Štiridesetletni mašniski jubilej. V Ce- lju je obhajal 31. julija 40 letnico mašništva znani ter obče priljubljeni kapucin g.Linus Prali, ki je bil po prevratu že šest let provincijal. Zaslužnemu jubilantu naše iskrene častitke! Petintridesetletnico duhovništva obhaja v krogu svojih sorodnikov in prijateljev v svoji domači župniji pri Sv. Križu nad Mariborom vlč. g. Franc Gartner, župnik iz Gornje Polskave, dne 8. avgusta. Inštalacija. Na župnijo Sv. Marjete na Planini je bil inštaliran 1. avgusta tamoSnji g. provizor Alojzij Sajovic. Kameleonstvo. Kameleoni so živali, ki jih posebno označujo svojstvo, da spreminjajo barvo. Jih jc naci 80 vrst, izmcd teh ena vrsta v Evropi. In za to, v Evropi se nahajajočo vrsto stika ljubljanska »Domovina«. Iztaknila jih je kajpada ne v svojem krogu, marveč pr tistih, ki ji niso blizu. Ker je očito, da ima »Domovina« slab spomin, bi ji sve tovali, naj pogleda v svoj letnik 1928 in naj tamkaj pazljivo prečita, kar je takrat pisala o domovini in slovenstvu. To, kar je takrat zapisala, naj primerja s tem, kar piše danes, potem naj se prime za nos in ne bo ji treba več stikati za kameleoni. Našla je tisto edino, v Evropi živečo vrsto kameleonov. Spomenik zaslužnemu in mnogo prezgodaj umrlemu Prekmurcu. Dne 31. julija so odkrili v Beltincih nagrobni spomenik leta 1915 umrlemu prekmurskemu bogoslovcu Štefanu Kiiharju. Rajni je mnogo pisal za »Marijin list« ter »Novine«, zbiral prekmurske pesmi, pripovedke in sploh narodopisno blago. Vsestransko delavnega in za slovenski narod zaslužnega moža je pobrala jetika v starosti 33 lct. Slava njegovemu spominu! Omejen obrat v tovarnah. Tovarne lepenke na Sladkem vrhu pri Cmureku in v Ceršaku pri _t. Ilju sta omejil; svoj obrat in delavci so tedensko zaposleni samo nekaj dni. Grospoda.sko posiopje potjorel.. V nedeljo, dne 31. julija, je pogorelo v Dupleku pod Mariborom s slamo krito go spodarsko poslopje, last posestnika Jakoba Potočnika. S poslopjem so bili uničeni tudi vsi letošnji pridelki. Radi uhoja iz Ijubosumnosti šes. ief robije. Dne 29. junija so pili na Selah pri Polskavi v vinotoču Maks Welzer s svojo izvoljenko in Štefan Žigert. Ko sla na večer odhajala Welzer in dekle proti domu, je prihitel za njima Žigert, se obrcgnil ob \Yelzeria in ga prijel za roko. \Yelzer pa se jo z bliskavico zasukal in zadel Žigerta z nožem v vrat tako, da je izkrvavel. Krvavo dejanje jc obravnavalo mariborsko sodišče 26. julija in obsodilo \\'elzerja na fl let robijc in na trajno izgubo častnih pravic. Obsojeni vlomilci in tatovi. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je sodil 26. julija Alojza Mencingerja in cigana Franca Baranjo ter Ladislava Horvata. Lastnini nevarna trojica je doma v okolici Murske Sobote in si je privoščila letos februarja v sosedni Avstriji v Gleichenbergu eno no. kar tri vlome, ki so jim vrgli izdaten plen. Obdolženci so tajili pred sodniki, ki so pa prisodili Mencingerju šest let robije, Baranji dve in Ilorvatu tri leta robije. Pasiii: smrino pcnesrečil v prepadu Pc__. V nedeljo, dne 24. julija se je podal 50 letni avstrijski pastir Blaž Hainz, bivajočv Libučah v Avstriji, na Kordeževo steno Pece, da bi tamkaj nabiral planinke. Pri nevarnem poslu je strmoglavil v globok prepad, iz katerega so ga potegnili mrtvega s prebito lobanjo. E.ma.ija je pogorela v noči od 29. aa 30. julija Mariji