleme slovenske atletike. Zato smo se obrnili na nekatere najbolj znane atletske delavce in jih vprašali, v čem vidijo osrednji problem slovenske atletike in o čem naj bi predvsem razpravljala bližnja skupščina Atletske zveze Slovenije. V današnji številke priobčamo odgovore treh znanih atletskih delavcev, in sicer tov. Vahtarja iz Maribora, tov. Korčeta iz Ljubljane in tov. Glonarja iz Novega mesta. Vahtar Zdeno: Pričnimo delati v širino Eden najvidnejših atletskih delavcev iz Maribora in športni urednik »Večera«, tovariš Zdeno Vahtar, nam je na naše vprašanje odgovoril takole: >Ce govorimo o nezadostnem raz-yoju slovenske atletike, moramo iskati vzroke že v prvih letih po osvoboditvi. Popolna neaktivnost te Športne panoge med vojno je prekinila vse tradicije in začeti je bilo treba popolnoma na novo. Prva leta je bilo delo vse preveč pomanjkljivo in je moralo v kvaliteti nujno zaostati za razvojem v ostalih republikah, kjer so bili pogoji boljši, ■•kljub teinu pa smo v zadnjih letih z intenzivnim delom marsikaj nadoknadili in se približujemo polo-zaru, ki ga je imela slo ven sika atle-trka pred vojno. To je treba omeniti pri ocenjevanju današnjega stanja, kajti to je tudi eden od vzrokov, zakaj se naša atletika ni bolj razvila. V edinem stremljenju, da dosežejo naši najboljši klubi naj-Poljse v državi, smo pozabili (ali P? i® pri premajhnem številu funkcionarjev za to zmanjkalo časa) na .. 7 širino. Atletska zveza Slove- ?v« jf bila v zadnjem času skoraj izikjjnčno forum ligaških klubov, ostati pa so čutili precejšnjo nezainteresiranost za širše probleme. žalskih atletskih organizacij bi se morali sestati in skupno sestaviti tak spored za to tekmovanje, da bo sprejemljiv za vse in da bo ta republiška liga res združevala vso tako imenovano manj kvalitetno slovensko atletiko. Tu pa nastopa še en precej težak problem. To je problem opreme in s tem seveda tudi finančnih sredstev sploh. Pri današnjih cenah opreme je kaj težko, cesto pa tudi nemogoče opremiti vsaj za silo tudi manjše atletsko moštvo. Pomanjkanje finančnih sredstev pa se seveda močno pokaže tudi takrat, ko je treba na kakšno tekmovanje izven lastnega kraja, pa to enostavno ni mogoče, ker n;i denarja. Huda ovira za razvoj atletike je tudi pomanjkanje atletskih naprav, Nekaj časa nogometno igrišče že zadostuje, toda že pri malo večja kvaliteti atletike v takih pogojih ni več mogoče načrtno dvigati.« Kot je znano, bo prihodnje svetovno nogometno prvenstvo čez tri leta na Švedskem (1958). V zadnjem času so se sicer začele širiti govorice, da bodo Švedi odstopili od organizacije, in Španija se je že ponudila, da ona organizira prvenstvo. Švedi pa so pred kratkim odločno zanikali vse te vesti in obenem že tudi sporočili svetovni javnosti, kaj so že naredili in kaj še nameravajo napraviti, da bo naslednje svetovno prvenstvo čim bolje uspelo. Švedi se bodo morali boriti z nekoliko drugačnimi problemi kot Švicarji. Švica je imela zaradi svoje odlične geografske lege zagotovljen velik dotok tujcev. Švedska pa je v tem pogledu mnogo na slabšem. Le Skandinavci imajo razmeroma kratko pot do krajev, kjer bodo tekme za svetovno prvenstvo. Zaradi tega se bodo morali Švedi zadovoljiti bolj ali manj z domačim občinstvom. Zainteresirati Švede za svetovno prvenstvo ne bo težko, saj so za nogomet zelo navdušeni. Ičer Švedom kot organizatorju ni treba nastopiti v izločilnih tekmah, je zagotovljena tudi udeležba švedske reprezentance, kar je vsekakor za čim večji obisk zelo važno. Drug problem bodo na Švedskem velike razdalje med kraji, kjer bodo igrali tekme. Od Stockholma do Malmoja se peljete n. pr. kar 8 ur z brzo-vlakom. Zato se bodo morale reprezentance posluževati kot prevoznega sredstva predvsem letal. Vprašanje razmestitve reprezentance ne bo pretežavno. Stockholm, pa tudi Goteborg imata v bližini podobne naprave^ kot je v Švici Magglingen. Največ sivih las povzroča organizatorjem nekaj drugega. Švedska nogometna igrišča lahko sprejmejo vse premalo gledalcev za tako veliko prireditev. Največji stadion v Stockholmu »Rasunda« sprejme lahko le 40.000 gledalcev, ki pa se mo. rajo pri tem že stiskati kot sardine v škatlici. Goteborg se mora zadovoljiti s 30.000, Malmo pa celo samo z 22.000 gledalci. Da so vsi ti stadioni premajhni, to je povsem jasno. Zato bodo Švedi poizkušali že obstoječe naprave kolikor mogoče povečati. Za »Rasundo« so izračunali, da jo bodo lahko povečali tako. da bo sprejela 60.000 ljudi. Tudi Gbte-borg je obljubil, da bo nudil na svojem stadionu čez tri leta prostor za 45.000 navdušenih ljubiteljev nogometa. Kot tretje mesto se je sedaj za kakšno telkmo prijavil tudi Norrkdping, kjer trenutno že povečujejo stadion. Novinarji so se seveda pri generalnem sekretarju Švedske nogo- Korče Danilo: Inštruktorji, trenerji in funkcionarji Odgovor prof. Danila Korčeta iz Ljubljane pa se glasi takole: »Uspešen razvoj atletike zavira več stvari. Naj omenim samo naj- --»..uuvai z,tx »tise promeme. — —— *%, J ~ Mnenja sem, da je ta funkcija AZS, važnejše. Ze najboljši atletski ko-je bila ob svojem času za dvig lektivi v Sloveniji se — z redkimi kvalitete vsekakor koristna, trenut- izjemami — borijo s težavami, ki ze drugotnega pomena. Tudi v so v zvezi z atletskimi napravami, •tletiki se bo treba oprijeti pravila, predvsem v zimskem času. Manjši ®a dobimo kvaliteto le iz množice, kraji pa so seveda večidel še mnogo Zaradi tega smatram, da bi morala na slabšem. Drugi problem predstav- biti ^osrednja točka razprav ljajo trenerji oziroma inštruktorji. z,Teza Slovenije delala z dvema pododboroma oziroma komisijama: tekmovalnim, ki bi reševal vpraša-—a tekmovanj in podobno skrbel bi torej predvsem za kvalitetno atletiko — in propagan« »kupščini, kako končno zopet ožive- Ni dovolj le strokovna usposoblje-P stara podeželska središča atletike nost, treba je imeti tudi pravilne Ja kje ustanoviti nove. Morda bi pedagoške prijeme. Mislim, da ob-bd° sploh najkoristneje, da bi Atlet- stajata še diva problema, o katerih premalo govorimo. To so zelo visoke cene atletskih iu sploh športnih rekvizitov ter slabo organizacijsko delo Atletske zveze Slovenije. BIP.Tn- . Bližnja skupščina AZS bi morala (lahko bi našH kakšen^liTnazIvT ^oriti Pred7sem kako d^.S' V: v.- „ . “ , Ka,sen ooijsj naziv), nlti zanemarjeno atletiko sirom Slo- ™ J6??™1 Predvsem probleme v venije. V zvezi s tem bi morali «i-- lr ° osnovo slovenske atle- mnogo pozornosti posvetiti vprašanju trenerskega oziroma iustruktor-skega kadra in pa najeti čimveč sposobnih ljudi, ki bi bili v AZS nekakšna gonilna sila vse atletske dejavnosti. Morda bi bila potrebna celo temeljita reorganizacija Atletske zveze Slovenije, tako po strukturi dela, kakor tudi po samih funkcionarjih.« Glonar Jože: Rekviziti, finančna sredstva ... Pr°L Jože Glonar, po poklicu profesor telesne vzgoje, ki se močno trudi za razvoj atletike v novomeškem »Partizanu«. pa misli takole: »Uspehe v atletiki bomo imeli šele r^-rat, ko bomo šli dovolj v širino. y... Slcer vsako leto poizkuša ponvi ti tako imenovano republiško 5g°> toda odziv je vedno slabši. Uanes gojijo atletiko že v vseh več-Ph. pa tudi mnogih manjših krajih, “°da republiška liga kljub temiu propada. Zastopniki vseh teh pode- Opekarna Ormož želi vsem kolektivom uspešno novo leto 1955 Konec preteklega leta je polagal obračun celoletnega dela tudi nogometni klub Železničar iz Mariho-ra. Na občnem zboru se je zbralo okoli 90 članov in simpatizerjev kluba, ki so v svoji sredi toplo pozdravili predstavnika NZS tov. Dernača in zastopnika Mariborske nogometne podzveze ter NK Kovinar. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je klub dosegel v pretekli sezoni prav lepe uspehe. Prvo moštvo je postalo prvak Slovenije in se je zato plasiralo v hrvatskosi oven sko ligo, mladinci pa so prav tako osvojili prvenstvo Slovenije in so nato tekmovali na turnirju za prvenstvo države. Edino pionirji so se slabše odrezali kot v prejšnjih letih. Zasedli so v svojem tekmovanju šele tretje mesto. V razpravi, ki je bila zelo živahna, je bilo ugotovljeno, da je imel klub zelo dobro povezavo z JLA. Predsednik društva tov. Fišer Jože je poudaril, da je bilo društvo v preteklem letu deležno polnega razumevanja in podpore s strani oblasti in političnih forumov. Skupščina je nadalje ugotovila, da je dotok mladine, zlasti pa pionirjev, v klubske vrste vse premajhen. Zato je bilo sklenjeno, da bo NK Železničar v bodoči sezoni osnoval nogometno šolo za pionirje. Zastopnik NZS tov. Dernač je poudaril, da mora naš nogomet ubrati zdravo pot po smernicah amaterizma in dejal, da se je treba odločno boriti proti raznim »kapra-njem« in ostalim nepoštenostim v nogometu. Veliko je bilo tudi govora o odnosih med Železničarjem in Branikom. Navzoči so ugotovili, da nekakšna »hladna vojna« med obema kluboma prav gotovo ni koristna za naš nogomet. Razen tega so ostro obsodili politiko Branika, ki je v preteklem letu »pobral« Železničarju 3 igralce in trenerja, dočim mn štiri igralce, kljub laskavim obljubam, ni uspelo odtujiti. Višek vsega pa predstavlja dejstvo, da so nekateri odborniki Branika skušali zvabiti v svoje vrste z materialnimi obljubami celo mladince. Vsekakor takšni postopki ne bodo ozdravili našega nogometa, da ne govorimo o tem, kakšno moralno škodo povzročamo mladini s takšnimi deja- nji. Kljub temu pa so se vsi navzoči zedinili v sklepu, da sc bosta tudi v bodočem letu morali obe upravi — i Železničar i Branik — med letom večkrat sestati im sproti odpravljati take slabosti. Na predlog predsednika tov. Fišerja je bilo sklenjeno, naj se v prihodnjem letu čimprej skliče sestanek predstavnikov obeh klubov in političnih forumov, kjer naj se Branik in Železničar dogovorita, da si ne bosta »kaprala« igralcev, marveč da je možen prehod igralcev iz enega kluba v drugem le na osnovi predhodnega sporazuma obeh klubov. Upajmo, da bo s takšno rešitvijo dobil nogomet v Mariboru trdne in zdrave temelje, ki bodo koristili tako napredku in razvoju nogometa v Maribora, kakor tudi v Sloveniji na sploh. metne zveze, Holgerju Berger usu, zanimali predvsem tudi za to, če nameravajo Švedi spremeniti način tekmovanja. Bergerus je na to smeje odgovoril: »Planiramo že, planiramo. Toda končno odločitev ima, kot veste, tu edino FIFA.« Razen tega je Bergerus izjavil, da so predvideli tudi nekaj tekem izven Švedske. Za te tekme se interesirata predvsem Danska (Kopenhagen) in Norveška (Oslo). Seveda bo morala tudi na to pristati FIFA. Švedi so znani po tem, kako vestno pripravljajo prireditve, ki so jim zaupane v organizacijo. Spomnimo se le n. pr. na svetovno prvenstvo v smučanju, ki je bilo preteklo leto v Falunu in v Are. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi svetovno nogometno prvenstvo 1. 1958 organizirano odlično, mogoče celo boljše kot zadnje v Švici, saj so Švedi začeli s pripravami že štiri leta pred samo prireditvijo. Na kratko Bivši urugve" i reprezentant Juan Schiaf-fino, ki igra trenutno v Italiji pri Milanu, je po mnenju italijanskih strokovnjakov kot posameznik gotovo trenutno najboljši igralec, ki se pojavlja na italijanskih nogometnih igri-ščin. Kljub temu pa pravijo, da ga ne bodo postavili v reprezentančno moštvo, ki se bo 16. januarja v Bariju pomerilo z »rdečimi hudiči« iz Belgije. Za to pravijo, da imajo dva razloga. Prvič Belgijci verjetno na igranje Scihaffina, ki je še vedno urugvajski državljan, ne bi pristali, drugič pa je v prvi tekmi,. ko je nosil dres Azzurrov, igral celo slabše kot v kakšni navadni prvenstveni tekmi svojega kluba Milan. * Le malo je manjkalo, da niso dosegli v Angliji novega rekorda pri »prodaji« nogometaša. Anton Villa je prodal irskega reprezentanta Blanchflowerja Tottenhamu za vsoto 30.000 funtov. Rekorder je torej še vedno Sewcll s 34.000 funti. ŠPORT NA VRHNIKI V čast »Dneva JLA« so se nedavno člani športnega kluba »Usnjar« pomerili s pripadniki garnizije JLA v šahu, namiznem tenisu in nogometu. Domačini so zmagali v šahu (5 in pol : 4 in pol) in namiznem tenisu (6:4), v nogometu pa JLA z 2:1 (1:0). Grosistično trgovsko podjetje z barvami in laki ,, Mavrica" LJUBLJANA RESLJEVA C. 1, telefon 21-256, 21-488 želi športnikom in njihovim organizacijam ter delovnim kolektivom srečno novo leto 1935 Priporoča v nakup vse vrste premaznega materiala, kot laneni firnež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah, in sicer: Skladišče en~(JI0S Ljubljana, Titova 33 (Javna skladišča), telefon 32-561 Skladišče en-gros Meka, amo coioneiio 6 telefon 33-07 ,OutC &iioh,* iz Urugvaja Večina gledalcev in strokovnjakov je bila po letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu edina v tem, da je levi krilec reprezentance Urugvaja Andrade eden najboljših, če že ne najboljši levi krilec na svetu. Zanimivo je, da Andrade ni prvi nogometaš svetovnega slovesa s tem imenom. Že njegov stric je bil pred dobrimi 20 leti eden najboljših krilcev na svetu. Bil je član državne repre- Andrade (na levi) po tekmi med Švico in Urugvajem, ki je bila pred letošnjim svetovnim nogometnim prvenstvom zentance na olimpijadi l. 1928 in na svetovnem prvenstvu 1930, kjer je Urugvaj osvojil prvo mesto. Andrade ne bi bil kot igralec tako zanimiv, če ne bi igral na prav svojevrsten način. Črni Urugvajec je po spoklicus sicer krilec, toda igra kombinacijo krilca in branilca in ga je povsod po terenu dosti. Odličen je tako o obrambi kot o napadu, razen tega pa je tako fair igralec, da je podobnega zares težko najti. Zadnji dve tekmi na svetovnem proen- nogo in tedaj ni tako splavali po igrišču, kot so to videli gledalci na prejšnjih tekmah. Srednje visoki kodrolasi črnec spominja na kakšno postavo iz povesti s Koča strica Tomai. Na igrišču se ne lovi za cenenimi efekti, ampak skromno opravlja svojo nalogo, toda to zelo temeljito. Nasprotnika ne preigrava in izogiba se čimbolj oseh direktnih dvobojev na ta način, da se bolje postavlja od svojih nasprotnikov ter jim tako odvzema žogo. To mu omogoča, lahko bi rekli, njegov izvrsten instinkt. Le redkokdaj ga je bilo videti, da bi ostro startal, ali pa se boril s svojim nasprotnikom »na noži. Andrade ni noben individualist, ampak se povsem podreja igri svojega moštva. Kratka zgodbica s svetovnega prvenstva naj še bolj oriše tega odličnega nogometaša. Izvrstni napadalec Urugvaja Schiaffino je po solo prodoru dosegel enega od ? urugvajskih golov proti Škotski. Artist nogometne žoge se je ves sijoč obrnil, razširil roke in videti je bilo, kako o triumfu kar vsrkava vase navdušenje gledalcev. Povsem drugače pa je »proslavljali ta gol o ozadju Andrade. Roke je oprl ob boke in sklonil glavo, kajti šele sedaj je popustila osa koncentracija, s katero je ves čas spremljal igro. Ni bilo težko opaziti, da je bilo njegovo veselje čislo notranje. Enaka je bila tudi njegova žalost, ~ko je dvakratnim svetovnim prvakom izpodletelo proti Madžarski. Trenutek veselja po Schiaffino-vem golu je bil kratek in zopet je >čmi biseri dvignil glavo, globoko vzdihnil in s koraki, pri katerih je očividno štedil z energijo, zopet stekel naprej. Vsi so videli — ni še konec, ose gre še naprej in še mnogo 'bo treba storiti, da bo veselje lahko dokončno. To je o kratkih potezah opis najboljšega krilca-branilca na svetu iz daljnje Južne Amerike. Zal Andradeju ni bilo usojeno, da bi se veselil zmage svojih barv na prvenstvu. Prepričani pa smo lahko, da bi tudi v primeru, če bi Urugvajci osvojili najoišji naslov, ne proslavljal te zmage o svoji skromnosti nič drugače, kot je stou je igral z močno bandažirano bilo to pri Schiaffinovem golu. bo Gradiiel i zimsko-šporiaega centra so doslej opravili ogromno delo Vsako potovanje ima svoj začetek in svoj konec (razen onega v večnost, kjer ostaneš prav za prav kar pri začetku). To potovanje v Maribor se je začelo na eni nogi ter pol roke, z veliko sreče in malo strahu. Na kolodvor sem se peljal zgodaj zjutraj z ljubljanskim tramvajem, po pravici povedano le na stopnici tega, ki je bil tako prisrčno podoben koš-nici,kadar roje čebele. Naloga pa se je glasila: »Napiši reportažo o pohorski vzpenjači!