Leto H V Trstu dne 19. Februvarja 1909. St. 8. - -^ Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. : Telefon št. 1570 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem številka Posamezna š = 6 vin. == Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J N. b. O. in liberalci. Kakor da napoči jutri Velikanoč za slo¬ venskega delavca, tako pojo vsi zvonovi iz ]j n narodno-naprednih časnikov. N. D. O. ima sicer svoje glasilo; toda manj čitamo tu o njenih zaslugah, nogo v „Edinosti“ „Soči“ in „S1. Narodu". Kako neki to? N. D. O. zatrjuje vsakemu, ki jo hoče po¬ slušati in ki sc ji da potegniti, da je sa¬ mostojna organizacija; nobene zveze z dru¬ gimi političnimi strankami in organizacijami ji ne sineš očitati, če nočeš priti pri nji v zamero. A liberalni listi jo vseeno hvalijo. Ta vozel se razreši hitro. V Trstu N. D. O. hoče biti samo strokovna organizacija ; po pravilih ne sme biti politična organizacija. V Trstu je politični voditelj di\ Hebar, voditelj X. I). O. pa dr. Mandič. Čemu pa jc nasprotje med obema?! Če sta obe or¬ ganizaciji ločeni in samostojni, in če je N. D. O. samo narodna in nič drugega, potem ne bi smelo niti moglo prti do raz¬ poni med voditeljem. Ker pa je prišlo do razponi, je gotovo, da sc je ali dr. Mandič vtikati hote! s svojo organizacijo v poli¬ tično stranko Ediiiostnrjev, ali pa dr- R.vbar z Edinostarji v N. D. O. Če bi bila N. D. O. v resnici organizacija, ki so ji mar samo delavski interesi, bi bilo to izključeno. X. D. O. v Trstu bi rada priplavala na po¬ vršje v političnih vodah Edinosti, ali pa Edinost hoče, da se N. 1). O. potopi v teh vodah in pomnoži njeno moč. Navadno večje ribe požirajo manjše; N. D. O. lahko vidi svojo bodočnost. Kaj pa v Ljubljani? Ondi je Ribnikar voditelj. Na zadnjem shodu zaupnikov li¬ beralne stranke (2. feb. 1909.) je govoril kot zaupnik te stranke. Dr. Žerjav, politični pobratim Ribnikarjev* jc utemeljeval in opravičeval vstop nar. radikalne mladine v liberalno stranko. Ako sc niti ne oziramo 1 na to, kako piše „S1. Narod" o N. D. ()., lahko vemo, kaj pomenja, če je voditelj N. D. O. pristaš liberalne stranke. To po¬ menja, da je N. 1). O. privesek liberalne stranke, ki naj slednji vbrizgne v medle žile nekoliko svežejše krvi. Ali je mar mo¬ goče, da bi bil kot tržni komisar Ribnikar v političnem življenju lahko liberalen stran- kar, voditelj N. I). O. pa nekaj drugega? In kaj piše liberalni kamniški „Naš List" o tej organizaciji in njenih organizatorjih? Zveza N. D. O. z liberalno stranko na Kranjskem je neutajljiva, kakor je očitna v Trstu njena zveza z liberalno Edinostjo.' Morebiti je N. D. O. v Gorici v resnici samostojna? Najmlajša in najbolj neumna je; morda si je v svoji neizkušenosti ohranila še po¬ litično nedolžnost. A če bližje pogledamo, Izganjanje hudiča. (IV. in konec). C. Vzrok obsednosti. Dečkov oče je katolik, mati protestanka, živela* sta v mešanem zakonu, poročila sta se protestantski in tako sta tudi vzgoje- vala svoje otroke. Že precej časa je obža¬ loval oče ta svoj nesrečen korak in jc sku- f - šal popraviti svoj pogrešek s tem, da je pošiljal svoje tri otroke v katoliško šolo v Diinvangen, kar je grozno razburjalo pro¬ testante. Prizadevali so si na vse mogoče načine, da bi uničili mlinarja in njegovo družino. Odpovedali so mu obrestna poso¬ jila, v sili so mu odrekali pomoč in niso več mleli žito v njegovem mlinu, tako da bi moral v kratkem času prijeti za beraško palico. lu v nameček vsega jc preklela soseda t — protestantka — mlinarjevega