Meznarič, posestnici na Hajdini pri Ptuju. Gasilci so preprečili, _a ni pogorela cela vas. Škoda znaša 40 tisoč Din in je le delno krita z "zavarovalnino. _.e_leve_ki cče. V nedeljo, dne 24. julija je bil oddan v ljutonierske zapore 40 letni želar Jožof Kolmanič, ki biva v Bučkovcih v župniji Mala Nedelja. Kolmanič se je napi! i-n začel jcloma razsajati, da je pobegnila žena in bolj odrasli otroci. Šestlctna hčerkica je spaia v hiši in to je nečlovc.ki oče po ugotovitvi orožnikov vrgel iz stene v steno, da si je revče zlomilo obe nogi in bilo tudi siccr tako poškodovano, da je vsled poškodb umiio. Pobesnelega želarja so žandarji komaj ukrotili. Kolmanič se že nahaja v zaporih mariborskega okrožniga sodišča, taji dejanje in trdi, da je padla deklica pri spanju s klopi in se smrtr.o poškodgvala. Napad ia p_šfcsd_a z _i.žer_.. V nedeIjo, dne 24. julija se je vračal proti domu iz Spod. Brega pri Ptuju Ignacij VVeissbacher, delavec iz Sp. Hajdine. V bližini doma ga je brez povoda napadel z nožem neznanec ter mu tako razrezal spodnjo čeljust, da se je moral ranjeni zateči v ptujsko bolnico. Vlom pri posestniku. Popoldne, ko so bili vsi na delu, je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Draškoviču v Dragonji vasi pri Ptuju in odnešenih iz dvch omar 2800 Din. Drava je naplavila pri Ormožu moško truplo, o katerem so dognali, da gre za 22 letnega hlapca Ludvika Stergarja i_ Vurberga, ki se je pognal v Dravo pred kratkem s ptujskega mosta in tedaj nikdo ni znal, kdo da je samomorllec. Stražar obmejne čete utomi. Pri Vuhredu je utonil v Dravi stražar obmejne čete 29 letni Svetozar Živadinovič iz Kraljevega sela. Vsi rešilni poskusi so se izjalovili, Drava je odnesla žrtev. Smrtna nesreča. Tri osebe so se peljale na motornem kolesu s prikolico: vozil je Izidor Mango iz Zagreba, zadaj za vozačem je sedel Ivan Merčun, lastnik reklamne pisarne v Zagrebu, in v prikolici je bila Merčunova soproga Herta. Na' križišču proge med Selom in Velenjem se je motorno kolo prevrnilo radi prehude enostranske obtežbe. Pri padcu je Merčunu počila lobanja, vozač je dobil le lažje poškodbe, gospa Herta je ostala neposkodovana. Marčuna so spravili v bolnico v Slovenjgradec, kjer je izdahnil 28. julija. Ckostje neznanca fe našel v planinah nad Šmihelom pri Mozirju pastir Anton Jezerski. Neznanec je hotel skoro gotov. iz Zaloke čez planino v Ljubno, a je zmrznil med potjo. Ostanki obleke in malenkosten denarni drobiž pričata, da je moral biti smrtno ponesrečeni siromak. Prijet radi suma roparskega napada. Dne 31. marca je napadel pri belem dnevu neznanec v nekem gozdu posestnika Martina Ermana iz Partinja pri Sv. Juriju in ga oropal za 140 Din. Napada je bil takoj osumljen delavec Matija Topolovec iz Skorišnjaka pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Celih 16 mesecev ni bilo o napadalcu ne sluha in ne duha. Dne 28. julija pa se je pojavil v Celju, policija ga je aretirala na podlagi osebnega popisa in ga oddala kljub zanikanju zločina v zapore celjskega okrožnega sodišča. Udar strele zanetil gozdni požar. Dne 23. julija med nevihto je udarila strela v drevo v gozdu celjske občine za Vipoto in zanetila gozdni požar, ki je objel celi gozd. Ljudje so komaj ogenj omejili. Strela ubila kosca. Dne 23. julija je divjalo neurje z udari strele nad Laškim in okolico. Ob izbruhu hude ure sta kosila v Rifengozdu