« Smešno lahka naloga! Pelješ se v Maribor, sedeš na vzpenjačo, pritisneš enkrat ali dvakrat gumb na fotoaparatu, vse skupaj zabeliš s kakšnim znosno starim dovtipom in »gotova misa«. Do tu je vse v redu in prav, samo z malo računsko napako. Pišemo leto 1954, namesto leta 1955, ko bo drugo zimo ta stvar res iz gleda tako če ... Solidno meščansko opravljen sem se oglasil pri Marjanu Kožuhu. — Vestno pribito dejstvo namreč: če hočeš kaj vedeti o turizmu, vzpenjači, smučanju, skakalnicah, progah, vse, karkoli le malo diši po Pohorju ali športu, se moraš oglasiti pri Kožuhu, ki ga vedno dobiš, ali pa pri Čopu Franclju, katerega nikoli ne moreš dobiti. Prvi je pri »Putniku«, drugi pa nekje med Pohorjem in Mariborom. Kar se Marjana tiče, je bil od zgoraj do kravate stari Marjan. Obrit in široko nasmejan. Od kravate navzdol pa tak, da sem resno mislil začeti pogovor z: »Dovolite, da se vam predstavim!« »Prišel sem se peljat z vzpenjačo!« »Vidim,« je rekel Marjan in se ustavil s pogledom na mojih salonskih čevljih. »Želiš kabino s toplo in mrzlo vodo, ali ono s centralno kurjavo in kopalnico?« »A?« Če je ostal še kakšen drobec iluzije, mi ga je razbil Francelj. »Popoldne pregledava celo traso, videl boš, kaj smo napravili, do kod smo zabetonirali, skratka ...« Potem pa sta začela z Marjanom kar mimo mene govoriti o stvareh, ki jih v svojem privatnem življenju nikdar ne srečujem. Katastrska mapa, trafo postaja, Ritterjeve klešče, iluksirane kabine, obračunski dolarji... PA DAJVA MALO HITREJE! Do tega dne sem poznal eno samo leninsko »lokomotivo«, namreč rosa Zupančiča z Jesenic. Dan pozneje pa, ko sva s Francljem pešačila dve uri (po mojem mnenju čez celo Pohorje) in ko me je pri tem še vneto vzpodbujal: »Pa dajva malo lptreje,« in ko sem potem v stanju sveže zlikane limone pisal tole reportažo, sem si bil v svesti, da obstajata dve, in da so drugo krstili za Franclja. TO DELO JE FANTASTIČNO! Delo, ki so ga opravili organizatorji športno-turističnega centra na visokem platoju Pohorja pri Mariboru, je tako, da človeku popolnoma zmanjka besed. Z golimi rokami (le kakšen teden jim je na enem mestu pomagal buldožer) je peščica ljudi, v glavnem prostovoljci, p rele rči la 24 ha pohorskega gozda, skoraj bi rekel pragozda (ali veste, prijateljčki, da ima 1 ha 10.000 kv. metrov?), Tu so proge, tu je daljnovod, tu je telefon, tu je pohorska žičnica, tu je vodovod, tu je proga za pohorsko kombinacijo, tu je pionirska proga z umetnimi terenskimi oblikami, tu so skakalnice, tu je igrišče za košarko, tu je 15 km za kamion usposobljene ceste, tu je trasa za novo veliko vzpenjačo, sto in sto kubikov gramoza za betonske novp vTnr-n Inče in še in 11 še. Človek mora to videti, da lahko sodi, besede popolnoma izgube veljavo. ŠPORT IN TURIZEM GRESTA Z ROKO V ROKI Če bi skušal podrobno opisati vse to, kar sem v tistih pičlih dveh urah videl, bi si zadal preveliko delo. Osem let je preteklo, odkar so padli prvi bori in bukve na no- Napisal dr. Milan Hodalič vi krčevini. Brez vsakega čuta za čas in težave se je takrat kakšnih 20 ljudi zagrizlo v strmine Pohorja, ta bora peščica je narasla kasneje do 200 prostovoljcev, v glavnem smučarjev z vse Štajerske (saj so prihajali celo iz Murske Sobote). Ti so z golimi rokami podrli in znosili podrte bore v dolino, jih odpeljali na impregnacijo v Hoče in potem postavljali zopet tam, kjer so že nekoč stali. Zasvetila je električna luč po pohorskih domovih, zabrnel je telefon ... To je bil začetek. Potem je stekla žičnica, prva sedežnica v državi! Delo je domače, od projektov preko vrvi, sedežev in vsega kar spada zraven, vse je delo naših rok. To je drugi uspeh! Istočasno so na Pohorju rasli v turističnem sklopu novi domovi kot gobe po dežju. Vstal je Železničarski planinski dom. Poštarski dom, Jel- navdušila. Ko pa mi je moj spremljevalec povedal, da je pod zemljo pokopanega toliko železobetona, da bi ga bilo dovolj za enonadstropno hišo, sem tisti »kvadratek« gledal takoj z večjim spoštovanjem. In iz doline do vrha stoji že 8 takih »kvadratkov«. Vse to pa na 2540 m dolgi trasi z višinsko razliko 705 m ter mestoma širino tudi 100 m počiščenega gozda. V tovarnah že tečejo stroji, že se izdelujejo visoki jekleni nosilci (najvišji med njimi meri 18 m), novi industrijski gigant v Kidričevem Popotna reportaža s Pohorja kjer grade veliko žičnico že dobavlja aluminij tovarni, ki iz njega izdeluje kabine. V vsem tem delu pa je doslej investiranih od mariborskih delovnih kolektivov 50 milijonov dinarjev, kar je ena tretjina (!) vsega denarja. Za dokončanje pa manjka še 100 milijonov dinarjev. Se teh (naj mi gospodarstveniki ne zamerijo, če rečem »borih«) sto milijonov potrebujejo in Maribor bo imel najbolj idealno z mestom povezan eno milijardo vreden šport-noturistični center. Račun je preprost, še celo zame, ki že od nekdaj šepam v matematiki! Vprašanje je le, če ga bodo kot takega videli in znali upoštevati ter pravilno računati vsi tisti, od katerih pomoči je odvisno, da bo delo dokončano. Vsi si moramo namreč biti že enkrat na jasnem, da smo pri današnjem tempu življenja in zahtev turizma bolj ali manj pokopali stari klasični način športnega in planinskega udejstvovanja — končno tudi smučanja — način, ki je neločljivo spremljan s prepotenimi srajcami in ogromnimi nahrbtniki, ter ga zamenjali z modernejšim, vseh lepot prav tako polnim načinom, z uporabljanjem vzpenjač. Iz Maribora na Pohorje v 20 minutah — to niso več sanje. To je samo še vprašanje enega leta trde- ga dela in volje nas vseh. Kaj bo predstavljala ta vzpenjača za razvoj našega smučanja in turizma nasploh, pa si lahko misli prav vsak, ki je le malo pokukal čez plot naše domovine. CE BOMO IMELI 100 MILIJONOV... Se vedno so me bolele noge od včerajšnjega izleta z »lokomotivo«. Pretegnil sem se po klopi v brzo-vlaku, ki jo je rezal proti Ljubljani. Maribor je ostal že daleč za menoj, ko sem še vedno premišljeval o ljudeh, ki se ... ... Počasi se je gugala gondola, zunaj je bila lepa svetla noč in nad obronki Pohorja se je na široko smejal mesec. Vse više in više je drsela gondola in vse bolj od daleč so mežikale lučke v mestu. Na smučiščih ob žičnici sem prav lepo videl nekaj smučarjev, ki so izkoristili svetlo noč za polnočno smučanje.^ »Sedaj bom spil v baru na končni postaji Šilce domačega, potem pa naprej v hotel, kjer me čaka prijetna topla soba. Morda se še okopljem nocoj, jutri pa navsezgodaj dalje na sneg, na smuči!« Mirno je zapeljala gondola na končno postajo, v debel kožuh odet in čez ušesa zavit uslužbenec vzpenjače mi je zaklical... »Izstopite, prosim, tovariš!« »A?« »Izstopite, prosim, smo!« v Ljubljani »A, aha, v Ljubljani smo, na glavnem kolodvoru!« ka, Mariborska koča, Kagerjev dom, Dom Miloša Zidanška, Koča ob žičnici, Dom zadrug, Planinka itd., itd. Vsi skupaj imajo kapaciteto nad 500 ležišč. In to je več, kot jih imajo Kranjska gora, Podkoren in Planica skupaj. Naj vam postrežem s suhimi številkami? Po statistiki je ves ta športno-turistični kompleks obiskalo letno okoli 70.000 ljudi. Samo odprimo statistične podatke za leto 1953. 