dečka. Ta deček je enkrat v neki demonski ekstazi izdal, da je postal obseden takrat, ko mu je imenovana soseda nekega večera v postu darovala kakih 50 koščkov sušja (sušenih jabolk), ki ga je vsega pojedel. Nato so se take ekstaze ponavljale še več¬ krat pri delu. V edni je hudič se izdal, da - se je nahajal poprej v nekem maliku na \ klimo, da je že brez devištva prišla na svet. Ne dela nam preglavico, da „Soča" piše krvave agitacijske notice za njo; to le škoduje N. D. O. Tudi to nas ne moti, da g. Fabčič, kateri utegne kot stavec biti mednarodno strokovno organiziran, na za¬ upnih shodili čita svojo govore z listov, na katerih se pozna korektura Gabrščkovega peresa. Ampak značilno je nedvomno, dn se je izrazil tisti «tovariš», ki hoče biti duševni vodja goriške N. D. O., da je nje¬ gov namen sledeči: .v to organizacijo pre- osnovati in na demokratičen temelj posta¬ viti trhlo goriš ko liberalno stranko. Kako si to misli, je napisal v dveh člankih v „SočL ‘ o narodnosti in proletarjatu. Jasno si sicer ni mogel načrta zasnovati, ker v njegovi glavi ni jasno; ampak glavna po¬ teza njegovega stremljenja v gori.ški N. D. O. je izražena tako, kakor smo povedali gori. Vkljub temu pa smo prepričani, da bode N. I). O. še vedno trdila, da nimajo z njo liberalci ničesar opraviti. Za nas je dognano, da se niti v Trstu, niti v Ljubljani in še manj v Gorici N. D. O. ni rodila v delavskih krogih, marveč v tistih liberalnih strankah, katerim tenka prede, in ne iz ljubezni do delavstva. V Ljubljani jc dr. Tavčar povedal v „Slov. Narodu', da je liberalna stranka — buržoazijska. Čisto prav je govoril. Gmotni interesi liberalne stranke ne dovoljujejo, da bi se podpiral delavski razred. Ako pa se liberalec štuli med delavstvo, je gotovo delavec škodovan; kajti interesi delavca nasprotujejo onim delodajalca, ki je na¬ vadno liberalec, in če je liberalec voditelj N. D. O., gotovo ne bo dopuščal, da bi se delavec organiziral njemu v škodo. Bolj sorodni so si liberalci in klerikalci, nego liberalci in delavci; zato jc verjetnejša zveza med onimi, nego med temi. Tako naj se tudi vežejo! In v Gorici na ustanovnem shodu N. D. O. je g. Batjel prečital izjavo, da bodo delodajalci že podpirali delavce, organizi¬ rane v N. D. O., če bodo pridni. Cernu podpirati ? Mari bi jim zvišati mezdo, pa ne bi bilo treba podpor! Že iz tega se vidi vsa neodkritosrčnost delodajalc, v-liberalcev. In takim naj sedajo delavci na liin? Klerikalna stranka in socijalizem. i. «E pur si muove» bi že rekli lahko kljub strastnim napadom na socializem. Počasi, počasi prihaja priznavanje od ene in druge stranke, da je sooijalnodemokra- tična stranka velika svetovna stranka in enem otoku, in da je vsled čarov mlinar¬ jeve sosede moral obsesti dečka, ki ga bode moral kmalu zopet zapustiti. . . V drugi ekstazi je hudič zopet izdal, «da pride pismo od škofa, da se ga izžene iz dečka» in v resnici za tri dni potem smo dobili pismo, v kojem nam je škof dovoli! rotenje. Oče dečkov je po večkratnem obisku pri nas sklenil popraviti svoj nesrečen korak. Pustil se je še enkrat poročiti po kato¬ liškem obredu in otroka vnovič krstiti. — Samo pri obsedenem dečku se ni moglo izvršiti krsta. Ta ubogi deček se je upiral in branil tako grozovito, da ga ni moglo zvezati šest dospelih mož. Nesreča starišev je bila velika, še večja pa je bila milost božja. Oče se je zopet utrdil v katoliški veri, otroci so bili pri¬ dobljeni za katoličan stvo in tudi mati se je v zadnjem času vrnila v naročje. edino izveličavne katoliške