öorli-a" izhaja vsaki torck in toboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredni*tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ullca Vetturini St. 9, kam or je naslavljati pisma. Nefrankirana piHina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Bokopidi dopisov se ne vračajo. .Gorlca* stane na leto 10 K, za pol let« 6 K, za čftrt leta 2 SO. tlpravniitvo te nahaja v „Narodni Tfskarnl" ulica Vetturini St. 9. se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni rtatis primeren popust. PuN&mezni; itevilke itanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. Lt. 16. . v Gorici, v soboto dne 25. februvarja 1911. Leto XIII. flvsfrijska delegacija. V sredo je začela avstrijska dele- gacija razpravljati o proračunu mini- sterstva za zunanje zadeve. Posebno po/ornost je provzročil zanin;ivi dolgi govor tirolskega delegata Grabmayer, katerega vsebino hočemo v naslednjih vrstah v kratkein podati našim čilateljem. Del. (irabmayer je orisal nase razmcrjc do italije ter položaj avstrijskih lla- lijanov. Začel je svoj govor s tern, da se je dotaknil vedno se povekšajočih oburožcvanj tako pri nas kakor tudi v Iialiji. Rekel je, da ni mogoče zabranili oboroževanja na obeli straneh. Pač pa bi se dali odstranili v/.roki, ki /ahtevajo taka oborozevanja. (jlavni vzrok da je javno mnenje, na katero bi se morale- lako uplivati, da bi bila vojska meJ nami in ltalijo izključena. Ubojestransk« oboroževanje bode Sole takrat nelialo, ko bodo Ijudstva spoznala, ua je mogi-čnost kake vojske mod Avslnjo in ltalijo le i/.rudck eksal- tirauih mozganov. Dolaknil >e je potun iredente. ü katen je rekel, da obMcji ircdenta le v glavab nekatenh sanjaCev. Resni politiki je ue pozuajo ;n je tudi ne upostevajo. (iotovo bi nastala pri vsakem naj- manjSem posku>u osvojitvc iialijanskih delov nase dr/ave po llaliji krvava vojska na zivljenje in smrt. Ali Italijani naj si i/bijejo to misel i/. glave in na- pciost. ki sedaj viada rued obenia drzavama, bode izginila in nastalo bo pnja'.eljsku razmerje Iredente Mna tak cilj, da, če ga zaslednjemo. gotovo pri- vvde do vojske. Nastala pa je iredeifta le vslcd i.::iiiSljotm, ki so se, na verojeten način sestavljene, porocale Italijanom onMran ineje. Po leh poročilih bi bill avstrijski Italijani v vsakem pogledn preganjam, glede narodnosti. sol. jezika nd. Tu treba seči po remedun. Resmca naj go- vori in ne fraze. Samo enkrat se je godila Itali- janom y Avstriji krivica. in to je hi(o pri vseučiliškem vprašanju, ki je sedaj tudi Že izginilo iz ospredja. Ka/j*#)|ice avtonomije italijanskega dela Tirotewe, se bo dalo tudi doseči sporazufnlyjnje. Ko se posreči napraviti red med-jNemci in Cehi na Češkem. se bode morda isti na^in postopanja vpo- rabil tudi na Tirolskem. Govornik je obsojal preostro po- stopanje političnili oblastnij nasproti nekaterim mladeničem, ki so se divilt v petju v Avstriji prepovedanih ital. pesmi. Ne smemo in tudi ne moremo na to misliti, da bi avstrijskim Itali- janom vzeli skupnost kulturc z nji- hovimi sunarodnjaki v Italiji. Ravno tako, kot so Nemci glede umetnosti in znanosti v vednem stiku z Nemčijo, mora biti tudi Italijanom dovoljeno, da bi bill deležni onih nacionalmh na- predkov. ki s! jih priborijo sonarodnjaki v Italiji. (jotovo ne bi smeli avstr. Ital. pri tern nikdar po/abili, da so av.stnjski pudaniki. To mneje vlada pn nas tudi v merodajnili krogili. Yelik pogrefcek je pri takih stretnljenih. spraviti na nuge eel kazenskosodnijski aparat. uovormk je nato rekel: All tudi avstrijske Itahjane bi jaz nujno svaril. naj ne po>kusajo z grdimi demonstra- cijami nakopičiti si sovrazmkov. Popoln*>ma netitemeljeno je pred- bacivanje. da se tlači lojalno italijansko Ijudstvo. Kot mnogoletm tirolski de- zelm poslanec sen! tu kot priča, da to ui res. Kar >e pravice jezika tiče. je opažati. da mm italijanski je/.ik na Ti- rolskem preduost. \" nalijanskem delu deZele je ita- lijanski jezik izključno nolranji in zu- nanji sluzbem je/.tk in mi Nemci si pu- st i ni t> lepo dupasti. da moramo pri so- diScih obCevati le v itahjanSčmi. \' de- želnem z'boru in odburu se strogogleda na je/Jkcvno enakopravnost. Koliko prednost ima ital. je/ik na Tirolskem, kaže dejstvo. da je sedaj v vseh nemskih srednjih solah upeljan kot obligatni predmet. Pri vseh ital. sodi- sčih je le en nemski uradmk. medtem ko jih je več Italijanov pri nemskoti- rolskih sodisčih. V deželnem zboru vlada rued Nemci in Italijani najboljše sporazumljenje. Tudi v drugem pogledu se vedno ugodi kolikor je le mogoče zahtevam tirolskih Italiianov. Sedaj pa preidimo k položaju Ita- lijanov na Primorskem. Tu moram ome- niti neprijetni utis, ki ga je napravil go- vo.i» Je'. Bartolija v odseku za zunanje zadeve. Iz tega govora strli toliko so- vraštva in mržnje. da se lahko odpo- vemo prijateljstvu Italijanov take barve. Iz te skupine ravno dobivajo Italijani onstran meje slaba in neresnična po- ročila. ki širijo tarn ono zmotno pre- pričanje, da so podvrženi avstr. Italijant raznim sikanam. Oglejmo si razmere v Trstu. Ko- liko se ni h. storilo za tu mesto: mi- lijoni in stotine miiijonov so se izdali za razvoj mesta. Ni drugega mesta v monarhiji, za katero bi se bilo toliko storilo. kot ravnö za Trst. In kako je politiT'no ? Politično vladarstvo je v Trstu izkijučno v Ita- lijanskih rokah. čeravno biva v njem več kot ena petina Slovencev. Sloven- skemu jeziku odrekajo sploh vsako pravico v mestnem svetu. Rekurzi in pritozbe v slovenskem jeziku se nere- št-ne vračajo. Že desetletja se trudiio Slovenci v Trstu. da bi dobili od magi- strata ljudsko solo, a zaman. Tako postopajo Italijani. kjer so v večini. A skoro še slabsi so tam. kjer so v manjS.ni. 0 (ioriski ne govorim. ker tam vladajo na splošno normalne raznnTe Ali v Istri. tam kjerje 190.000 Siovandv in l.lo.OOO Italijanov. imajo Italijani v deželnem zboru večino šestih pcslaiKev. Tam je deželni glavar oni. ki trpi in podpira najstrastnejši ita- lijanski šovinizem. V dežeinem zboru se na slovensko ali hrvasko govorjene govore niti ne ozira. še nianj se jih pa vpiSe v zapisnik. To zadnje mora sto- nti vladni organ. Kar se tičesoi, je