Krvodajalstvo v upadu?
Ena od najpomembnejših dejavnsoti RK je organizaci-ja krvodajalstva. V Sloveniji jc bil od vsega začetka, to je od 1953. leta, velik odziv prostovoljnih krvodajalcev in samo z ozirom na to, glede na število prebivalcev med prvimi na svetu. Vzpon smo beležili vse do leta 1984., od tedaj dalje pa opažamo upad. Največji padec je v lctu 1987, po podatkih Zavoda za transfuzijo SRS v Ljubljani, kar 8,3%. To nazadovanje je za samooskrbo krvi in njenih sestavin v naši rcpubliki, lahko usodno.
ZAKAJ? Samooskrba krvi in njenih sestavin pomeni zanesljivo zdravstveno zaščito. Ta se odraža na več nači-nov. Znano je, da Zavod za transfuzijo opravlja redne teste krvi, katerih rezulali kažejo zdravstveno stanje krvodajalca. Krvodajalstvo tako odraža laslen zdravstve-ni inleres in je hkrati »odsev človečnosti in zato tudi eno izmed meril za našo osveščenost in solidarnost do sebe in drugih.« Pomembno je vedeti, da smo bili v Sloveniji prvi, ki smo pričeli s testiranjem v zvezi z ev. okužbo z aidsom. Prve poizkusne teste smo opravili že v letu 1985., od 8. 1. 1986 dalje pa je bil testiran vsak prosto-voljni krvodajalec.
Že pred odkritjem aidsa, je bil vsak krvodajalec testi-ran v zvezi z obolenji, ki se prenašajo s krvijo, kot so npr. spolne bolezni, hepatitis B ozir. bolj znan pod imenom virusna zlatenica in dr. Prav zaradi možne okužbe, ki bi nastala z večkratno uporabo igle, Zavod za transfuzijo SRS v Ljubljani, že 20 let uporablja igle le enkrat. To pa pomeni, da krvodajalec ob dajanju krvi ne more biti okužen z nobeno boleznijo.
KAKŠNE SO MOŽNE POSLEDICE, ČE KRVI NE BOMO IMELI DOVOLJ Predvsem bomo morali kri in njene sestavine dobivati od drugod, to je iz drugih repu-blik, kar je malo verjetno, saj imajo povsod v Jugoslaviji slabše razvito krvodajalstvo kot pri nas ali uvažati kri iz drugih držav. Za to kri pa ne moremo biti gotovi, da je bil krvodajalec zdrav. Med najbolj pogostimi prejemniki tuje krvi - hemoGliki, imamo primere, ki so se okužili z aidsom, ob prejemu uvožene sestavine krvi. Pri nas te sestavine nimamo, ker nimamo dovolj velike količinc potrebne krvi. Ob večjem upadu odziva na krvodajalske akcije, bi eventualen uvoz krvi lahko ogrozil tudi druge prejemnike ozir. skupine prejemnikov krvi. Vsi smo potencialni uporabniki darovane krvi.
Tudi našaObčinska organizacija RK ugotavlja slabši odziv krvodajalstva ob dnevih, ko imamo akcije. Zato smo se odločili za razgovore po tistih delovnih organiza-cijah, kjer je v preteklosti odzivnost potekala normalno ali celo nadpoprečno, danes pa udeležbe praktično ni. Namen razgovorov je bil ugotoviti vzroke za tako stanje in najti način za motiviranje k ponovno vcčji udeležbi.
Po razgovorih so najpomembnejši vzroki:
-   upad solidarnosti
-   strah pred okužbo z aidsom
-   dezinformacije o prodaji krvi
-   velika fluktuacija delavcev - prostovoljnih krvoda-jalcev
-   delovne organizacije nimajo organizatorjev krvoda-jalstva
-   pri organizaciji krvodajalstva pa DO ni opore vodil-nih deluvcev.
Eden od novejših vzrokov za upad krvodajalstva je tudi odklanjanje krvodajalcev zaradi njihove slabe kvali-tete krvi, kar je posledica poslabšanih ekonomskih razmer.
KAJ LAHKO PRIPOROČAMO OB ZAKLJUČKU TEGA PRISPEVKA?
Bodimo solidarni? Dajanje krvi drugemu danes, je lahko garancija, da jo bomo jutri deležni sami. Krvi ne more nadomestiti nobena druga tekočina! Krvi ne prodajamo, saj je še za lastne potrebc nimamo dovolj. Iz prejšnje vsebine smo lahko zasledili, da nam primanjkuje nekaterih krvnih sestavin, ki smo jih mi prisiljeni uvažati. Da nimamo zalog pa najbolj vedo tisti krvodajalci, ki jih zdravniki kličejo na odvzem krvi ob zahtevnejših zdravstvenih posegih - operacijah.
Ne na robu pa naj bo naša želja po čim tesnejši povezavi prostovoljnih krvodajalcev med seboj in posre-dovanje*njihovih pozitivnih izkušenj med delovne tovari-še. Samo tako bomo lahko okrepili razrahljano vrsto teh, ki so vsak trenutek pripravljeni z življenjsko tekočino priskočiti na pomoč neznancem. Kajti, krvodajalstvo je prostovoljno, anonimno in solidarnostno.
Občinska organizacija RKS Ljubljana Vič-Rudnik Viri: Krvodajalstvo na Slovenskem Seminar za organizatorje krvodajalstva dne 23. 12. 1987