sinova posestnika Hribšeka. Nameravala sta ubežati nevihti, tekla proti domu, a med tekom Italjanska mgrnarica je obiskala bolgarsko luko Va.na. — (Desno:) Ponesrečena nemška šolska iadrnica »Niobe«, o kateri poročamo med novicami. je radi kos treščilo med oba. Franc je ostal živ, Leopold pa je obležal pri priči inrtev. Ponarejevalci 1000 in 100 dinarskih bankovcev pod ključem. V Ljubljani so se pojavile pri raznih trgovcih osebe, ki so skušale spraviti v promet ponarejene 1000 in 100 dinarske bankovce. Trgovci so prepoznali potvorbe, javili zadevo ljubljanski policiji, ki se je podala z vso vnemo na delo in izsledila družbo ponarejevalcev in njihovih pomagačev. Glavne zaloge ponarejenega denarja so odkrili v Spodnjem Brniku, v Pečah pri Moravčah in v Suhem dolu .(vsi kraji so na Kranjskem). Skupno je bilo aretiranih in prepeljanih v Ljubljano devet oseb, moških in žensk. S ponarejanjem se jih je pečalo le nekaj, drugi so bili pomagači in razpečevalci. Zaplenjenih je blizu za pol milijona stotakov in tisočakov ter vse priprave za potvarjanje. Ker so spravili krivce po zaslugi prijateljev in policije naglo na varno, država ni oškodovana. Ponarejene 100 dinarske bankovce je razpečaval zadnje dni neznanec po Litiji. V par slučajih se mu je posrečilo, da je potvorbe zamenjal za drobiž. Huda nesreča. Dne 29. julija se je vnel v stiskalnici v Kamniku lahko gorljivi materijal. Plameni so smrtno nevarno obžgali po glavi, rokah in prsih dva delavca: 47 letnega Jakoba Pibernika in 58 letnega Jakoba Klemena. Ker so mu preprečili utopljenje, si je prerezal trebuh. V vasici Slape pri Lljubljani se je sprl potujoči brusač s svojo ženo in je skočil v Ljubljanico iz samomorilnega namena. Ker so ga potegnili iz vode, si je prerezal trebuh in so ga odpremili v ljubljansko bolnico. Nevarne poškodbe je dobil pri padcu v globine v Kamniških planinah hribolazec Josip Kos, ko je trgal planinke. Slučajno ni prišlo do železniške nesreče. Na križališče železnice s cesto na postaji Mokronog je bil položen prag, katerega je porivala lokomotiva blizu 100 metrov pred seboj, dokler niso zapazili nevarnosti in preprečili z odstra- nitvijo praga veliko železniško nesrečo. Orožniki so predali v zapore dva mlada fanta, ki sta priznala, da sta nastavila vlaku past. Blagajno odnesel, a je ni mogel izprazniti. V vasi Brezovo pi _ Novem me- stu je pisarna gozdnega urada kneza Auersperga. V uradu se je zglasil te dni neznan moški, ki je prosil miloščine, pa mu je uradnik rekel, naj pride pozneje, ker sedaj ima neko nujno pot. Prosjak je odšel, se vrnil in odnesel iz pisarne, v kateri ni bilo tedaj nikogar, železno blagajno, v kateri je bilo 6207 Din. Nekaj dni za tem so našli ukradeno blagajno v gozdu nad vasjo in nerazbito. Nepridiprav ni mogel železne blagajne sam odpreti, jo je odvrgel in je bila z vsebino vred vrnjena lastniku. Uradnik gozdnega urada, ki je videl Berlinski inžener Winkler (desno) bo izstrelil te dni raketo, ki bi naj dosegla višino 7000 m. beračevo poselsko knjižico, pravi, da gre v tem slučaju za 44 letnega Franca Postržina iz Sušice na Bizeljskem, ki je po poklicu mesar. Vlomilci so obiskali grad Grič pri Novem mestu ia napravili škode za 7000 diaarjev. Šestčlansko roparsko družbo so vtakniki orožaiki pod ključ novomeških zaporov. Vlomilcem je načeloval 23 letai Bernard Gognjavec. Nebodijihtreba so