veČ kot petdeset tozadevnih prosenj slovan- skega prebivalstva. ki iz nacionel- nega šovinizma ne pridejo do resitve. V Istri si mora šolskadružba vzdrževati 37 privatnih šol. Tudi v gospodarskem o/.iru zlorabljajo Italijani v Istri svojo moč. Deželni denar za podpore so raz- deleli izključno med Italijane. Če se te resnične razmere nepri. stransko premotrijo, pridemo do za- ključka, da je ital. poslanec Brunialti v ital. parlamentu v svojih izvajanjih glede zapostavljenja lialijanov v Avstriji šel predaleč. In če je vspodbujal s svojim govorom Italijane preko meje, naj oja- čijo svoje delovanje v brambo ital. je zika in kulture, ne bode nikomur padlo v glavo, omejiti zazvoj ital. jezika in kulture v Avstriji. Kar se pa tiče na- rodnostnega boja, se o takem na Tirol- skem ne more govoriti. Pač drugače je na Primorskem, kjer hočejo Slovani, ki so v vetini. doseči enakopravnost, ki jim gre po postavi. Iz vsega je torej razvidno. da se ne dela protiitalijanske politike in če krožijo druge vesti, se te le umetno v Ijudstvu propagirajo.. Potem je govornik omenil, da je dr. Šusteršič vsekako piečrno orisa! razmerje med obema državama. čeravno se je izrekel za prijateljsko politiko. Tak pesimizem ni na mestu. Način. na ka- ' teri se je ital. minister zunanjih zädev San üiuliano i/rekel o iredentizmu, je simptom, ki kaže, da ne more iredenti- zem. kakoršen je sedaj. prav nič rnotiti prijateljskih razmer obeh držav. Pa tudi večji ital. Hsti se več z iredentizmom ne pečajo. Konečno je govornik omeni! strah. ki ga imajo v Italiji pred napadom od avstrijske strani. Ali v Avstriji nimamo nobene agresivne tendence. marveč mo- ramo le to braniti. kar posedujemo. Po- tem je izrazil up:inje. da pride čas. ko bode sporazumljenje med narodi obeh držav doseženo in takrat ne bo treba tako velikih oboroževanj, ki stanejo mnogo denarja. Takrat se bode zamo- gel ta denar porabiti v gospodarske in humanitarne svrhe ter za splošni bla- gor. Sedaj pa moramo računati z res- ničnimi dejstvi in težkim srcem gla- sujemo za zgradbo dreadnoughtov ürabmayerjev govor je naše Ita- lijane hudo poparil, posebno zaraditega. ker je bil ravno Grabmayer tisti, ki se je doslej vedno zavzemal za Italijane. Ker jim je pa sedaj bral v delegacijah Dve nečakinji mesto jedne. Veseloigra v dveh dejanjlh. Prevela L. Kersnik-Rcttova. OSEBE: Uazboršek, trgovec v Zagrebu, Milan, njegov sin, T i n i c a, njegova ne&ikinja, Radi v o j, njegov neöak, Slavka, tega zaročenka, R o z i k a, varuhinja g. Razborška, Sluga. (Igra se v sobi g. Razborška.) PRVO DEJÄNJE 1. p r i z o r. Gosp. Razboršek. Sluga. Razboršek: (Pri nastopu.) Takoj naj pridejo! to se ume; v popotnih oblačilih ali v spalnih haljah, kakor jim drago. Čemu ostajata v gostilni ? Tukajšnje gostilne so slabe in drage. Sluga: Imajo tujo gospodično seboj in ne upajo se tiste, brez dovo- Ijenja gosp, strica, pripeljati v hišo. Razboršek: Naj jo le pripe- ljejo! To nič ne de, hiša je dovolj ve- lika. (Sluga hoče oditi.) Poslu^aj. Krist- jan! jeli moja nečakinja lična ? Sluga: Da, gospod, a druga go- spodična tudi. Razboršek: In moj nečak ? Stavim kaj, da ni kak Japonec. Njegov pokojni oče in jaz, — no, — dejali so nama: lepa brata. Pa — idi, idi! je li vpreženo? Sluga; Da gospod! Razboršek: Kočijaž naj goni, da bodo iskre letele. Saj zdaj ni več vozov se smodnikom na cesti. Še ne- kaj. Pokliči mojega sina in mojo Iju- beznjivo varuhinjo! Sluga: Da, gospod I (Odide.) 2. pri z o r. Razboräek sam. Vsi naj se vcsele z menoj I Vsa hiša — vse mesto! — mesto? (Maje z glavo.) Hm! hm! Mar se v velikih mestih ljudje eden z drugim vesele ali žalujejo? Samo v velikih ? ne, tudi v malih mestih je enako. Še včeraj sem se pri starem Mesičku tako jezil, da nisem mogel zavžiti grižljeja. — Ste li slišali? — Pridni Rode si ie /lnmil nogo. I:j. ubogi mož! — Kako vam ugaja moje vino? — 0 posebno dobro je! — Li veste? nasemu staremu pri - jatelju Hrastniku je umrla gospa so- proga. — Je umrla ?! —- Pridna žena je bila. — Matijče. podaj madejre! — Dobri Hrastnik! v njegovih letih nena- domestljiva izguba! Da. res. da res! Nu. Peter, kaj pomeni to, puding ni vroč? — Ali bi ne bilo prav, izreči Hrastniku naše sožalje? — Gotovo, saj smo stari prijatelji. — Tako po kosilu! — Brez zamere, jaz ne morem. sem povabljen k igri; jaz tudi nimam časa. — Takö in enako so se izgovarjali drug za drugim. — Tako je sočutje v velikih in rnajhnih mestih. Srečen oni, ki ima mesto, da, ves svet v svoji hiši; to je — vsak dan nekaj obrazov, ki se tudi za hrbtom ž njim veseie ali žaloste. Da da, takö je bilo v moji hiši, ko je se živela moja dobra ženka, tako postane zopet z božjo pomočjo. Moj sin je pri- den, res je priden; a pravo hišno ve- selje nam delajo vendar le ženske. 3. p r i z o r. Razboršček. Milan. Milan: Ljubi oče! ravno sem stliifll — Razboršek: Da je pri^la tvoja nevesta ? Resnično. Milan: Moja bratranka, hočete reči. — Razboršček: Seveda, saj je tvoja nevesta. Milan: Vi se salite, ljubi oče. Dekle. koje v svojem živijenju še videl nisem — Razboršek: Toliko bolje. Mar- sikateri je videl svojo nevesto že pre- več. — Pa — ne kali mi veselja. Zna- no ti je, da je hči mojega brata, mo- jega edinega, toliko ijubljenega brata. Ko sem šel iz domovine v daljni svet sreče iskat, prodal je on edini srebrni žlici, koji je premogel, da mi je po- magal k potnini. Tu mi je bila sreča mila, med tern, ko je on skoraj stradal v domovini. In sedaj, ko sem obogatel, naj bi njegova otroka pustil v revščini? ^Nikakor ne! Milan, trdno sem sklenil, oba delita s teboj premoženje. Milan: Prav ljubi oče! Temu ne ugovarjam. A moram zato poročiti bratranko ? (Dalje pride.) tako Itude levite in jim ceio očitai kri- vlčnost nasproti Slovanom, ga italijan- ski listi in posebno tržaški židovski „Pic colcr' hudo napadajo. V včerajšnji seji avstrijske dele- gacije se je oglasil k besedi tudi naš delegat Fon. Naš delegat Fon, katerega govor v celoti priobčimo ob svojem času, se je pred vsem zahvalil dr. Qrabmayerju, da je z redko objektivnostjo in obču- dovanja vredno odUritosrčnostjo povedal Italijanom resnico v obraz in da je na- glašal da ne Italijani. marveč