72.000 prehodnih gostov s skupno 23,471.000 dinarji prometa!!!! VSE ČAKA »PIKO NA I«! V tem času je nastalo nad Mariborskim otokom veliko 6 km dolgo umetno jezero, v gradnji je gorska hidrocentrala Lobnica, ki bo v končnem stanju pričarala na vrhu pohorske planote novo umetno gorsko jezero (večje kot Blejsko!). Obe jezeri imata krasne perspektive za razvoj vodnega športa, saj se Mariborčani že pogajajo za veliko mednarodno veslaško regato na Mariborskem jezeru. In vse to čaka sedaj na najtežje delo — dokončanje velike pohorske vzpenjače, katere temelji že stoje... Po cesti, kjer so se še globoko poznale tirnice Džemsovih koles, sva s Francljem prišla do temelja številke 7. Kvadratne plošče s stranico 3,5 m me ni nič kaj posebno Ko takole ob kakšni obletnici — jaz praznujem letos 25-letnico smučanja — vzbujaš spomine, nehote vzdihneš: »Ja, to so bili tisti stari cajti! Danes mladina sploh ne ve, kaj je smučanje.« Takrat so bili za smučarski pohod v planine potrebni tile rekviziti: dilce, bambus palice, nahrbtnik, napolnjen z doma »naži-canimi« prehrambenimi artikli, kakor polenta, nekaj žlic masti, štruca kruha in nekaj koščkov sladkorja. Od valute je 50 dinarjev zadostovalo za kakšen teden dni. Dobro se spominjam, da so me takrat domači še hodili spremljat do vrat, kjer je oče pozdravljanje zaključil z napotkom: »Mullc, glej da prideš cel nazaj!« Danes temu ni več tako. Pravijo: »Ljubček, pazi, da ne boš padel!« Zato smo včasih mnogo več padali, pa kljub temu hodili celi domov. Danes pa je narobe: padajo manj, domov pa prihajajo bolj pobiti in zlomljenih okončin. Res je, danes te že med potjo zalijejo z mavcem, tako da doma ni več nepotrebnega letanja. Mirno ležeš v posteljo in šteješ dneve, kdaj jih bo minulo 45, kolikor je potrebno, da ti spet snamejo tisti »gips«, s katerim se danes smučarji tako radi postavljajo pred pošto in na promenadi, kjer zbranim poslušalcem važno razlagajo kako strašen je bil smuk, strašne brzine čez 100 km in padec — joj, »še jiobro, da se nisem ubil.« Vsi takšnega junaka pomilujejo, kakor da je heroj iz domovinske vojne, pri nežnem spolu mu zraste ugled, doma pa mu kuhajo čajčke in tudi hrana se zavoljo »trpljenja« kalorično izboljša. Včasih temu ni bilo tako. Podali smo in hodili strgani domov, toda celih udov. Seveda, včasih je bilo blago poceni, zato je bilo večja škoda zlomljena roka ali noga. Danes, ker je blago drago (in tudi precej slabo), pa je škoda večja na blagu, kakor na zmoljeni nogi ali roki. Pa ne samo to. Danes ti še socialno zavarovanje za vsak tak zlom odšteje nekaj dinarjev. Če si včasih slučajno nalomil kakšno kost, si se privlekel domov, tako da se je čim manj opazilo. »Saj ni nič, m m m In kako /e danes malo sem si jo navil, bo že bolje,« si se zgovarjal, pri tem pa od bolečin komaj zadrževal solze. In res se je vse nekako zacelilo. Če se pa ni, si poleg mavca dobil še od očeta dodatek v obliki telesnih vaj, ob spremljavi žalivk, ki jih nisi mogel pozabiti vse leto: »Štor — neroden si kakor konj! Ti bom že dal smučanje!« Včasih smo več hodili v hribe in tudi na Mete v daljno okolico Ljubljane. Smučišča so bila polna od zore do mraka. Danes pa bi smučali le tam, kjer so vzpenjače (ozir. kjer naj bi bile), kajti kdo bi »grizel kolena« tri ali pet ut v hrib! Živimo pač v času atomske dobe in vse mora biti motorizirano, škoda le, da se za žičnico najbolj potegujejo tisti, ki so včasih vse sobote in nedelje lazili peš v hribe, danes pa skušajo pomagati naši mladini s temi napravami samo zato, da bi več smučala in se pri tem ne bi pre- Riutšk postane nogomet nekoliko bo! »moderen«. Spremenili so pri va!a tako, da je igralec lahk i«7o R°uajal žogo tudi naprej. ‘O 1 rva neuradna tekma med rc preženi. Anglije in Škotske. 1870 so prvič zabeležili igro z glavo, ki je bila do takrat prepovedana. 870 so ^uvedli današnje mere igrišč. Prej so se ubogi nogometaši podili tudi po igriščih, dolgih 150 in širokih blizu 100 metrov. 1871 Dokončna ločitev nogometa in rugbyja. 1872 so prvič igrali tekme za angleški nogometni pokal. 1873 Šele od tega leta sme vratar braniti tudi z rokami. 1873 Prvič se v pravilih omenja danes »najvažnejša« oseba na igrišču — sodnik. Do tedaj sta se sporazumevala kar kapetana obeh moštev. 1875 Strani igrišča se menjajo samo ob polčasu, prej so jih zamenjali po vsakem golu. 1875 Nogomet se preseli preko kanala na Dansko in Nizozemsko. 1878 je sodnik na igrišču prvič zapiskal, do tedaj si je pomagal z glasom in rokami. 1882 so začeli metati out tako, kot smo navajeni danes. 1885 Nogometaši se ločijo v amaterje in profesionalce. 1886 je bil osnovan v Londonu »Ar-senal«, eno najbolj poznanih društev na svetu. 1889 so vpeljali sedanje razsežnosti in težo žoge. 1889 Angleži se de bore za prvenstvo in prvi prvak postane »Preston«. 1890 so osnovali International Bo-ard, to je forum, ki je edino merodajen za pravila nogometne igre. 1891 so prvič uporabili na vratih mrežo. 1891 je bila žoga prvič postavljena na 11 m za najhujšo kazen. 1892 so kaznovali igralca, ker ni hotel dati nasprotniku roke. 1892 Nogomet začne osvajati novi kontinent — Južno Ameriko. 1893 Argentinci že imajo svojo nogometno zvezo. 1895 Hud udarec za angleški nogomet: ukraden je bil angleški pokal. 1895 International Board je izdal prva uradna pravila nogometa. 1899 Angleška reprezentanca je v neuradni tekmi premagala Nemčijo s 13:2. 1904 je bila osnovana svetovna nogometna zveza FIFA. 1905 je bila odigrana prva mednarodna tekma v Južni Ameriki. Urugvaj je premagal Argentino z 1:0. 1908 Nogomet so sprejeli med »klasične« športe. Prvič so se namreč tudi nogometaši pojavili na olimpijskih igrah. m ržmsrm /V V A IN Stari kontinent spet v ospredju odkar je J»nny Weissmiil-ier ponesel slavo ameriškega avanja v svet, so Amerikan-začeli igrati prvo violino v etovnein plavalnem športu. i7 letih okoli berlinske olim-niade (1936) so jim njihov •rimat začeli močno ogrožati „aponci, medtem ko se je moral stari kontinent, kjer je baje tekla zibelka tej športni panogi, zadovoljiti v ozadju s tretjim mestom. Prva leta po zadnji svetovni vojni se položaj ni mnogo izpremenil. ZDA so bile še naprej brez resnih tekmecev na prvem mestu, kar je tudi razumljivo, saj ji od vojne izmučena Evropa ni mogla nuditi resnega odpora, d očim Japonska nekaj časa sploh ni bila prepuščena k mednarodnim tekmam. Zato so na zadnjih dveh olimpiadah nastopali evropski plavalci popolnoma v senci velikih ameriških »zvezd« in le redboikateri Evropejec se je uspel vriniti med elito ameriških plavalcev (n. pr, Bozon, Boiteux). Letošnja lestvica najboljših plavalcev na svetu pa kaže že precej drugačno sliko, ki je seveda izptern en jem a v korist Evrope. Sicer je res, da se tudi v sezoni 1954 lahko ZDA po-stavijo s štirimi novimi svetovnimi rekordi (Evropa samo z dvema), toda dvoboj med Ameriko in Evropo — seveda »na papirju« — bi že odločili v svojo korist evropski plavalci. Še bolj porazna pa je 1927 je bil ustanovljen srednjeevropski pokal. 1929 Angleška reprezentanca se je prvič podala na kontinent in izgubila proti Španiji s 3:4. 1930 Članice FIFA se prvič spoprimejo za naslov svetovnega prvaka v nogometu. Prvi osvoji ta naslov Urugvaj. 1938 Angleži izzovejo reprezentanco kontinenta in zmagajo v Londonu s 3:0. 1953 doživijo ljubitelji nogometa v Angliji najbolj črn dan v zgodovini angleškega nogometa. Madžarska premaga sredi Londona »profesorje nogometa« s 6:3. 