cerkve. Kedo ne bi pri tem občudoval modrost božjo, ko je ta nesreča toliko dobrega rodila! D. Kako je izginila obsednost. Deček je sedaj priljuden in vesel. V času, ko je bil obseden, so bile njegove da je te stranke bodočnost. In če bi tudi tega izrecnega priznavanja ne bilo, bojazen pred napredovanjem stranke govori bolj nego vse besede. Že s tem, da je jela po¬ lemika proti socijalnodomokratični stranki postajati bolj resna (izvzemši goriško „Sočo‘), jc tudi dano priznanje, da stranka dejansko napreduje. Vse maličenje stranke ni nič p:-niagalo. Stvar sama je silila politike, da so postajali resni. Priznavati pa moramo, da se je klerikalna stranka na Kranjskem prva zavedla resnosti stremljenja socijalno¬ demokratične stranke. Izjava drja. Kreka, ki brez pridržka priznava marksizem v bi¬ stvu označa najbolje prehodno dobo in recimo tudi, boljšo dobo za razvoj socijal- nodemokratične stranke na Slovenskem. Klerikalna stranka na Kranjskem smatra svoj boj proti liberalizmu in naprednjnštvu na Kranjskem več ali manj za končan. Li¬ beralna stranka jc vzela s zadnjo volilno reformo na znanje, da nima med ljudsko maso ničesar več iskati in se zadovoljuje z zastopstvom mest in trgov. Dobro bi bila storila, ako bi bila tudi v Stolnem mestu Ljubljani priznala v splošni kuriji upra¬ vičenost zastopstva socijalnodemokratične stranke v deželnem zboru. S tein bi bil dan za Kranjsko predpogoj realnega' delo¬ vanja političnih strank: klerikalne, libe- ralno-napredne iu socijalnodemokratične. In do tega pride ! Odvisno je le od klerikal¬ nega in naprednega razumništva, da opusti nizko dosedanjo časnikarsko polemiko proti socijalnodemokratični stranki in da preide v stvarno diskusijo. Ako je dr. Krek priznaval utemeljenost socijalnodemokraiičnega gibanja, potem je tudi dana nadaljna bojna točka med kleri- kalno-krščanskosocijalno in socijalnedemo¬ kratično stranko. Ta edina točka za bodoči boj, — ki naj se razvije le prav intenzivno iii razsežno po celem slovenskem ozemlju! 7 bo boj za izobrazbo in omiko širših slovenskih ljudskih mas. Klerikalna stranka hoče ostati voditeljica kmečkih in delavskih mas pod direktnim vplivom duhovstva. — Priznava razredni boj in priznava potrebo intenzivnejše in splošne izobrazbe ljud¬ stva. Z vso vnemo ustanavlja izobraževalna društva z namenom, vzdržati med ljudstvom katoliško svetovno naziranje, kakor ga pre¬ povedujejo duhovniki s prižnic in izven tjerkve po shodih. Od naše socijalnodemo¬ kratične stranke pa z isto vnemo in morda š še večjo ustanavljamo izobraževalna in strokovna društva z vsporednim namenom, izločiti ozkosrčno stališče katoliškega du¬ hovstva, t. j. da mora ostati tudi vsako politično delovanje pod njegovim vplivom in vodstvom. Socijalnodemokratična stranka si je v svesti težkega, položaja. Posebno oči in usta zaprta, iz njega se ni moglo spraviti nobene besede, toda po izgonu hudiča je postal zgovou n in njegove otročje oči se leskečejo tako jasno in ne¬ dolžno, da.je veselje v nje pogledati. V času obsednosti je stiskal deček krčevito roke na prša, in se je s celim telesom zvijal, po krizi pa se nahaja v popolnoma normalnem stanju. Po peturnem rotenju je bil deček v demonični ekstazi in je obstal pol ure kakor brez življenja. Pri zadnjem rotenju, ko je hudič zapustil dečka, je bil deček popolnoma miren in se ni opazilo pri njem nič izvanrednega. V času obsed- nosti ni mogel deček prenesti v bližini nič posvečenega, po njej je vzel lastnoročno sveti križ in ostanke svetnikov in jih je poljubljal in