Slovene! in Hrvatje imajo povotfa se pritoževati, in da Italijani tam, kjer imajo večino v zastopstvih, postopajo brezobzirno in govornik bi dostavil, brutalno. Govornik je omenil, da tudi v Gorici nikakor ne vladajo normalne razmere, da so Slo- vend prisiljeni trošiti iz lastnega žepa ogromne svote za svoje ljudsko šolstvo. Govornik je omenii potem stvar o slo- venski liudski šoli v Gorici. Italijani se ne morejo pritoževati glede vedenja od strani vlade; toda oni ne zahtevajo le, kar jim gre, marveč zahtevajo tudi, da se ne da Slovencem tega, nakar imajo pravico po zakonu. — Vsaka odredba, ki je napravljena Slovencem v prilog, smatrajo Italijani kakor nasilje, kakor slavizacijo, in to razpravljajo v dolgih člankih, ki prehajajo potem v Italijo in provzročajo tam nevoljo. Naravncst ob- žalovanja vredno je, da tatarske vesti o SJovencih ne izhajajo od italijanskih novinarjev, ampak so poslane v Italijo iz Avstrije. Da zatirajo v Italiji bene- čanske Slovence, to se imamo zahvaliti ävstrijskim Ital'janom. Del. Grabmayr ima popolnoma prav, da ni italijanska javnost prav obveščena o resničnih od- nošajih. Tamkaj menijo. da ni v Primorju Slovanov, dočim tvorijo pretežno večino prebivalstva in pridno, mirno in nadar- jeno slovensko ljudstvo je v Italiji raz- vpito kakor divja drhal. Slovenci so gotovo za to, da vladajo prijazni od- nošaji med Avstrijo in Italijo, kajti v slučaju vojne z Italijo bi ravno slo- venske dežele največ trpele. Govornik je potem polemiziral proti dr. Bartoliju in izjavil, da se vprašanje, imajo li Siovenci v Trstu pravico do svoje narodne sole v mestu. odloči upravnim potom. Konečno je govornik rekel, da primorski Slovani ne mislijo na to, da bi stoletja staro kulturo žrt- vovali komursibodi, toda Slovani hočejo z vserni sredstvi doseči, da pade nena- ravna hegenomija Itaiijanov v naši de- želi in trdno so prepričani, da Slovene: in Hrvatje izvojujejo to zmago vkljub žuganjem del. Bartolija. Za izvoz naših vin. (Dalje.) Marsikdo bo rekel, da prikiije tako slabo, zgrešeno stališče, na katerem se nahajamo, da naše vino ne more kon- kurirati z vinom drugih izvoznih dežel. Na slični zmoti temelji splošno ne zanimanje za naše vprašanje. Tudi mi imamo pokrajine, ki radi svoje zemljs- pisne lege rodijo južna vina, in napre- dujemo v izboliševanju splošnega'prl- delka na ta način, da smo pripravljenj za izvozno trgovino. Med drugim rastö v Istri, na Goriško-Gradiščanskem, na Tridentskem in v Dalmaciji grozdje, kt zori prej, kot drugo in ki se lahko v obilni množini izvaža kot narnizno grozdje. A nam rnanjka to, kar manjka v ostalem vsej obrti in trgovini v Avstriji, namreč oni spodbuden in agilen dull, ki bi spravil naše pridelke na velikanski svetovni trg na ta način, da ne bi stali vedno za pridelki drugih držav. K tej pomanjkljivosti, ki je v zadnjih letih do- prinesla občutne Skode, so se p-idružili Se drugi nötranji vzroki, ki ovirajo vsak razvoj moderne trgovine. Grozdje iz Španije, Apulije in AlŽira pride z manj- šimi prevoznimi troški v Berolin, kot grozdje iz naše dsžele. Pametna in rcsna žclezniška tari- farna politika dovoljuje vinorodnim de- zelam za izvoz vina jako nizke voza- rine. Tako se plača na primer iz Barija do Beroiina man] kot Stiri krone za hi, a iz Španije v Švico nekaj veČ kot 5 K. Pri nas pa se mora n. pr. plačati iz lstre do Dunaja 4 K. Če pridenemo še uradne težkoče, ki spremljajo pošiljatve grozdja ali vina in pomanjkanje pripravnih vo- zov za vinske pridelke, vidimo, da se nahajamo nasproti drugim konkurenč- nim deželam v slabejsem in zares ža- lostnem položaju. Toda tudi če bi nam avstrijska Že- iezniška politika nudila vso ugodnost za izvozno trgovino s sosednimi drža- vami, posebno z Ogrsko, bi se ne mogli nič manj pritoževati glede eksporta po morju. Merodajni činitelji vseh držav^, ki pridelujejo evropsko vino, se trudijo, da pomnožijo svoje trge v prekmorskih de- želah, posebno v Južni Ameriki. Da to še povspešijo, so ustanovili državne zavode, ki naj podpirajo in utrjujejo trgovske zveze s temi prekmor- skimi deželami, in so naložili vseni pa- robrodnim družbam, da smejo zahtevati za izvoz vinskega pridelka najnižje cene in da morajo nuditi temu olajšave v vsakem oziru. Avstrija se udeležuje !e z ubožnimi številkami tega velikanskega interesnega boja, in če pogledamo v statistike Ar- gentinije, Brazilije in Zedinjenih držav, zapazimo, da se je avstrijsko vino eks- portiralo v te države v veliko manjši količini, kot je zapisano v avstrijski uradni statistiki. Tako so na primer ka- zale avstrijske statistike leta 1907., da se je eksportiralo v Argentinijo 50 kv vina, ta pa v resnici ni prijela niti lilra. Vzrok tega tiči v dejstvu, da se — za povečati Stevilo eksportnih pošiljatev — stavi med izdatke tudi vino, sprav- Ijeno na ladijo za povžitek uslužbencev in potnikov na ladiji. Resnične pa so tiste smešne številke v statistiki onih dežel, ki bi jim naj veljal eksport. Tudi v tern nas znatno nadkriljuje Ogrska, ki izvaža skoraj tretjino vsega letnega pri- delka. Avstrija pa do 1. 1904 ni imda nobene direktne zveze s Severno Ame- riko in šele I. 1907 .si je napravila progo Trst-Buenos-Aires, in danes, ko imamo parobrodne črte, moramo plače- vati tako visoko vozarino, da je izklju- čena vsaka misel na konkurenco z špan- skimi, francoskimi in italijanskimi vini na ameriških trgih. Baš tej visoki vozarini je pripiso- vati, da ne moremo izvažati skoru nič vina v Egipt, Indijo in na skrajni vztok, dasiravno nam nudi avstrijski Lloyd ugodne zveze s temi kraji. Iz statistike se jasno kažejo na Orijentu ugodne razniere, ki so pa za Avstrijo izmed vseh vinorodnih držav najmanj ugodne. K temu moramo še dodati, da prideluje naš vinorejec svoje vino premalo pripravno za trg. Šele sedaj se je pričel organizirati avstrijski pridelek s tern, da se prepa- rirajo tipi in količine tipa, ki /o pri- pravne za veliko trgovino. i -if Mi raižpolagamo še danef-^faž- lično kakovostjo tipov in z ra/zličnim pridelkom. . *L**. *' Posamezniki, če niso dobro sitni- rani, si ne morejo pfipraviti blagäza eksport, posebno pri zaprekgfh, ki jih dela naša država. Posamezniki se