1954 Nemci pripravijo na svetovnem prvenstvo s svojo zmago eno največjih senzacij v zgodovini nogometa sploh. za Amerikance ugotovitev, da za svojimi svetovnimi rekorderji (Cleveland, Konno, Oyakawa itd.) nimajo kakšnega mnogoobetajočega naraščaja, razen tega pa so skoraj vsi njihovi rekorderji že precej v letih — vsaj za ameriške pojme — in se verjetno ne bodo mogli dolgo držati na površju. Zlasti občutno krizo doživljajo Amerikanci v prsnem slogu, kjer sploh nimajo kakšnega boljšega plavalca (najboljši rezultat na 200 m metuljček znaša 2:41.8, na 200 m prsno pa 2:42.9). Seveda iz vsega tega še ne smemo zaključiti, da plavalni šport v ZDA resno nazaduje, saj vemo, da v medolimpij-skih letih ameriški plavalci navadno nekoliko »počivajo«. Razen tega vemo, da so ZDA sposobne zelo hitro »producirati« svetovne rekorderje, zato tak trenuten zastoj še ne predstavlja kakšne težke krize. Prav gotovo pa drži dejstvo, da je plavalni šport v Evropi v zadnji sezoni močno napredoval, kar smo lahko ugotovili že na letošnjem svetovnem prvenstvu v Torinu. V ženskih disciplinah ima Evropa še vedno nesporen primat. Razmerje med plavalkami iz Evrope in iz ostalih kontinentov je nekako 7:3. V crawlu zlasti izstopa mlada Avstralka Crappova, katero mnogi strokovnjaki smatrajo za naslednico slavne Ranhild Hveger. Američanke so najmočneje zastopane v metuljčkovem slogu, zlasti Mannova, ki je zastopana kar v treh disciplinah (100 m crawl, metuljček in hrbtno). Od Jugoslovanov sta se letos uvrstila med desetorice plavalcev na svetu dva predstavnika, in sicer Camby ter Ligorio. Njun plasma predstavlja v težki svetovni konkurenci vsekakor lep uspeh za naš plavalni šport. Kdor se uči — ta zna kdor varčuje — ta ima * Vlagajte sva je prihrani« na hranilne knjižice I Vloga Vam prinaša 5 ®/o obresti! Vloge so tajne — zanje jamči država! Narodna banka FLRJ Centrala za LR Slovenijo 100 m pi 54.8 Clevelanč 56.1 Hendricki 56.9 N. C. Kok 66.9 Park (Ka 57.0 Kadas o-sebno njeno zaletišče, ki je grajeno iz lesa, nanj pa položena strešna opeka, ki so jo dobavili iz Ribnice. Torej bo to prvi poizkus skakanja po skakalnici »iz opeke«, kar je inž. Bloudek pozdravil kot novo pridobitev. Sonce je sijalo in zaman smo gledali, kje bi se pokazali oblaki s težko pričakovanim snegom. Tam v daljavi pa so se kazali vrhovi Kamniških planin, zapeljivo obloženi z belo odejo. »Kako pa kaj drugače živite v »Partizanu?« države. Zato ni čudno, da je vse Kočevje odločno na strani »Partizana« ter ga podpira ob vsaki priložnosti. Društvo ima, kot smo že rekli, velike uspehe, saj so njegovi atleti, namiznoteniški igralci in nogometaši precej pokazali, prihodnje leto pa se bodo še bolj borili za kvaliteto svojega dela. Kočevarji pripravljajo za letošnjo zimsko sezono še mnogo pomembnih stvari, toda o tem bi posebej pisali v eni prihodnjih številk našega lista. V Črnomlju bi bilo vse o redu, če ... Se zadnja etapa na pot proti Črnomlju. Vedno manj je kazalo na zimo, v Črnomlju pa naju je pozdravilo naravnost toplo sončno vreme. Stike z odgovornimi ljudmi telesne vzgoje v tem kraju sem dobil takoj. Predsednika »Partizana« tov. Skrbinška ter neumornega delavca, ki je za telesno vzgojo vsaj po športni plati v Črnomlju že veliko naredil, prof. Kolariča sem dobil v gimna- Tam zraven gimnazije se jx>no«no dviga no- »Pridite v telovadnico, da nas boste va- v* internat, poleg njega pa sem zagledal pri-dili, pridite, potrebujemo vas,« pravijo otro- iazno športno igrišče za mali rokomet in ci in nas ustavljajo na cesti,« je povedal tov. Fajdiga. »Vodnikov ni, želimo si jih, ker sami ne zmoremo vsega dela. Prosvetna oblast naj bi nam poslala kakšnega učitelja, ki bi se vključil v »Partizana« in nam pomagal. Saj vadba je redna, ni pa načrtna. Starejši pionirji vadijo mlajše, tako si pač pomagamo. Organizatorjev je dovolj, ni pa . vaditeljev,« je poudaril ob koncu. In res je tako. Okoli sto telovadečih imajo, mnogo več jih je pa še, ki bi tudi telovadili, če bi bili vodniki na razpolago. Ob šolskem poslopju je prikupna telovadnica, opremljena z vsom potrebnim orbdjem, vendar jo uporabljajo še za kino predstave in dramske predstave domačega KUD. Zato so prišli na svojevrstno idejo. Iz koruzne slame so spletli preproge, ki jih ob prireditvah polože po telovadnici, da jo obvarujejo prahu in blata. Zato nisem bil presenečen, ko sem videl vse »Partizanove« prostore — tudi društveno sobo za namizni tenis — snažne in v najlepšem redu. Glavni podpornik »Partizana« je domača kmetijska zadruga, ki nudi vsa razpoložljiva sredstva za to, da bi se mladi rod Sodražice čim bolje vzgajal v društvu ter postal čvrst in zdrav. atletiko. Zgradili so ga dijaki sami in ga soveda še dokončujejo. Ko bo dograjeno, bf to eno najlepših šolskih igrišč v naši republiki. To pa še ni vse. Pet minut hoda is mesta so začeli z gradnjo večjega stadion« za nogomet, veliki rokomet, atletiko in športne igre, pri čemer so z delom v zadnjih mesecih že precej napredovali. Vojaki, dijaki in drugi prostovoljni delavci Črnomlja m vložili v to delo mnogo delovnih ur, buldožer pa je moral razriti kar nad 3000 m* zemlje. To bo v bodočnosti nekakšen športni park Črnomlja, kot si je to zamislil inž. Bloudek, ki je zanj naredil načrt. Dne 1. maja 1955 bo pripravljen za tekme in g« bodo slovesno odprli. Veliko pomoč pri tej gradnji, kot sploh pri širjenju telesne vzgoje nudi okrajni odbor, pa tudi politične organizacije. Toda največjo razgibanost je vsekakor opaziti v gimnaziji, kjer se v veliki meri pozna delo tov. Kolariča. On je pravzaprav i v šoli i v društvu »Partizan« trener in organizator, pa tudi polir pri gradnjah in skoraj ves svoj prosti čas žrtvuje za to. In še nekaj bodo začeli prihodnje lete graditi. Veliko poslopje za vse družbene is telesnovzgojne organizacije, kjer bo tudi velika telovadnica in zimski plavalni bazen, ki bo še posebne važnosti, kajti v Beli Krajini ne zna plavati okoli 80 odst. mladine. Pobudnik gradnje je okrajni odbor, ki be dal na razpolago potrebna sredstva. Kako pa je v društvu? Vse bi bilo dobre, če bi bil v odboru red. Toda na prste lahke preštejemo tiste odbornike, ki delajo, s predsednikom in tajnikom na čelu, le redki p« se zavedajo, da bi s svojim delom lahke mnogo doprinesti k utrditvi društva »Partizan«. Imeli so smolo z načelniki. Prej se imeli enega, ki se ni dovolj približal mladini. Drugi ni bil nič boljši in je hotel med članstvom uvajati nekakšne absolutistične težnje. In da je bil polom še večji, so ga zasačili pri malverzacijah ter morali izključili iz društva. Sedaj je predsednik društva prof. Skrbinšek predsednik, načelnik in vaditelj hkrati, čeprav ga bolezen ovira, da se ne more z vsemi silami posvetiti društvu. Največ veselja in zanimanja je med črnomaljsko mladino za rokomet, atletiko in namizni tenis. Na rokometne tekme pride cele do 600 ljudi, kar je skorajda edinstven primer v Sloveniji. Rokometaši gimnazije bode v januarju gostovali celo v Nemčiji, kamor jih je povabila gimnazija iz Pfortsheima. Tudi v Črnomlju sem naletel na isti problem kot v drugih krajih. Vaditeljskega kadra ni in če bi tega imeli dovolj, bi lahke splošna in orodna telovadba doživeli tolikšne uspehe, kot jih imajo člani »Partizana« r nekaterih športnih panogah. Vsedla sva se v najin »Topolinček« ter skozi sončno Belo Krajino in čez strme Gorjance mimo Novega mesta krenila v Ljubljano. Med potjo sem premišljeval o doživetjih teh dveh dni in videl, da imajo podeželska društva veliko voljo do dela in da si pač sama poiščejo vire za vzdrževanje, hkrati pa najdejo način, kako vključiti mladino v telesno vzgojo. In kljub problemom vendar zrejo v prihajajoče novo leto z jasnimi pogledi, bolj kot sem zrl v medlo svetlobo Ljubljane jaz, ko sva se od Šmarja dol zapeljala v gosto ljubljansko meglo . . . avisiT pokal roma ropot i Zli Po 4 letih avstralskih zmag je teniškim mušketirjem ZDA končno letos zopet uspelo osvojiti najbolj zaželeno trofejo v teniškem športu, Davisov pokal. Pred srečanjem, ki je bilo v Sidneyu, so bila mnenja o izidu precej deljena. Eni kot drugi so bili optimisti ter so dajali dokaj samozavestne izjave. Prva dva dneva tekmovanja sta dala prav ameriškemu kapetanu, tudi teniškemu veteranu Billy Talbertu. Po prvem dnevu so namreč Amerikanci vodili z 2:0, po drugem celo s 3:0. Strokovnjaki so bili povečini mnenja, da je močnejši ameriški igralec Trabert. Toda same igre so pokazale drugače. V prvi je Trabert s precej težave