opravljali svoj posel dalje časa po Doleajskem ia po hrvaškem Zagorju do Zagreba. Vlomljeno je bilo v noči od 29. aa 30. julij v občiasko blagajao v Šmarjeti pri Novem mestu ia odnešeaih le 280 Dia. Zagreb je dobil novega župana in podžupaaa. Za zagrebškcga župaaa je bil imeaovaa vseučiliščni profesor dr. Ivo Krbek, za podžupaaa pa Jakob Vovriaa, mizarski cbrtnik.v Zagrcbu. Železna roka napram komunistom na Madžarskem. Poročali smo, kako se je odločila aa Madžarskem oblast, da bo zatrla komuaizem z železno roko. Zaprli so komuaističae voditelje ia dva so postavili kljub vsem ugovorom pred preki sod. Dae 29. avgusta se je vršila vBudimpešti obravaava proti: Szallayu in židu Furstu. Omeajeaa sta bila obtožeaa, da sta pripravljala za 1. avgust prevrat. Dokazali so aadalje obtožeaima, da sta bila v zvezi z Moskvo ia Szallay je že sodeloval svojčas pri aekem umoru pod komunističnim diktatorstvom grozaega Bele Kuna kmalu po prevratu, Oba sta. bila obsojeaa aa smrt ia so ju tudi obesili dve uri po razglasit- '< sodbe. Žid Fiirst je dovolil, da ga je • iiiskal pred smrtjo rabin (židovski du- hovnik), Szallay pa je odklonil tolažila svete vere s povdarkom, da ae priznava aobeae veroizpovedi. Velika nesreča nemške šolske jadrnice. Dac 27. julija se je prevrnil ia tekom aekaj sekuad potopil aemški šolski trijambornik »Niobe« pri FehmarnBeltu v aemškem Vzhodaem morju. »Niobe« je plula z razvitimi jadri, morje je vihar aeaadoma razburkal ia poveljnik je dal povelje, aaj zvijejo jadra, Neaadoma je bukail hud vetrovai sunek, ki je nagail ladjo aa bok tako, da so se zlomili vsi trije jambori. Voda je vdrla v jadrnico ia tekom pol miaute je že bila 20 metrov pod vodo. Nesreča se je zgodila s tako naglico, da se ai mogol rešiti aobedea od gojencev, ki so poslušali v aotraajosti ladje predavanje. Rešilo sc je samo 40 oficirjev ia mornarjev, ki so bili aa krovu in so poskakali še pravočasao v inorje. Utonilo je 69 častaikov ia mladih moraariških gojencev. »Niobe« je bila zgrajena leta 1899. Leta 1922 so jo popravili, preuredili za šolske aameae tako, da bi bila morala kljubovati vsakemu viharju. Poaesrečeao jadrnico bodo dvigaili, kor je le 20 metrov globoko pod vodo. Ladja je bila nr. poilčnem potovaaju in bi se naj bila vrniia v luko Kiel v srcdini septembra. Atentator Gorgulov obsojen na smrt. Ateatator Gorgulov, ki je ustrelil fraacoskega predsedaika Pavla Doumerja, jo bil obsojen od pariške porotc 27. julija aa smrt. Prošnja za pomiloščenje. Na smrt obsojeai atcntator Gorgulov jc vložil proš- ajo na predsedaika francoske republike za pomiloščcaje. Na Boču je zginil iz S. P. D. restavracije 18. tega mcseca okoli 7 kg težak ia pol metra dolg dvoočai škarjasti Zeissov daljaogled 16 kratae povečave. Priprava za uravaavaaje je aa spodajem delu pokvarjena, zaščitai okrogli rob eae zgorajih _eč pa aekoliko vzbočea. Daljaogledov te vrste je videti redkokje in ajih oblika vzbuja pozoraost ob prvem pogledu. Kdor ga izsledi, naj blagovoli o tem takoj sporočiti bližaji žaadarmeriji, pa tudi odboru S. P. D., pošta Podplat. Vraitvi sledi aagrada. Največfe jadrniško letalo »Avstrlja« je strmoglavilo z višine na tla in se razbilo. Pilof se je rešil pravočasno s pomočjo padala. 1 L_. Atentator Gorgulov (zadaj stoji poleg paznika) _ bil od pariške porote radi uboja predsednika francoske republike D' merja obsojen na smrt.