morajo združili v društva pridelovalcev in naloga teh mora biti, da v kratkem vstvarijo pod- lago eksportni trgovini. Da se vino dobro proda, ga je treba tudi dobro napraviti; in tako zamorejo zadružne kleti in vinorejska društva dobavati vina in stalne tipe vina, ki je godno za izvozno trgovino. Toda brez organi- zacije vinskega produkta z zares trgo- vinskimi kriteriji, pri Čemur je vzeti za podlago izkušnje, ki so si jih pridobile vinorejske dežele, ki nas daleč nad- kriljujejo, ne moremo govoriti v eks- portu. Da se* naše vino lahko i/.važa, spričujejo razne skuSnje in poizvedbe v različnih dobah, o Čemur sta obširno razpravljala g. svetnik Bolle, ravnatelj c. kr. kerničnega poskuševallšča in g. dr. Cucovich, ravnatelj enakega zavoda v Poreču. Iz izkušenj vemo, da Istra, GoriŠko- Gradiščanska in Dalmaclja lahko izva- žajo vino na Orijent, posebno pa v Južno Arneriko. Da se pa organizira ta trgovina, so potrebne podpore, ki jih je obrazložil in pojasnil na podlagi velikih Studij in proučevanj g. prof. Morpurgo, ravnatelj trgovskega muzeja v Trstu in ki jih bo kot upamo vlada sprejela in odobrila. Povdarjamo, da samo upamo na državno podporo, kajti ta nas je do se- daj zelo, zelo malo podprla in spod- budila. In če se oziramo na ono malo in neznatno skrb, ki jo je posvetila vlada varstvu tirolskega in tridentskega vina v trgovski pogodbi s Švico in Nemčijo, ne moremo tudi v prihodnjost več pri- čakovati. Iz Tridentskega in Tirolskega so se pošiljale velike množine stlačenega grozdja in mošta v Nemčijo, ki se je seveda morala obračati na sosedno vi- norodno deželo. Danes pa dobiva te pridelke z večjo lahkoto iz mnogo bolj oddaljenih trgov. Nova carinska določila v Nemčiji, ki bi jih zvesta zaveznica lahko pre- drugačila, so zavozila veliko in zelo ugodno kupčijo. K temu, da vlada na Dunaju jako malo skrbi za varstvo naših interesov, pridejo še trgovinski nedostatki, ki iz- virajo iz dejstva, da so z redkimi izje- mami naši vinski trgovci nezmožni in neizkušeni nasproti zunanji konkurenci. Informacije, ki jih je dobil trgo- vinski inuzej v Trstu od konzulatov, sledi, da so poskusi glede uvedbe vina v Montreal, Čikago, Novi Orlean, Fila- delfijo, Rio de Janeiro. Št. Paul, Curi- tibo, izpodleteli, ker je priprava izdelka slaba. Ena pošiljatev0v Rio de Janeiro leta 1907 se je celo zasegia, ker je bilo vino zmešano. Ogri pa, ki so bolj pod jetni in izkušeni in se opirajo na svoje ljudi, ki so se izselili in so kot ustvar- jeni za vladne agente. so pričeli uspeš- no napredovati v Ameriki s primernim, dobro pogodenim tiporn vina. Z ozirom na zgoraj omenjeno smo mnenja, da je Avstrija v veliki večini letin absolutno zmožna izvažati vino in da bi se ta zmožnost vedno bolj kre- pila vsled naravnega razvoja stvari same s čemur bi se dale uspešno po- staviti v bran posledicam prevelike produkcije. (Konec pride.) Dopisi. Z Vipavskega. — Vojaškauprava v Gorici je do zadnjega časa poverila nabavo potrebnega sena, katarega rabi za konje goriške posadke, zakupniku, ki je bil navadno kak domačin sodeže- lan in tudi Slovenec. Ta zakupnik je pokupil skoraj vse seno večjih vipav- skih posestnikov, katero so pripeljali v gorišk^ vojaško skladiščnico. To se je godilo mnogo let zaporedoma in nihče ni rekel nič, ne vojaška oblast. da je seno slabo, ne kmetje. Pa saj je znano, 4a je naše seno dobro. Saj imamo naj- boljše senožeti, ki so uvrščena v dav- karski knjigi v I. razredu, od katerih moramo plačevati tudi lepe davke 1. razreda. Letos pa ni bilo tako. Vojaška ob- last je s>ama kupovala seno in ne več potom zakupnika. Zato je naznanila kmetom, naj pripeljejo ob ponedeljkih in četrtkih seno na goriški trg, katero tam kupi. Kmetje posestniki so seveda seno pripeljali. A ko je prišla vojaška komisija seno pregledat, je skoraj vse blago zavrnila, trdeč, da seno ni za njih, da ni dobro, da ima preveč bodeža, da ni za konje itd. Čtidimo se temu I Saj je biio prejšnja leta ciobro! Saj se ni vojaška oblast nikoli pritožila? Seno pa je vsako leto enako. Kolikor bodeža je bilo v senu minula leta, toliko ga je bilo ietos ! Kmetje so morali peljati seno nazaj domov. vojaška oblast pa je kupila seno na Štajerskem terje plačala veliko dražje kakor če bije bila upila pri nas. Ker pa je vojaška oblast spoznala naše seno za slabo, da ni dobro itd., mora potemtakem v soglasju s tern davčna oblast uvrstiti naše senožeti v II. ali pa v III. davčni razred.To rnenda ne gre, da bodemoplačevali velike davke I. razreda od senožeti, ki rodijo seno za nič! Na vsak način se mora to pre- drugačiti. Mi to zahtevamo. To je jasno kot beli dan: Naše tseno ni za nič, ergo, tudi senožeti niso za nič. In kar ni za nič, menda ne spada v prvi davčni plačilni razred. Krivica se nam godi tako in tako. Pritožili smo se tudi pri deželnem od- boru. Tako postopanje vojaške oblasti se nam zdi jako čudno. Dobro bi bilo, da bi se o tej stvari še kje drugje kaj govorilo. Posestnik. Sežana. — Predsedstvo deželne podružnice za zavarovanje goveje živine v Sežani št. 80 vabi vse ude zavaro- vance na poučni shod, kateri se bo vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob 1 >/a uri popoldne v gostilni g. Gabrščik-a v Se- žani. Pri tern shodu se pouči zavaro- vance, kako se jim bode ravnati po no- vih pravilih itd. Predsedstvo. Iz Zalošč. — Oddelka Zalošče- Saksid, ki štejeta koncem leta 1910 612 prebivalcev, spadata še vedno, čujte, v oddaljeno faro Prvačina, dasiravno spa- data v polit. oziru pod davčno občino Dornberg. V Prvačini je eden g. duhovnik (preč. g. župnik), v Dornbergu sta na- vadno po dva gg. duhovna, a pri nas ni pa nobenega. Da smo prav brez duhovnika, to vendar ne smemo trditi, ker nam preč. g. župnik iz Prvačine oskrbuje potrebne službe božje v naši podružnici sv. Lov- renca O popoldanskem blagoslovu- se- veda ni govora, kajti kedor se hoče ude- ležiti istega, se mora podati, razun par- krat v letu, ko je blagoslov v naši po- družnici, v bližnjo farno cerkev dorn- berško. Kaj pa naj rečemo o komaj roje- nem detetu ? Tu ni usmiljenja. Hočeš- nočeš, moraš dete tudi v najhujšem mrazu ali v slabem vremenu nesti all peljati h krstu skozi faro Dornberg