po večurni borbi premagal Hoada s 6:4, 2:6, 12:10 in 6:3. Seixas pa je imel mnogo manj opravka z Rosewallom, ki mu sicer ne »leži«. Amerikanec je zmagal z 8:6, 6:8, 6:4 in 6:3. Igra dvojic je bila v zadnjih letih vedno siguren plen Avstralcev. Popolnoma drugače letos, ko sta Trabert in Seixas pred 25.000 gledalci razmeroma lahko opravila z Rosewallom in Hoadom z rezultatom 6:2, 4:6, 6:2 in 10:8. Po tej igri sta bila Avstralca povsem na koncu svojih moči, Amerikanca pa sta bila še dokaj sveža, pa seveda tudi srečna, saj je bila z njuno zmago končna zmaga tudi že zagotovljena. Ne smemo se čuditi, če sta oba zadnja singla dobila Avstralca. Amerikancema se res ni bilo več treba posebno truditi, saj sta imela pokal že v »žepu«. RosewalI je premagal Traberta z 9:7, 7:5 in 6:3, Hart-wig pa Seixasa s 4:6, 6:3, 6:2 tn 6:3. Z letošnjo zmago se je število amerikan-skih zmag v Davisovem pokalu povečalo na 18. Avstralci so doslej zmagali 12 krat, Angleži 9 krat, Francozi pa 6 krat. S Finske poročajo o velikem pre- Društva, zgledujte se na Kočevju! O Kočevarjih smo v zadnjih dveh letih veliko slišali. Njihovi uspehi na vseh področjih telesne vzgoje so zares zavidanja vredni in ni nama bilo žal, da sva krenila naprej proti središču kočevskega okraja. Ko pa sva se ustavila pred podjetjem »Zidar«, kjer se nahajajo pravzaprav člani »glavnega štaba« Okrajne zveze in telesno-vzgojnega društva »Partizan« Kočevje, pač nisva vedela, kaj naju čaka. Nabralo se je zanimivosti, da je kaj! Sprejel naju je tov. Arko, eden najmarljivejših delavcev. »Aha, ste prišli, saj smo že iz Ljubljane zvedeli, da pridete. Bom takoj poklical še druge, ki pri nas največ delajo,« naju je pozdravil. Dan se je že nagibal h kraju, zato je bil najprej »na sporedu« ogled vseh doslej zgrajenih objektov, ki so Kočevju v okras, partizanskemu društvu pa v ponos in v zadovoljstvo. Že pred Rinžo me je presenetilo ropotanje mešalnih strojev. Pogledal sem na levo in videl, da gradijo velik telovadni dom, ki ga hočejo prihodnje leto spraviti pod streho. To bo zares impozantna zgradba s tremi telovadnicami, od katerih bo velika imela premer 28X*4m. Tla bodo obložena z gumo, uporabljali jo bodo samo za telovadbo in športne igre, medtem ko bo za gledalce pripravljen poseben balkon. V mali dvorani 12X14 m bodo gojiti namizni teni® Opomba: 1.—2. prijateljska nogometna tekma v Ljubljani, 3.—-10. tekme 16. kola južne nemške lige, 11.—12. tekme 28. kola angleške lige. senečenju s smučarskega tekmovanja y_ teku na 18 km. Svetovni pr- vak Veikko Hakkulinen je bil s časom 1:30,30 šele peti. Zmagal je 34-letni Haikkanen v odličnem času 1:12,19. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 1» 1. Odred : Udinese (I. polčas) ločen naslov pošiljatelja: Priimek: 2. Odred : Udinese (konč. rez.) 3. Augsburg : Nurnberg 4. Fflrth : Frankfurter SV 5. Eintracht : Offenbach Ime: 6. Regensburg : Kickers 7. VfB Stuttgart : Kassel 8. Schveeinfurt : Karlsruhe Kraj: 9. Bayem : Schwaben 10. Reutlingen : Mannheim Ulica in hišna številka: 11. Arsenal : Cardiff 12. Sunderland : Burnley / VOLNENIH IN VIGOGNE IZDELKOV MARIBOR JEZDARSKA UL. 8 Brzojavi: »Vigonka« Železniška postaja: Maribor-Studsnci Telefoni: 21-97, 21-98, 21-99 - Poštni predal 93 PROIZVAJAMO: Volnene fkanine iz česane preje Volnene tkanine iz mikane preje Volneno mikano prejo Bombažne tkanine Vigogne prejo Vatelin Vato Vsem eHelesmlen Išeadem Selim® SREČBS® B8 O Ve IEIO 1!955 OB NOVEM LETU 1955 čestita vsem delovnim kolektivom M&vjo mesto trgovsko PODJETJE EN GROS Tekstil — Galanterija — Prehrana IftiiUa uz(Uca ! Hfmlmte*imt cent! Se priporoča „Rog", Novo mesto, telefon 158 Slovenskim športnikom želimo v novem letu 1955 mnogo uspehov! MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR PREDILNICE TKALNICE BARVARNE TISKARNE APSETURE Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kakovosti in po nizkih cenah Zadružno trgovsko podjefle Novo mesto odkupuje kmetijske pridelke, vino, les in živino Nudi potrošnikom kmetijske pridelke, kurivo in ostalo Ob Novem letu 1955 želimo vsem delovnim kolektivom obilo uspeha I Rudniki kremenčevega peska KREMEN Novo mesto Največje slovensko podjetje za eltsploatacijo peska in gline Oskrbuje steklarsko in keramično industrijo ter železarne in livarne z najfinejšimi vrstami kremenčevega peska Zahtevajte vzorce! S aro čaj te pri nast KRKA Ho-t/a mesto izvršuje vsa gradbena in v gradbeno stroko spadajoča dela Podjetje se priporoča in želi vsem delovnim kolektivom uspehov polno Novo leto 1955 Železniška postaja: Manbor-Studenci Tekoči račun: 6402-T-8 Telefoni'. 22-7/, 29-45 Poštni predal: 25 želi v novem letu 19 5 5 j vsem slovenskim športnikom in vsem delovnim kolektivom obilo uspehov se trudi, da zadovolji potrošnike s kvalitetnim volnenim blagom, ki ga izdeluje iz najboljše surovine in pomožnih sredstev 1. „NOVOTEKS“ izdeluje samo kvalitetno volneno blago 2. »NOVOTEKS" kamgarne je lahko spoznati po modnem vzorcu in čisti izdelavi. Izdelani so iz uvožene stoodstotne volnene česane preje 3. „NOVOTEK$“ volneni „cre-pe-georgette" je blago za ženske obleke, izdelano iz uvožene česane preje, ki po kvaliteti in barvi zadovolji vsakogar. 4. »NOVOTEKS" zenski in moški plašči - velurji - so poznani po lepem izgledu in trpežnosti 5. »NOVOTEKS" športni plašč, izdelan iz efektne „nopen" preje, je moderen in praktičen, ker se lahko nosi od jeseni do spomiadi 6. »NOVOTEKS1* izdeluje volnene tkanine za ženske obleke v najrazličnejših vzorcih in barvah 7. NOVOTEKS" volnene »kamelhaar' odeje, eno m dvobarvne, obrobljene navadno ali s svilenim trakom, So lahke in tople, pri tem pa dovolj kompaktne, trajne in primerne za dom in potovanje timotem s sledečimi obrati: Jh&cUtfti ta TisUa&ta BdivOCftCl Tkalnica s4p.eetuea V NOVEM LETU 1955 TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO KOLEKTIV TOVARNE UMETNIH BRUSOV MARIBOR želi vsem Športnim organizacijam In vsem delovnim kolektivom še mnogo zmag in delovnih uspe. o v TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK Pošla: Majšperk * Teie;on:4 * Brzojavi Volr.a-Majšperk Tekožl račun: NB Ptuj 643-7-5 * * * želi v Novem letu 1^55 vsem delovnim kolektivom obilo uspehov m nadaljnjih zmag pri graditvi naše socialistične domovine * * * Kolektiv podjetja želi v novem letu 1955 vsem delovnim ljudem obilo uspehov in zadovoljstva MESTNA HRANILNICA MARIBOR, Trg Svobode 6 ★ ŠPORTNIKI! Slednja je važna tudi za vas I Vključite se v množico varčevalcev pri mestni hranilnici Trgovsko podjetje s prehranbenim blagom »GRUDA« MARIBOR, Rotovški trg 2 ★ Največja izbira vedno svežega prehranbenega blaga! Točna postrežba — solidne cene! Toi/acM’ JUsAt/ine, ah CERŠAK POŠTA ŠENTILJ V SLOV. GORICAH Izdeluje: rjavo lepenko, sivo lepenko lepenko za kovčege PODJETJE ELEKTRO - CELJE / Jf CELJE, MARIBORSKA ULICA 2 dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih - projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj - izvršuje vsa v elektriško stroko spadajoča instalacijska dela INDUPLATI INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV Jarše, pošla Domžale želi vsem delovnim kolektivom še obilo zmag in uspehov v novem letu 1955 Železničarski planinski dom na Pohorju nudi vsem športnikom In turistom udobno bivanje in odlično hrano Žičnica za smučarje oddaljena le pol ure Pri domu 25 m skakalnica! Posebni aranžmani po dogovoru! Rezervacije sprejema SŠD , Železničar*", Maribor SUROVINA MARIBOR z odkupnimi postajami v Mariboru (Tržaška cesta 95 in Vojašniški trg 1), v Ljubljani (Dolenjska cesta 6 in Šmar-tinska cesta 22), v Ptuju, Ilirski Bistrici, Pulju, Šoštanju, Radljah ob Dravi in Slovenski Bistrici ODKUPUJE vse vrste odpadkov po najvišjih dnevnih cenah in nudi razne uporabljive odpadke po najnižjih dnevnih cenah! Po konkurenčnih cenah prodajamo visoko