se kropil z blagoslovljeno vodo. Sedaj moram napraviti eno opazko. Vsa¬ kokrat, ko sem poškropil obsedenega z blagoslovljeno vodo, poskočil je kit besen proti meni; ko sem vzel navadno vodo, ne da bi on o tem vedel, ostal je pri kroplje¬ nju popolnoma mirno. Tudi ko sem začel čitati molitev v latinskem jeziku, počel je grozno besneti, ko sem pa čital nekaj iz rimskega klasika, ostal je zopet popolnoma miren. Po izgonu hudiča je šel deček sam do- brovoljno pod glavni oltar in si je z zani¬ kmečke mase, ki tvorijo ogromno večino slovenskega ljudstva, niso še pristopne naukom socijalnodemokratične stranke vsled neizmerne težave, izvesti med konserva¬ tivnim slovenskim kmetom politične iti strokovne organizacije. Dočiin ima vsaka vas v svojem duhovniku zanesljivega za¬ stopnika ali zaupnika klerikalne ali krščan- skoscijalne stranke, ki vodi politično, go¬ spodarsko in izobraževalno delo, je soci¬ jalnodemokratična stranka omejena le na delo priprostega delavstva, in le tam ima vspeh, kjer dobi izredno nadarjenega agi¬ tatorja in propagandista iz vrst delavstva samega. Vsa slovenska inteligenca stoji danes na plitvih tleh liberalno-napredne po¬ litične in gospodarske izobrazbe. Stoji sko¬ raj še bolj sovražilo nasproti gibanju socija- lizma nogo klerikalizma. Cim težje pa je delo socijalnodemokratične stranke sedaj v početku, tem sigurnejši postane uspeh, ko pride delo iz vrst priprostega ljudstva sa¬ mega. Socijalnodemokratična stranka se brez drugega zaveda, da je njen svetovni nazor težko pristopen kmečkemu in delav¬ skemu ljudstvu in da zahteva sprejemanje in razumevanje tega nazora precejšnje izo¬ brazbe. Zato je ravno socijalnodemokratična stranka kot eno najvažnejših, recimo, tak¬ tičnih točk proglasila načelo, da je versko prepričanje in svetovni nazor privatna za¬ deva vsakega posameznika.. Dejansko je socijalnodemokratična stranka na svojih glavnih zborih vedno poudarjala, da pri¬ znava in spoštuje versko prepričanje vsa¬ kega in da ' se bori le proti napadanju stranke od strani klerikalizma. Kakor hitro torej klerikalna stranka ne napada socijal- nodemokratiene stranke in njih pripadni¬ kov radi verskega stališča, t. j. dokler klerikalna stranka spoštuje tudi versko prepričanje in Svetovno nh/.iraiije pripad¬ nikov socijalnodemokratične stranke, dotlej tudi ne bi bilo razloga za spor. In docela lahko se je, naravnost recimo, neplodnemu takemu sporu izogniti klerikalni in soci¬ jalnodemokratični stranki, ako sc ta boj za svetovno naziranje prepušča zastopnikom inteligence obeh, strank. Ta boj svetovnega naziranja se ne da niti izključiti niti potla¬ čiti. Razvoj človeštva ga vstvarja in ohra¬ nja. Danes predstavlja soeijalnodemokra- tična stranka po svojih odličnejših zastop¬ nikih moderno svetovno naziranje na pod¬ lagi naturalizma, socijalizma in subjektivnega estetizma. Že s temi znanstvenimi izrazi pa je tudi povedano, da je to višji duševni boj, boj uma. S tem je pu tudi povedano, da je ta boj omejen na inteligentne kroge. V vsakdanji politični boj ta umstveni boj torej ne sme spadati in kadar se tira ta boj v širše mase, je to taktično zgrešeno od klerikalne in socijalnodemokratične manjem ogledoval tu se nahajajoče kipe, in je nato kakor je navada v romarskih cerkvah kleče premolil okoli oltarja. To lahko mi in mnogi drugi dokažejo. Pri bla¬ goslovu monštrance jc deček izbruhnil v divjanje, sedaj ji izkazuje največje spošto¬ vanje. V času obsedenosti je deček večji del dneva divjal po gozdu, vsakdo so ga je ogibal. Sedaj ljubi samoto