v oddaljeno faro Prvačino. Mi Zaloščani Saksidovci dobro ve- mo, da bi tudi našemu preč. g. župniku v Prvačini bilo po volji. ako bi nas višje oblasti ločile od F^rvačine in nas pridružile bližnji far: Dornberg. Mi preč. g. župnika iz Prvačine spostujemo, tem- bolj, ker smo gotovi, da bode on sarn priporoča! na merodajnem mestu ločitev Zaloščanov-Saksidovcev od Prvačine. Mi nečemo danes ponovno na dolgo in ši- roko razpravljati našo farno zadevo, saj smo vendar dovolj prosili in opravičeno prosili za združenje z Dornbergom že celih — čujte — 30 let! Koliko smo radi naše opravičene zahteve Časa potratili, koliko prošenj podpisali ali veCkrat trkäli in prosili pri veleč. knezonadškofijskem ordinarijatu v Gorici in kolikokrat pri vis. ckr. na- mestnistvu v Trstu! (Visokr. gosp. R!e- bek, sedanji glavar v Sežani, bi tudi zamogel potrditi, da je ta naša jzjava resnična.) Pričakujemo torej, da bodo konečno vendarle višje oblasti vsd potrebno ukre- nile, kar bo za naše dušno in telesno dobro najkoristneje, saj vsaka zdrava pamet lahko sprevidi, da dandanes ne more več tako dalje. Dolgo smo trpeli ne samo na dušt in telesu, ampak tudi na žepu in zato se smemo nadejati, da bode konečno vendar enkrat ustreženo naši želji. (Dalje v prilogl.) Priloga „Gorici" šh 16. dne 25. jfebruvarja MT Ker se nočemo danes sptiSČati na dolgo in široko v razpravljanje te za- deve, končamo danes s trdnim upanjem, da bodo poklicane oblasti uredile to zadevo tako, kakor mi želimo, saj so vendar našc želje v tern pogledu popol- norna opravičene. Zaloščan i-Saksidovei. Iz Št. Petra prl Gorlot. — Prete- klo nedeljo smo imeli pri nas nekaj „izvanrednega"! Neko kolesarsko dru- Štvo iz Vrtojbe se je priklatilo v našo vas, ter imelo veselico 1 „Prešeren", ali \c nič ni sram, da liodi tvoj libe/alni ' ter na Krasu in Kolinska tovarna za kav. primes; — 8 K: sin. tajnik dr. Val. Žun: — () K: pristav Jak. Lab; po 5 K: nolar Juri Detič. vis. kontrolor Jan. Klemenčič. c. kr. poštarica Dora Klo- bovs, prof, ištef. Podboj. notar Ant. ^lam- berger in posestnik Janko Vilar; p o 3 K: parna opekarna A. Belle in trg. s klobuki AI Sedej-Strnad; — p o 2 K: zal. gramofonov Ivo Bajželj. zal. po- hištva Fil. Fajdiga. prof. SaSa Hantel in neimenovana gospica. — SknpaJ 500 krön. — Društvo je izdalo letos ž e 4 4 0 5 K. prejelo je pa z lan- s k i in p r e b i t k o m v r e d samo 4 4 6 2 krön. Ücividna je torej n u j n a p o t r e b a. — Darove spre- jema b 1 a g a j n i k IvanLuzar, naü- revid. j. 1. v p. Dunaj III. Reisner- strasse 27. Slovenskl javnosil! Odbor ^Podpornega diuStva za slovenske viso- košolce v Pragi" se obrača /. niijno pro.^njo do slovenske javnosti osobito pa do svojili bivših podpirancev in do vseh onih,. katerim se je doposlalo letno poročilo o delovanju društva z položnico c. kr. po^tne hranilnice, kakor tudi do onih vaSkili. tržkih in mestnih občin ter okrajnih zastopov, na katere se je odbor društva z posebno prošnjo obrnil, da bi se vsi ti blagovolili spom- niti s kakšnim zneskom revne sloven- ske učeče se mladine na čeških visokih šolah v Pragi, katera trpi glad in zmr- ziije, ker odboru druStva nikakor ni mogoče ugoditi vsem prosilcom v takšni meri, kakor bi bilo potrebno. Letus je za tretjino več prosilcev, nego je bilo ii™™ inHumr «w wrv rroTjmi mem]0 f nego lani za ta čas, iz Čegar je dovolj ra/vidno obupno stanje društva. Odbor dru§tva si dovoli torej apelirati na slo- vensko javnost, da stori svojo narodno in človekoljubno dolžnost ter tako olajša bedo siovenskega inteligentnega naraščaja. — Prispevk! se naj izvolljo posüjati po položnici c. kr. po&tif« hra- nilnice aii po poštni nakaznici na na« slov društvenega blagajnika: dr. Kares Sebesta, advokat. Praga I). Spälenä 9. Odbor. Vojaške vesti. General kavalerije, baron Klobučar je zaprosii, da se mu odvzame služba armadnega nadzornika. N'jegovi prošnji je cesar ugodil. -- Vpo- kojen je poJkovnik Karol Sterberger pešpolka št. 47. laprerflembe v graikom »bornea poveljstvu — Na mesto višjega povelj»- nika domobranskih čet generala Oskarja Parmanna pride general Karol Schikofsky, za novega zbornega poveljnika tretjega armadnega zbora pa bo imenovan fml. Karol baron Pflanzer Baltin, sedaj po- veljnik četrte infanterijske divizlje v Brnu. Konec paslvne rezlsteooe državnih uradnikov v Trüiu. Državni urÄdniki v Trstu so prenehali s pasivno rezistenco, ne da bi bili kaj dosegli. Udati so se morali oni, ker se jim ni hotela udati vlada. V četrtek izdali so namreč tale komunike: Zaupniki vseh kategorij državnih učiteljev in funkeijonarjev v Trstu, ka- tere je sklicai podpisani na posveto vanje priznavajo potem, ko jim je bila naznanjena vsebina razgovorov, ki so jih imeli posi. Pitacco in RybaF z mi- nisterskim predsednikom in z drugimi dunajskimi faktorji z ozirom na sedanje gibanje, da bi daljna resistenca utegnila oškodovati trgovsk-e interese mesta in morda tudi zakasneti izpolnitev skupnih zahtev državnih uradnikov, zato spre- jemajo s hvaležnostjo prostovoljno po- sredovanje municipalnega predsedstva, trgovske zbornice in zveze delodajalcev z zaupanjem. da bodo te korporaelje s podporo njegove jasnosti gospodom na- mestnikom z ozirom na posebno lo- kalno draginjo dosegle od vlade najnö potrebne ekonomične poboljške. ki so bili zastonj zahtevani. Zato svetujejo. naj vsi kolegi /opet zsčneje z normal- nim delorn. V preiskovalni zapor so v Ljub- Ijani včeraj odvedli odvetnika dr. .V.atijo \i u d n i k a in bivšega revizorja Fraaa Jošta^aradi konkurza ^ülavne po- sojilntce". Dražba lepega posostva v Dorn- bergu Zaloäcab V četrtek dne 2. marca t. 1. bo na licu mesta v Dornbergu dražba nekdaj občeznanemu pok Francu Poljšaku lastnega posestva. Posestvo ležf ob cesti proti Batujam. 