kakovostno čistilno volno MEPA INDUSTRIJA PAPIRNATIH IZDELKOV MARIBOR [****[ KOROŠKA CESTA 5 TISKARNA - LITOGRAFIJA - KARTOMAZA KNJIGOVEZNICA IZDELOVALNICA ŠPECERIJSKIH VREČIC — IZDELOVALNICA TEKSTILNIH STROČNIC — KVALITETNA IZDELAVA IN SOLIDNE CENE! — ZA ŠOLO, ZA PISARNO, ZA DOM IZDELKI „M£PA", Maribor Gradbeno podjetje »Pionir« ¥0 H VELETRGOVINA S PREHRANJENIM BLAGOM »J£a£o*t£a£e« MARIBOR, Jurčičeva ulica 5/11 Telefon 27-48, 25-87, 24-30, 27-18 oskrbuje na teritoriju severovzhodne Slovenije celotno malopro-. dajno trgovsko mrežo z bog »tim sortimentom pre* hranbenoga blaga una postrežba in nizke cenel Gozdno gospodarsko Maribor z gozdnimi upravami: Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Oplotnica, Slovenska Bistrica, Maribor in Ptuj IZVRŠUJE gozdno-kulturna in tehnična dela v gozdovih splošnega ljudskega premoženja ter proizvaja hlodovino, jamski in celulozni les TT ln E drogove, drva za široko potrošnjo itd. Vzporedno z rastom splošno-grad-benega podjetja »PIONIR« v Novem mestu, ki je bilo ustanovljeno s peščico ljudi leta 1946 kot majhno podjetje »Novgrad« in ki danes po 8 letih obstoja z vsemi svojimi gradilišči predstavlja 2000 članski kolektiv — največje gradbeno podjetje Dolenjske — se je razvijalo tudi njihovo športno življenje. Peščica vodilnega kadra »PIONIRJA« je prinesla odbojko v Novo mesto. Tem pionirjem v dobesednem pomenu, ki so tvorili jedro moške odbojkarske vrste, je kmalu sledila ženska vrsta. Po začetniških težavah so smotrna, vztrajna in sistematična tekmovanja obrodila vidne uspehe. Zmagam v Celju leta 1947 so sledile zmage nad rutiniranimi temkovalci »Enotnosti« in uspešna srečanja v Trbovljah leta 1948. Športni tisk je vedno pogosteje zapisoval uspehe novomeške odbojke. V dobi ligaških tekmovanj izstopa odbojkarska vrsta vedno bolj v ospredje s tem, da je danes član zvezne lige. Delovni kolektiv splošno-gradbe-nega podjetja »PIONIR« ni zidal samo razna stanovanjska poslopja tovarne, mostove, šole in ceste, temveč tudi prav vzorna športna igrišča, kot so kegljišče, odbojkarsko igrišče, balinišče itd. Športno zanimanje kolektiva »PIONIR« zavzema iz leta v leto večji obseg. Danes razpolaga delovni kolektiv »PIONIR« s samostojno moško in žensko kegljaško ekipo, odbojkarsko vrsto, namiznoteniško vrsto, tremi streljskimi ekipami, šahovskim moštvom, smučarji in nogometaši. Celo rokomet in atletiko so začeli sistematično gojiti. Športni dnevi ŠD »Beton« in »Gradis« so vedno prinesli »PIONIRJU« prehodne zastave, plakete, doplome in pokale. Troboj treh gradbenih podjetij v kegljanju, odbojki, strelstvu in šahu je ponovno prinesel »PIONIRJU« zmago z žensko kegljaško ekipo in moško namiznoteniško vrsto. Značilna je tudi zmaga ženske kegljaške ekipe »PIONIRJA« v času športnega tedna v Novem mestu oktobra t. L, ko so dosegle 280 kegljev, dočim je prva moška ekipa dosegla 274 kegljev. Ko danes na vseh športnih forumih poudarjamo pomembnost smučanja, je »PIONIR« že spomladi izvršil tekmovanje za prvenstvo »PIONIRJA« v smučanju na Gorjancih in Kranjski gori. Razen aktivnega športnega življenja samega kolektiva »PIONIR« je bilo izvršenih več srečanj v raznih panogah z drugimi delovnimi kolektivi Novega mesta in z enotami JLA. Tako se člani kolektiva »PIONIR« tudi v stalnih športnih vajah im tekmovanjih kalijo v vztrajne, zdrave in zavedne graditelje socializma. čestita vsem delovnim kolektivom ob novem letu 1955 Športno društvo Odh&d LJUBLJANA želi vsem svojim simpatizerjem, prijateljem, športnim društvom in organizacijam ter vsem delovnim kolektivom SREČNO NOVO LETO 1955 Kaj je pokazal prvi seminar naših odbojkarskih treneriev »zhačnč most« gavihišenili Kubancev V začetku decembra je bil v Beogradu seminar za trenerje odbojke, ki ga je organiziral Športni institut Zveze športov Jugoslavije. Nanj so bili povabljeni vsi vidnejši trenerji v državi in prav tako tudi tisti, ki vadijo zvezna moštva. Program tečaja je bil skrbno izbran. Prav posebno so ugajala predavanja Poliča, Lenerta, Anastasije-viča in Smodlake, ki so predavali o treningu, metodiki, osnovah fiziologije, športnih merjenjih itd. Tečaj je bil v Košutnjaku pri Beogradu pod idealnimi pogoji. Telovadnica, predavalnica in jedilnica so bile v isti zgradbi, kar je omogočilo 8-uro dnevno delo. Poleg prej omenjenih teoretičnih predavanj je bilo največ zanimanja za predelavo tehnike in taktike odbojke. V diskusiji, ki bi lahko trajala mesece, so trenerji pripovedovali o svojih izkušnjah, propagirali svoj način vadbe in demonstrirali na praktičnih urah za marsikoga nove stvari. Vsi so prišli ob koncu do zaključkov, ki so v glavnem naslednji: sistem obrambe »srednji krilec nazaj« je prav tako dober, kakor »srednji krilec naprej«, pri čemer ne moremo točno opredeliti mesta, kje naj se v posameznih trenutkih igralci nahajajo. Vse to je odvisno od individualnih sposobnostih posameznikov, na kar trenerji nasploh premalo pazijo. Prav tako je bilo ugotovljeno, da naj moštva prilagodijo sistem napada in obrambe z ozirom na kvaliteto in način igre posameznih igralcev. Velika napaka je, da prehajajo moštva k šablonski igri »četrti na mrežic, ka r v znatni meri vpliva na posamezne igralce, ki prav malo časa posvetijo vsem ostalim elementom napada, ki so prav tako koristni. Način napada naj bo raznovrsten, toda bolj enostaven, kot do sedaj. Način igre sedanje državne reprezentance je šablona, v kateri dajo preveč prednosti nizkim lokom. V bodoče naj bi torej trenerji re-prezentačnih vrst bolj pazili na način igre posameznikov in upoštevali način, s katerim so bili do sedaj najuspešnejši. Se mnogo stvari so razpravljali trenerji, predvsem glede naše odbojke. Vse novosti, pridobljene na tem tečaju, bodo udeleženci seminarja lahko takoj uporabili pri vadbi svojih vrst. Vsak udeleženec tečaja je po svoji moči pripomogel k uspehu tečaja. Vsak je nudiil ostalim vse svoje znanje in s tem prispeval k dvigu kvalitete odbojke v države. Vsi prisotni pa so obsojali odsotnost (morda ignoriranje) nekaterih vidnih trenerjev v državi. Tako se tečaja Beseda je o mladih drsalcih železničarskega kluba Ljubljane. O teh tekmovalcih do danes še nismo prav ničesar slišali, čeprav vemo, da se že dalj časa v telovadnici Ser-cerjevega doma v Šiški trikrat na teden sestajajo in nabirajo potrebno kondicijo. Obrnili smo se na tehničnega referenta tov. Jeralo, da nam pove nekaj misli o mladih dr- niso udeležili dr. Požar Danilo, Bata Markovič, Stranič in Čuki Popovič. Vsi udeleženci so mnenja, da so bili prav ti kot trenerji Branika, Crvene zvezde, Mladosti, Partizana prvi poklicani, da pokažejo, kaj znajo in da nudijo tudi ostalim svoje znanje. Ob koncu seminarja je bila tudi ustanovna skupščina Zbora trenerjev. V prvi sekretariat novoustanovljenega Zbora trenerjev FLRJ so bili izvoljeni Brana Markovič, Sava Grozdanovič in Sirotanovič. Na skupščini je bilo sklenjeno, naj se v najkrajšem času ustanovijo republiški zbori trenerjev, bi naj najprej izvedejo prevedbo svojih strokovnjakov v nove nazive. Nadaljnji važen sklep je tudi ta, da je skupščina tisti forum, ki voli trenerja državne reprezentance in da ima prvenstveno vlogo pri izbiri kandidatov za državno reprezentanco. Kosec Miloš salcih Ljubljane, o njihovih bodočih perspektivah in nalogah, ki jih čakajo danes, na začetku nove sezone. Tov. Jerala je povedal, da so začeli z delom že v lanski zimski sezoni predvsem z namenom, da pritegnejo čim več mladine z Bežigrada in Šiške. Pridne roke so že lani pripravile mladim drsalcem gladko ledeno ploskev, uredili so garderobo, osvetlili in ozvočili drsališče ter privabili v društvo precej mladine, ki se je vključila v drsalni tečaj, ki je trajal skozi vso prejšnjo sezono. S pripravami za letošnjo zimo so začeli že sredi meseca oktobra. V telovadnici so si pridobili otroci potrebno telesno