in vsakdo ga i ma rad. Glas o tej zgodbi sc je raznesel daleč naokoli. Katoličani in protestanti so poslu¬ šali s strmenjem vesti o tem dogodku in nikdo si ni upal dvomiti o tem znanstve¬ nem čudežu. Kdor bi hotel, v sedanjem časa zanikati obsedenost , ta se je odvrnil od naukov ka¬ toliške'cerkve. Dotičnik bo verjel na ob¬ sedenost še le tedaj ko bo gorel v ognju večnega pogubljenja, v satanovem objemu. Za-nie pa govori avtoriteta dveh škofov. Po poročilu očeta in dečka od 3. avgusta 1891. je pri dečku vse v redu. On obiskuje sedaj kot katolik z ljubeznijo katoliško cerkev, pridno moli, v šoli se dobro uči. — v času, ko je bil obseden — ni mogel obiskovati šole in dela starišem posebno veselje. Le v prvih treh dneh, po izgonu hudiča, je Bodil v strahu domov, ker si je domneval, da se mora hiša vsak hip po- 9 stranke. Kaj drugega pa je širjenje splošne izobrazbe. Tu pa se socijalnodemokratična stranka zaveda, da je načelna njena na¬ loga, širiti izobrazbo med ljudstvom te¬ meljem pridobitve moderne vede. Domače stvari. Društvo Ljudski oder v Trstu priredi v petek dne 26. in soboto 27. t. m. ob S in pol uri zvečer v veliki dvorani Delavskega doma ul. Bosehetto 5. II. nad. dvoje predavanj. Predaval bodo sodr. E. Kristan o predmetu : „Darvin in njegove teorije 14 . To bo pač najlepši način s ka¬ terim bo tržaško delavstvo proslavilo sto¬ letnico rojstva velikega učenjaka. : Društvo Ljudski oder je imelo pretečeno nedeljo svoj V. redni občin zbor. V novi odbor so bili voljeni sledeči: Predsednik, Anton Jernejčič ; tajnik, Stefan Stojačič; blagajnik, Fran Sešek; knjižni¬ čar, Ožanič; odborniki I. Regent, Ivan Su- sič, Fran Iglič, Vrabec Dragotin, Vrabec Vinko. V nadzorovalni odsek: Jernejčič Fran in Šnejder Anton. Zaupni sinod na Kontovelju sc je vršil v nedeljo dne 17. t. m. pop. v novi zadružni gostilni ob lepi udeležbi domačih kmetov in delavcev. Razpravljalo se je o ustanovitvi kmečko-delavske gospodarski zadrugo. O tem je govoril prvi sodr. I. Regent. V kratkem jo raztolmačil pomen zadružništva za delavce in kmete ter raz¬ tolmačil koristi, ki jih te donašajo. Kar je bilo drugod mogoče, to je mogoče tudi pri nas. Okoličanskega kmeta je treba rešiti iz sedanjih neugodnih razmer. Reši se ga pa samo, ako se mu pokaže pot samopomoči, po kateri mora poseči. Drugi je govoril domačin Josip Gulič: «Ni slučaj, — je rekel — da razpravljamo danes o ustano¬ vitvi kmačko-delavske gospodarske zadruge. Ta misel je živela v nas že dolgo časa. V Križu sta se vršila v to svrho že dva shoda in tamošnji kmetje in delavci se zato za¬ drugo zelo zanimajo. Tudi mi se moramo poprijeti tega dela. Bilo je samo potom zadruge, ki so si jo ustanovili pred krat¬ kim, da prodajajo vipavski kmetje sedaj vino mesto po 12 po 18 in po 22 vin. 1. Mi okoličanski kmetje se trudimo v svojih vinogradih celo Jeto in ne iskupimo potem pri vinu niti toliko, kolikor smo v vino¬ gradih potrosili. Kaj še, da bi nam bil po¬ plačan trud. In zakaj ? Ob trgatvi imamo vsi potrebo denarja. Zato pa silimo naše vino trgovcem, katerim ga damo če ne po 20 pa po 18 in celo po 16 vin. liter. — Združimo se; vložili bomo vino v zadrugo, ki ne bo silila, marveč čakala, da pride trgovec in sam ponudi ceno vinu. Potom zadruge pa nam bo mogoče imeti po ceni vse poljedelske potrebščine in orodje. — Zedruga bo nakupila žveplo, vitrijol in drugo na debelo, kakor trgovec, in bo tako ves dobiček, ki ga imajo sedaj trgovci, ostal v naših rokah. Potom zadruge pa pri¬ demo lahko do potrebne posode za pravil¬ nejše izdelovanje vina in potom zadruge nam bo tudi mogoče obdelati in izkoristiti vso sedaj neobdelano zemljo. Pozval je nato navzoče naj v velikem številu pristopijo zadrugi». dreti. Še-le četrti dan se je upokojil in je miren še vedno. Na dan slavnega Marijinega vnebovzetja je bil oče z dečkom pri meni, da se mi še enkrat zahvalita. Moje srce se je razve¬ selilo, ko sem videl, kako deček dobro in sveže izgloda, med tem ko je bil v času obsedenosti ves suh in upadel. To zgodbo je popisal v večen spomin za provincijalni arhiv altotingski in tudi za samostanski arhiv mcmdingski o. Avrelijan, ki je izvedel izganjanje hudiča. V Wemdingu, 15. avgusta 1891. O. Avrelijan, kapucin. Tako se glasi dokument, ki dokazuje strašno babjeverstvo, v kojem je živela du¬ hovščina še proti koncu 19. stoletja. K poročilu o vzroku obsedenosti vsakdo začuti hujskanje proti protestantom, ki se jih indirektno proglaša za hudičeva zavez¬ nika. Konkurenčni boj, ki se bije med obema cerkvama, potiska «božjim bojevni¬ kom v roke nepošteno orožje — pobijata se najrajše z lažmi, ker ni nič bolj od¬ daljenega od njiju kot resnica! Nato je sodr. Regent prečital zadružna pravila in so se navzoči izjavili, da hočejo vsi ! c 1 ati da se ta zadruga uresniči. V tem tednu se bo začelo že opisovati člane in vse kaže, da bodo naši okoličani kmalu vživali vesele sadove novega dela. Le tako naprej po poti samopomoči. Kontoveljski „feapovi!a“ in pro- seški žendarji so bili zelo radovedni, kaj da pripoveduje sodr. Regent na zaup¬ nem shodu na Kontovelju, ki se je vršil v nedeljo dne 14. t. m. Da so tudi > . In danes izjavljamo, da bomo pozivu dr. Otokarja Rybara vstregli v kolikor mogoče kratkem času s tem, da prinesemo na dan popolne dokaze naše trditve. Dr. Rybaču pa bodi povedano, da „Del. List“ živi iu bo živel vsled razvoja naše stranke in vsled požrtvovalnosti socialistič¬ nega delavstva prav lahko tudi brez tistih 100 kron, ki nam jih on ponuja. Dr. Rybaf naj ve, da je namen, ki nas vodi pri iz¬ dajanju „Dcl. Lista 1 prepošten, da je ideja, ki jo zastopamo potom našega lista pre- vzvišena, da smo mi in z nami vsi socia listični delavci preponosni na svojo pošte¬ nost in na čiste roke, ki jih hočemo imeti pri izvrševanju našega dela, da so žrtve, ki smo jih imeli pri našem listu preveliko in da se preveč zavedamo svoje naloge, da bi se ponižali sprejeti od katerega si bodi našega nasprotnika denar za „Del. List . Bolje bi bilo dr. Rvbnr, da niste obljubili 100 kron. Hoteli ste nas ponižati, zato ste ostali sam ponižan. In zato nam Vaš pozi\ ne imponira. Ravno tako zavrača tako po¬ nudbo tudi oseba, ki bo dokazala resnič¬ nost naše trditve. Sicer bi pa prav lepo priporočali narodni gospodi, naj vendar neha enkrat ponujati denar za dokaze. Tudi gospod Andrej Gabršček, voditelj goriških liberalcev, je svoječasno obljubil naši stranki 1000 kron ako mu dr. 1 uma Dr. Tuma mu je dokazal toda 1000 kron je obdržal Gabršček v svojem žepu. Naša stranka jih sicer ne bi bila sprejela, pa nam jih Gabršček po dokazu ni niti ponudil. Zaupal je vendar več svojemu žepu nego našemu ponosu. In to ni po¬ šteno. Dr. Rybaf pa naj bo tudi gotov, da nismo hoteli z našo trditvijo niti za piko očrniti ga pred svojimi pristaši. Preveč žalostno bi bilo za narodno stranko, ako bi bila njena ekzistenca odvisna od tega ali je zahajala ali pa ne Rybafeva hčerka v «Turnverein». Pa je vendar od tega mnogo odvisno, drugače se narodnjaki za¬ radi te naše notice ne bi tako jezili. Sicer pa naj se dr. Rybaf potolaži s tem, da njegova hčerka ni sama od narodno-odvet- niških hčera, ki je zahajala v društvo «Turnverein». Hčerka nekega drugega slo¬ venskega narodnega odvetnika zahaja še vedno v rečeno nemško društvo. Kdo je ta odvetnik ve uredništvo „Ed.