8 minut od Dornberga na griču s krasnim razgle- dom po Vipavski dolini in z lepimi vi- nogradi v najboljšem stanju. Posestvo je cenjeno na 32.843 krön in se bode prodajalo na licu mesta v Dorrvbergu. Ker je to posestvo eno najlepšito v Vipavski dolini, kar se poslopja in lege tiče, opozarjamo na to priliko občinstvo. Današnja priloga — številki je priložen št precej bogat Üt- kaz slovenskih zdravnikov, o^yetnikov, trgovcev in obrtnikov vüorici. Tak javwi izkaz v tolikem številu priglašonih tf«Ä- §e ni izsel v Qorici* Izkaz se je pr,f«#l za to, da bi naše ljudstvo vedelo, k«fR se mu je obračati, ko kaj potrebuf», Priporočamo. da se ta ixkaz posobno1 v javnih lokalih pribije na viden kraj. Vesöllca v Avčah se bo vcJKI» ]v&\ pop. ob 4. in ne ob 3. in pol., kakor je büo poročano. MrtVo so naSil v Vel. Dbl'u csne! 18. t. m. v zjutraj v lokvi, kjer imajo1 pitno vodo 33 Istno Šusteršič. Pred m«- seci je zblaznela, « jo ootem oidrivilia. in pa se ji je um spet o.mra$Ht--^mmm Ponesreötl Je dne 19. t. m. v Vol- čjemgradu tamošnji posestnik in krčmar Stefan Štolfa. Ko je šei namreč iz Komna v temni noči proti domu, padei je pred VolČjegradom v prepad tako nesrečno, da so ga morali nesti domov, kjer je v pondeijek zvečer umrl. Sa narodnt nosej so darovali: Oosp. Ernst Kiavžar knjigo: PranuS de Welssenthurn, Saggio grammalicale ita- liano cargrTolino. Trieste 1811. Slovnici 4« dodftn tudi praktični del, ki obsega ponatis Linhartove komedije „Veseli dan all Maticek se 2eni". — Gos. Dietz zo- pet 2 rimska novca. — G. Črnko 1 star denar. - 0. Egidij Špacapan na Livadi 3 stare denarje. — G. c. kr. nadz. Fin- Šger Matelkovo slovnico. — G. Fr. Ko- cjančič v Podgori tri stare kanonske krogie izkopane na Kalvariji. — G. Fr. Jakfl, Rupa rimsko bodalce, najdeno v Rupi. — Gos. R. Drufovka dr. Tonklijevo diplomo „Slovenske Matice" in razne slovenske razglase in letake iz 1. 1843. Odbor. Glavnl vojaškl naborl za goriško okolico za leto 1911 se bodo vršili: 26. in 27. maja t. 1. v Kanalu; 29. in 30. maja t 1. v AjdovŠčini; 31. maja, 1. 2. 3.6. in 7. junijat. 1. v Gorici za okolico. Stoletnlca driavnega backerota. — Te dni je bilo ravno sto let. odkar smo doživeli v Avstriji velik denarni polom, ki je pripravil veliko družin na beraško palico. Lefi 1810 si dobil za 1000 goldi- narjev papirja komaj 100 gld. kovanega denarja in leta 1811 za 1200 goldinarjev istotako le 100 gld. v kovini. Pod tem so posebno trpeli uradniki, penzionisti in plačani duhovniki, ki so prejemali od države svojo plačo v papirju. Tudi državni papirji so zmerom bolj padali v vrednosti. In tako je država dne 20. februarja 1811 proglasila, da ima pa- pirnati denar le eno petino vrednosti kovanega denarja; pravzaprav pa je imel samo eno enajstino prave vred- nosti. Tudi država sama je tako pla- čevala svoje uradništvo; istotako je pla- čevala država le polovico obresti od svojih dolgov. V Avstriji je divjala strašna denarna kriza in nered. dokler ni prinssla ustanovitev avstrijsko-ogrske banke konec tej zmedi in nesreči. „Glavno" posojllnico kolnejo nbogl stavkujočl slovenski delavci v Amerlkl. — Pod tem naslovom čitamo v „Slo- vencu": Za „Q\avnou posojilnico je od revnih arneriških Slovencev preskrbel proti mastni proviziji mnogo vlog znani zastopnik liberalne slovenske politike v New Yorku Frank Sakser. Mnogo ame- riških vlagateljev sedaj zahteva denar nazaj, a ne dobi nič. Poroča se nam, da so posebno obupani stavkujoči slo- venski rudarji v Ameriki. ki so po raz- nih osebah in Franku Sakserju zaupali „Glavni" posojilnici svoj denar. Sedaj stavka traja že več tednov in v tej bedi so mislili, da si pomagajo s prihranje- nirr.i novci. Varali so se kruto, — nji- hov s krvavimi žulji prisluženi denar so „zagospodarili* liberalni „gospodarji* pri „Glavni" posojilnici. Obup je sedaj med ubifimi rudarji skrajen. Svetovali bi jim, naj primejo Franka Sakserja, ki je odgovoren za sprejete vloge! Libe- ralni advokatje, prispevajte za te uboge žrtve liberalnega gospodarstva! Jadranaka obal slovenska. — Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da prebiva v Devinu, v Medjivasi, v Na- brežini in v Sesljanu le 592 Lahov. Slo- vencev pa 3574. roke preč od naše mor- ske obali. Morje Adrijansko, bilo si in boš slovansko! Proti sajoo. — Vlada na predlog sedanjega nezmožnega poljedelskega mi- nistra barona Widmanna, ni hotela po- trditi lovskega zakona, kakor so ga sklenili v kranjskem deželnem zboru. Vsled tega je dr. Šusteršič v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora dne 18. t. m. ostro napadal vlado in poljedelskega ministra. Rekel je: „Ža- lostno je, da imamo samo v Avstriji poljedelskega ministra, ki ne ve. kako težko živi naš kniet, kako mu dela zajec občutno škodo. ministra, ki se, nameslo da bi branil in čuval koristi poljedelca, zavzame za zajca." Drsni tatovi v Trstn, — Med poldnevnim odmorom, to je pri belem dnevu so dosedaj še neznani zlikovci ukradli v skladisču g. Macchiori 12 vreč kave in 1 vrečo polenovke v skupni vrednosti 1860 K. G. Macchiori se je o poludne podal h kosilu zaklenivši skla- dišče; ko se je ob 2 vrnil. je bila tat- vina že izvršena. Včeraj pa je policija našla vse blago. 0 zločincih ni sledu. Dr. Hinkovič v disciplinarni pro- Iskavl. Sodna oblast je proti glavnemu zagovorniku v velesrbskem izdajniškem procesu v Zagrebu, dr. Hinkoviču, radi 27 člankov, ki jih je lani priobčil v raznih listih, v katerih je kritiziral so- dišča in druge oblasti, uvedlo discipli- narno preiskavo. Dr. Hinkovič predlaga da se preiskava poveri drugemu (izven- zagrebškemu) sodišču. Veliki Repen ima 968 prebivalcev in 159 his. Pred 10 leti 932 in 143. Lokovec šteje 1484 prebivalcev. Vogersko šteje 950 prebivalcev; med temi so 3 Čehi, 2 Italijana in 2 Nemca. Prirastek od zadnjega ljudskega štetja znaša: 102 osebi. V mestnl občinl Pazin so našteli 17.457 prebivalcev. Od teh je 15.967 Hrvatov, 1379 Italijanov, 65 Slovencev, 43 Nemcev, 2 Čeha, 1 Slovak. — V Pazinu je 29 c. k. Nemcev, a v Cerovlju (železniška postaja) 14 c. k. Nemcev. Štjak s podobčinaml ima 849,pre- bivalcev in 168 his. Leta 1900 jih je bilo 876 Wi 164. Občina Rodlk šteje 466 oseb in 100 hiš. L. 1900 pa 496 in 94. Y Gorjanskem so našteli 881 pre- bivalcev in 153 his. Leta 1900 jih je bilo 853 in 143. N ObÖina Lokev šteje 1180 prebi- valcev in 21 his. Pred desetimi leti je štela občina Lokev 1198 prebivalcev in 196 his. V Mavhlnjah je 973 prebivalcev in 154 his, nasproti 586 in 107 v 1. 1900. Občlna Pllskovlca šteje 720 pre- bivalcev in 133 his, .1. 