vzdržljivost in obdelali predvsem tiste vaje, ki so nujno potrebne, če hoče drsalec začeti s tekmovanjem na ledeni ploskvi. V zimski sezoni so predvidena naslednja tekmovanja: klubsko tekmovanje, republiško prvenstvo in končno državno prvenstvo. V letošnji zimski sezoni — kot so sklenili odborniki — še ne bo hokejskega moštva zaradi visokih cen rekvizitov, predvsem pa drsalk. Mislili pa so na revijo na ledu in imajo že danes v glavnem sestavljen program, pa tudi v telovadnici se že pripravljajo, tako da bo občinstvo prav gotovo zadovoljno. Delo z najmlajšimi, ki jih je okoli 70, je prav prijetno, mladež uboga in se trudi izpolniti vse naloge, ki jih zahtevata od nje učitelj in trener. Seveda pa mora klub misliti tudi na nekatere posameznike, ki so že prešli mejo povprečnosti. V ta namen je odšlo 6 najboljših drsalcev in drsalk na 10-dnevni trening na Dunaj. Ti tekmovalci bodo ob vrnitvi iz Avstrije prenesli svoje znanje na mladino. Pohvaliti moramo odbor kluba, ki ne skrbi samo za telesni napredek svojega članstva, ampak se močno zanima tndi za uspehe najmlajših v šolah. Kot smo zvedeli, je dobil drsalni klub od matičnega društva vso podiporo. Veliko zanimanje je pokazal sam predsednik društva, tov. Lepin, predvsem zato, ker želi, da bo njihov prvi nastop čim lepši. Pri-hodno zimsko sezono bo, kot smo slišali, društvo zgradilo nove športne objekte, novo veliko in moderno drsališče, kjer bodo lahko gojili vse panoge drsanja. Razen tega bodo zgradili tudi betonsko ploščo za kotalkanje, kjer bodo drsalci v poletnih mesecih skušali nadoknaditi vse tisto, česar ne morejo doseči v kratki zimski sezoni. Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Maroiano (na lervi) bo moral v kratkem braniti svoj naslov pred izzivalcem Valdezom Kubanski ljubitelji športa nočejo zamuditi ugodne prilike, da bi videli borbo svojega rojaka Nina Valdesa s svetovnim boksarskim prvakom Rookyjem Marcianom za najvišji naslov. Radi bi seveda videli, da bi bila ta borba na Kubi, toda mmažerju Marciana Ali Weillu se zdi to le nekoliko prenevarno. Zato so se zedinili, da bo to zanimivo srečanje v Miamiju na Floridi. Miami je oddaljen od glavnega mesta Kube, Havane, le 500 km. Ta daljava pa seveda ne bo mogla zadržati za šport navdušenih Kubancev, ki bodo v velikem številu prihiteli na Florido, da podprejo svojega rojaka. Ko se je izvedel točen datum borbe, je prišlo do pravega navala na letalske družbe, ker si je vsakdo hotel p ra- Danes ne nameravamo govorita o vrhunskih japonskih plavalcih, ki jih v zadnjih 20 letih gotovo ni manjkalo. Poizkušali pa bomo pokazati viogo, ki jo ima plavanje že več stoletij v življenju japonskega naroda. 2e od nekdaj so Japonci kazali resnično in globoko navdušenje za plavalnp »umetnost«. Cela vrsta pravljic govori o plavanju v pradavnih časih. Pod nasledniki cesarja Jimmuja, ki je vladal okoli leta 660 pred našim štetjem, je postajalo plavanje vedno bolj vojaška umetnost. V času vladanja dinastije Tokugawa (17. do 19. stoletje) so se že prav znanstveno ukvarjali s plavanjem s tem, da so razvijali posamezne načine plavanja, in sicer glede na to, ali je bilo plavanje na odprtem morju, na jezeru ali na deroči reki. Plavanje je postajalo važen del vojaškega urjenja. Vojaška kasta Samurajev je v različnih delih Japonske razvila prave »šole« plavanja, ki so bile prilagojene krajevnim razmeram. Taka šola je n. pr. stala na južnem otoku Hiušiu, kjer so se uriti v tem, da so v deroči reki plavali z oklepom in čelado, pri tem pa še uporabljali strelno orožje. Ta način plavanja je bil kmalu tako dovršen, da so ga začeli uporabljati predvsem na raznih paradah, pri čemer so morali plavalci plavati v polni bojni opremi z nad 10 kg težko čelado. Da ne bi kdo morda mislil, da je bilo to samo nekdaj, lahko pripomnimo, da vežbajo tudi danes Japonci na ta način svoje policijske čete. Na otoku Šikoku so plavanje kompli-eirali tako, da je moral vsak plavalec nositi slamnjačo v velikosti 2 X 3,5 m in z njo dajati tudi znake, podobno kot delajo to mornarji s signalnimi zastavicami. Na drugih otokih so si privoščili še težje stvari. Plavali in potapljali so se z zvezanimi rokami in nogami, izpopolnjevali so se tudi v borbi na površju in pod vodo. V neki drugi pokrajini so se učili plavati z mečem, kar so potem zopet uporabljali kot paradno točko pred raznimi visokimi osebnostmi. Prijateljem jiu-jitsa lahko »izdamo« tudi to skrivnost, da se Japonci niso omejili na gojitev te panoge samo na suhem, ampak so jo tudi rednih letalih so bila kmalu razprodana in letalske družbe so se odločile, da bodo na dan borbe vzpostavile pravi »zračni most« med Kubo in Florido s celo floto letal Kubanski letalski strokovnjaki pravijo, da bo to največji športni »zračni most« doslej. Računajo namreč, da bo nič manj kot 20.000 Kubancev letelo na Florido. Nino Valdez, ki je znan tudi v Evropi po svoji k. o. zmagi nad evropskim prvakom Heinzom . Neuhausom, pričakujejo borbo * Marcianom dokaj mirno. Valdez ve, da hna v primeru, da premaga svetovnega prvaka, bodočnost zagotovljeno. Od kubanske države bo dobil namreč kot svetovni prvak stalno nagrado za ves čas svojega življenja. Naslov svetovnega prvaka je torej na Kubi istovetni z denarjem, in to i.e le danes in jutri, ampak za vse življenje. In ta nagrada je vsaj toliko vredna, kot denar, ki ga bo dobil Valdez za samo borbo. V tem primeru se govori e približno 100.000 dolarjih. v vodi, kjer so pogoji seveda ne-koliko drugačni, s pridom uporabljali. V pokrajini Mi to so se učili streljati z lokom med plavanjem, provinca Ise pa je slovela po tem, da so izurjeni plavalci, doma iz teh krajev, trobili med plavanjem na trobento. Omeniti bi bilo še treba tako imenovano Qkayama šolo, ki je učila, kako prenesti s plavanjem različne predmete, ki se pri tem seveda ne sinejo zmočiti. Bolj v skupino paradnih disciplin pa moramo prištevati šolo, ki je učila celo pisanje med plavanjem. To hi bile vse najvažnejše šole japonskega plavanja, ki so večkrat pokazale že svojo veliko praktično vrednost. Med drugo svetovno vojno so Japonci tako hitro osvojili angleško trdnjavo Homkong le zaradi smelega napada s pomočjo plavalcev. Po vsem tem se najbrž ne bomo mnogo zmotili, če trdimo, da so tudi veliki uspehi japonskega plavanja na športnem .polju, veliko število olimpijskih medalj in cela vrsta svetovnih rekordov le posledica stoletne tradicije in pa odnosa, ki ga ima japonsko ljudstvo do plavanja. Dve iz nogometa Časti in nagrad za nemške nogometaše, ki se osvojili letos svetovno nogometno prvenstvo, še vedno ni konec. Tako je pred kratkim mestna občina Kaiserslauterna — kraja, ki je dal reprezentanci največ igralcev, saj je kar 5 članov 1. FC Kaiserslantern v izbranem moštvu — lepo počastila petorico »svetovnih prvakov«. Kohlmeyer, Eckel, Liebrieh, Othmar in Fritz Waher so dobili ček za 3000 mark, kot prispevek navdušenih someščanov za gradnjo lastnega doma. * Oba najboljša madžarska nogometna vratarja Grosics in Geller sta po vesteh iz Zahodne Evrope zapletena v tihotapsko afero in po drugih vesteh sedita celo v zaporo. Oba sta, kot kaže, v »kompaniji« uvažala ob priliki gostovanj madžarske reprezentance in klubov velike količine nylon nogavic na Madžarsko. Pravijo, da so jih pri Grosicsu našli več tisoč parov. Madžarski nogometaši, ki so pred kratkim gostovali v Angliji, pa so te vesti odločno zanikali. Ptujska podjetja Pekarsko, slaščičarsko, medičarsko in svečarsko podjetje »DRAVA", Ptuj „R»«llo«en6er“ Ptuj Trgovina z železnino »ŽELEZO", Ptuj Dravska 3 Trgovina z manufakfurnim blagbm nZveMlaui Plul Srbski trg 8 žde v MH/em tetu 1955 vse-m de tov k im Uoteltfu/otn atulo- učpčUov Zaenkrat lih le ne poznamo toda kažejo mnogo volje do dela vočasno rezervirati vozovnico. Vsa mesta Japontka ima v plavanju stoletne tradicije