1900 jih je bilo 743 in 132. V oböinl Selo se nahaja 357 oseb in 73 his, I. 1900 pa 437 in 70. Iflodsko štetje v Kanalu, ne vštevši vojaštva, je pokazalo sledeči rezultat: Kanal 125 hiš št., 129'družin, 472 oseb, 7 konj, 67 goved, 2 kozi, 6 ovc, 70 svinj, 45 panjev čebel, 384 kokoši, 1 gos, 12 rac; Gor. vas 99 hiš. št. 96 družin, 523 oseb, 1 konj, 167 goved, 1 osel, 10 koz, 18 ovc, 115 svinj, 27 panjev čebel, 514 kokoši, 10 rac; Bodrež 39 hiš. št., 39 družin, 239 oseb, 129 goved, 3 ovce, 68 svinj, 20 panjev čebel, 292 kokoši; Idrija 43 his. St., 42 družin, 285 oseb, 156 go- ved, 29 ovc, 82 svinj, 12 panjev čebel, 329 kokoši, 2 raci; Morsko 35 his. St., 36 družin, 262 oseb, 1 konj, 132 goved, 1 ovca, 75 svinj, 6 panjev čebel, 250 kokoši, 4 race, 6 druge perutnine; Vrh 29 his. St., 30 družin, 193 oseb, 2 konja, 181 goved, 11 ovc, 48 svinj, 189 kokoši. Skupaj 370 hiš. št, 372 družin, 1974 oseb, 1! konjev, 832 goved, 1 osel, 12 koz, 68 ovc, 458 svinj, 110 panjev čebel, 1964 kokoši, 1 gos, 28 rac, 6 druge pe- rutnine. L. 1900 je bilo his. St. in oseb; Kanal 116 his. St., 466 oseb; Gor. vas 87 hiš. št, 474 oseb; Bodrež 3ö hiš. št., 254 oseb; ldrija 42 his. št.( 289 oseb; Morsko 34 his. st., 250 oseb; Vrh 2l) his. St., 219 oseb Skupaj 344 his. St.. 1952 oseb. Slovencev so našteli v Celovcu 554, pred 10 leti jih bilo 439. Seveda so jih veliko vpisali za Nemce. Vseh prebivalcev ima Celovec (brez vojaštva^ 25,870. — V občini Podklošter so našteli 1588 Slovencev in 2375 Nemcev, kar tudi niti od daleč ne odgovarja faktičnim razmeram. DOBER KROMPIR za seme ima na prodaj Avgust Stanič v Gorici, Via del Kristo St. 9. Hlevski gnoj je na prodaj na Mirenski cesti St. 269 pri g. Santo Cattaruzza. Kalhreiner Kneippova sladnakava služi zaradi svo- jih nedoseinih vrSin vsak dan na milijoiree Ijudem. Edina prava dru- žinska Bcava! Po ceni in zdrava. Drobfinice. Kolikostane ena „dreaduoughtka'. Hna taka 20.000 tonska ladija stane pri nas 50,400.000, na Angleškem 46,100.000, v Nemčiji 48,000.000, v Itaiiji 51,000.000 in na Francoskem 56,200.000 K. Potres. — V srednji Afriki je bil te dni strašen potres. V Bondoninvillu je potres napravil mnogo škode. Cerkev je popolnoma porušena. Redka prilika! Neka tovarna, ki je trpela vsled povodnji, mi je poverila razprodajo re- senega blaga — več tisoč kosov kras- nih, gorkih flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni! madeži se komaj poznajo. Odeje sol primerne za vsako gospodinjstvo. Dolžinaj 190 cm, širina 135 cm. Razpošiljam poi povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste, odeje modnih barv in uzorcev za K 9,< 4 odeje (konjske) za K 10. - Kdor bere to ponudbo, naj takoj naroči — in ne bo se kesal. OTON BEKERfl, i hp. finanč. nadstr. u p.. NAGHOD (Češko). Damo Uam Mas denar nazaj aka nebl pri poskusu . noue üoljne jedilne masfi bill naraunost očaranl. ^^mv^mnmmm wmm^mmi^m^ ^bm^^m^ HP Mr Mr wm~ Mr wmr g^ manufakturna trgovina ~«f -»i ^g ^pg -^$ -^m -^g iTEOD. HR1BAR =^ » gorici. =—=i Došle so krasne novosti za spomladausko sezono. Vzorci se pošiljajo lirezplacno in franto na dom. Vsem gospodliijam topic priporočamo K0MNSK0 CIKORIJOl v korlnt obmejnlm Hloveneem. Med. univ. dr. Peter Defraneeschi bivši primarij moske in ženske bolnice v Novem mestu se je naselil v Gorici tčr ordinira od 10 do 12 dopoldne in od 2 do 3 popoldne v hiši Corso Giuseppe Verdi st. 37. VABILO občnemu zboru „CENTRALNE POSOJILNICE" registrovane zadruge v Gorlcf, ki se bode vršil v četrtek dne 9. marc a 1911 ob 10. uri pred- poldne v posvetovalnice „Centralne p o s o j i 1 n i c e " (Corso Verdi 32 I. nadstr.) se sledečim DNEVNIM EEDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. „ nadzorstva. 3. Potrjenje računskega sklepa za leto 1910 in določba o upo- rabi dobička 4. Izvolitev ene#a člana načelstva. 5. Izvolitev nadzorstva. f>. Izprcmemba pravil. 7. Poročilo o izvršeni rcviziji. 8. Morebitni prcdlo^i. Načelst o. Prosiva sahtovatl listke! Največja trgovlna z ielezjem r GORICA v hiSi Monta. Pnpurola stavbeni Cement, stavbne /losilelje firaverze), cevi i& stunik'a t vm> upeljiivo, stre$nocink.ino mfdfiio pluSi'evino /..1 napravo vodnjakov, vodovodov, svinfene in želejne cevi, pumpe /.i kmetijstvo, sailjcreju m vinorejn, ter vsakuvtstna orodja. C <» n c it 1 z k <», s o 1 I d si a post r <* ž b a ! Eno krono nmgradtt uplai'ava vsakemu, kdui Jokaie & puudili najute nove a m e r i k a n s k c I)! a g a j ti e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva lahtevati listkei Pozor! Eno ferono nagrade! PoLor! Bno krono nagraslet Dobro krepilo za zelodcno slabost in za one, ki so s»> prehladili ali preimjeli ali si pa i zaužitjem slabih. za prebavo tcžkili, prevročih ali preinrzlih jedi nakupali ncprijotnosti v 2e!oricu, kakor katar. krče bolečine, napihnjenost itd. HT ^ dr. Elgelnov „B A L D RI A N U M". ~jm J< a I d r ia n u in" se izka^e pri takih neprijetnosvili, dokler niso Še razvite, kot dul)ro žolodčno vino z izvrstuiin vspchom in z.ibianjuiio tiidi slabe posledice, kakor nerwoziieto nespečnost, omoticov «fisko itd. Vsled njeguvih sestavin, l- stilne. kavanjo i. t. d. $e pošiljajo na zahtevo poitrsine prosto XajnoTeifte ac*tilen STetilke ta jtostilnidarjp in dniilva od 8 kron naprej. Svoji k svojim! Podp.sani slovenski brivec V Ä0- rici Gospodstea niica it. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaleine potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema /sa lasničarska dela ter kupuje ženske lase poI2K in naprej kilogram. Franc Novak, öospodska alioa, št 1. Ill I fit fiftJTfi 1 Fill izviren roman, fVI II I I I/ iS I Soškl ČrnoSoIec, III in 1 J 111 ft 1 se dobi v Jarodsii Tishami". G o risk a zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici retdstrovana zadruga z oiuejeno zavezo posrednje pri latapo W\M potrebščin in pri prodaji ^- *ks> ^ tiaetijstih pridelkov- ^x^ *k>~ "v Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNiCE v Gorici, TEKALIŠCE JOS. VERPI ST. 32. „Kmečka Banka" v Gorici, == na Kornu št. 12 == eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. - Spiejema vloge ua kujižice in üa tekoei ra- '3uu, ter jih obrestuje eisto po === 43|4°|o ^^= Naöelstvo obstoji it gg. . Dr. Alojzij Franko, predsodnik, Ivan Sauaig, veteposostnik in iupan v Biljab, poiipred- sednik, Fran Obljubok, veleposestnik in iupun v Kojskom-Krasno, lgn»cij Kriiman, nadoditelj v Dornbergu, Alojzij Bandnlj, veleposestaik v I'odgori. Najboljša češha svrdha. — Perje za posteijc po zeIo nizhih Eenab. ___. Sivo perje, skubeuo 1 kg 2 K, boljša vrsta 2 K 40 v, polu belo 2 K 80 v, belo 4 K, belo puh 5 K 10 v; t kg najfinejše snežno-belo, skubeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puhperje, sivo 6 K, 7 K; belo lino 10 K; najfiaejie iz prsnega perja 12 K. Pošilja se 5 kg poštnine prosto. .^^-----¦-¦.=== PnctolinQ niiroiia iz g°stega- rudečeca, višnjevega belega «li I U31CIJIIC1 Upi OVa rumenkastega nemKinga, 1 pernfea dolga 180 cm, široka 12Ü cm ter 2 blazini za podglavo vsaka 80 cm dolga, 60 J) cm široka, napolnjena z novJm, sivim, trpežnim perjem 16 K; s polpu- v horn 20 K, s puhom 24 K. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 16 K; bla- zine za podglavo 3 K.3'50, 4 K. Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke 18 K, 14 K 70 v, 17 K 80 v, 21 K; blazine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm Siroke 4 K 60 v, b K 20 v, 5 K 70 v. Spodi\Je p«r- nice iz rnočnega öestanega platna, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80 v, H K 80 v. Razpo- šilja se proti povzetju in sicer od 12 K višje poStnine presto. Za neugajajoče blago se vrne denar. Cenike zastonj in poštnine prosto. —________ fi. RAnUflh v n*«Aii»»i»— ** mM~ ¦* -- Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica riella Croce stev. 6 Remits tistilnicö in barvalnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici FiHalka kemične čistilnice in barvalnic«* ALBIN 0OE6ANA !z Trsta, kjer se pere, Haii in barvt vsakovrstno blago, moškein ienskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd. Izdeluje se na parno silo. Močenje sukna, pranje in kodranje peres. — Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dado prati. «I ¦ Cene smerne. ¦' Za obila naročila se priporoča zastopnik AntQn Jug, Gledališka ulica St. 14. DnhftP tplf \ Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v Želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne UUUCI tUIV I Rhabarbara krogljice s znaniko „Blsa-krogljice" Svetujemo Vam iz lastne izkuSnje. poskusite iste, ki pospeSujejo prebavo in krepe želodec, o Skatljic franko 4 krone, l/.delovatelj samo lekarnar E V. Feller v Stubici, Elsa trg 204 (Hrvatsko). 0 nojem se odda hiša s posestvom vied. HiSa je v vasi blizu železniSke po- staje pripravna za g o s t i 1 ti o in t r g o v i n o. Oglasiti se je: Avgustimi vdova Gaforijelčlč AVCE. Učenca zdravega in evrstega sprejme tvrdka Konjedic-Zajec Stoite i v, . „ Stoite! i __. _?_____ Kdo ne pozna tvrdke____j____ Kerševani & Čuk na Stolnem trgu? (Piazza Cuomo) v GORICI štev. 9? Ysakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj rigiual Victoria šivalne stroje, ki so naj- oljši. najcenejši. najtrpežnejši, tiajlažji. ki de- jo še po lO-letni uporabi brezšunino, hitro in i )čno. Original Vii'tt-ria šhalni ntroji soso I sem šiviljani, krojačem in drugini niočno pri- I ubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- ^ ==:----:—-----. nega stroja -=.------^z^:-------- I Original Victoria" š»valne stroje. 1 vrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje * •ezplačno. Z Original Victoria šivalninii troji se izvršuje vsakovrstno unietno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorcznice sti- v. skalnice drozgalnize fstroje za- ^^ mastenje grozdja), pluge ^fl brane itd. itd. ^7 Ta tvrdka ima na prodaj naj- ^-tP boljša dvokoleso bela, rdeča itd. z znamko K E R S B V A N I & C U K, ki Jlh sama izdeluje. Nadatje, puskc, samokrese. drugo belgijsko orožje. stre- ^^^^ liiwo« — Potem najboljše gramof oue. ™ Daje na obroke. — CENIKI —-- se r a z pošl j ajo j r s^ zastonj. -^=-.-2--\ * Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Vestfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje, pri ' hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov, cenejl kakor vsl drugi ma* slvni stropl. Pojasnila, stati račanl in prora- CqdI brezplaöno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperatufo. Ceneje kakor vsl drug! slsteml. Nova lekarna se je daues otvorila too tap M si 13. Lastnik nove lekarne je IVAN TROMBÄ. „CENTRALNA POSOJ[LN1CA" REQISCI^OVAnA ZADRUQfl Z OITlEJenO ZAVeZO ^^j^i^ v GORICI ***+**Y obrestuje hranilne vloge po 41|20|0. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 5'40|0, na menice po 6%, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hisi GorsO GlllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in pražnikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Cevljorsha zadruga v Nlirnu naznaiija si občinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antöna na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoca za obilno narocbo. —- Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po 9HT zmernih cenah. ^m Posfavno ustanovljena ,^veza stavbinskih in zidarskih mojstrov" v Gorici naznanja p. n. občinstvu, da sprejema v izvršitev vsa stavbinska dela, načrte, proračune in konečne li- kvidacije. Zveza opozarja slavne zaupnike na največje ugodnosti, katere nudi v slučajih prevzetja stav- binskega dela, ter si je nadela nalogo isti strankam na roko pri dobavi kredita. Z naročili se je obračati v stavbinski urad v ulici Morelli st. 4 II. nadstropje. Informacije se dobe vsaki dan od 230 do 3*30 ure popoldne, kjer se dobijo tudi ceniki v pregled. Predsednik „Zveze stavbinskih in zidarskih mojstrov* ERNESTO ROSSI, stavbenik. Pfl(1P1171liP9 »Ljubljanske kreditne banke" tt 0 AÜ TO" I 111 I /ll I le -----se bavi z vsemi v banöno stroko spadajočimi posli.-----H I 1 I I I 1 I JL V/ VJLA vLuIlIJLUvAJ Hose na hnjižice oMuje po "*:,%,, vloge v tekočem racunu po dogovopu. I U V 111 v .. l Delnlška glavnlca K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervni zaklad^K 450.000.— 1~Anlm4-nii in r\Ac-tr\iTs\i~ni iif^rinil/' Antftn R a V C. VI r Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i č.)