“ ravno to¬ liko kakor mi. Kar se tiče pa psovke podlih obrekovalcev in drugih obrekovanj tržaške „Ed.“ ne jemljemo kratkomalo niti na znanje. Bližje Vas dr. Rybaf lučajte take naslove in zadel bodete, pravo. Msuidič in Jaklič sta nam zaradi notica «Bakuli», ki smo jo objavili v 6 št. našega lista poslala sledeča dva popravka: 1. Ni res, da sem jaz na nekem zaupnem shodu imenoval okoličane «bakuli» ter rekel še zraven, da bo treba «bakule» (te¬ daj okoličane) vse zapoditi iz mesta. Res je, da jaz nisem nikdar izrekel gori ome¬ njen besede in da je torej navedena notica izmišljena od prve do zadnje pike. Trst, dne 10. februarja 1909. Ivan Jaklič. tih (v naslov tega poglavja dene Rousseaua!) Ko je govoril o Egipčanih, je trdil, da imeli že kapitaliste;. Rimljanom za časa cesarjev je privoščil proletarjat, ne da bi točno povedal, kakšen. Govoreč o rnerkan- tilistih in fizijokratih je pokazal, da ne ve, ali so bile njih teorije socijalne ali g 0spo ’ darske. Omenil bi lahko še druge take 1 pogreške; zdi se, da so neznatne, pričajo pa, da si predavatelj ni sam na jasnem v principijelnih vprašanjih nacijonalne eko¬ nomije in socijalnih ved. Cernu predavaš, česar ne znaš? Debata, kakor čitamo v , Soči“, je pa izključena, tako da po pre . davanju ni mogoče dobiti pojasnila na take napake. Hočemo potrpeti, da izidejo ta pre¬ davanja v brošuri; potem bomo več govo¬ rili — o nevednosti goriških liberalcev kot popularizatorjev vede in znanosti. Andrej Gabršček prorokujegoriški® sodrugom, da bodo preklinjali drja. Henrika Tumo, ker se toliko žene za organizacijo in prospeh socijalnodemokratične stranke na Goriškem. Andrej Gabršček sodi de¬ lavce s svojega nizkega stališča. Ve nam¬ reč, da je svoj čas dr. Henrik Tuma usta¬ novil napredno stranko, Trgovsko-obrtno zadrugo, Narodni sklad in reorganiziral Goriško ljudsko posojilnico. Po tej denarni organizaciji se je sezidal Trgovski dom m , prezidala hiša Goriške ljudske posojilnice. / S to denarno močjo si je uredil Andrej Gabršček stanovanje, dve trgovini s pa¬ pirjem in drobnino ter fabriko za žajfo «Koza s soncem*. Dobro sluteč, da je vsa njegova eksistenca odvisna od zavodov, ki jiii jc ustanovil dr. Henrik Tuma, ga sedaj preklinja in zato pričakuje, da bodo tudi socijalistični delavci enako preklinjali onega, ; ki se sedaj z entuzijazmom bori za prospeh delavstva. No, Andrej Gabršček se moti. Organizirano delavstvo ne bode potrebovalo • ne hvaležnosti ne preklinjanja. To potrebo 1 imajo le taki ljudje, kakršen je deželni po¬ slanec naprednih mest in trgov in načelnik takozvane narodne svobodomiselne stranke. ,.Soea" je zopet polna člankov in gnjusnih napadov na sodruga dr. H. Tumo. f A. Gabršček je menda dobil novega po¬ guma, ker je dr. Tuma izjavil, da se mu gabi pečati se ž njim. V odprtem pismuv „Rdečem Praporu ‘ in „Del. Listu mu je dokazal laži nad lažmi, podlost nad podlo- ; stjo. A. Gabršček je moral na vse to mol- j čati. Sedaj se čuti bolj prostega, da pre- ‘ bavlja, kar je že tisočkrat izpljuval. Dober s tek gospod Andrej Slovan! 2. Ni res, da sem jaz bil zraven, ko je Jaklič na nekem zaupnem shodu imenoval okoličane «bakuli» ter rekel še zraven, da bo treba. «bakule» (torej okoličane) vse za¬ poditi iz mesta. Res je, da jaz nisem hil ne na tem, ne sploh na drugem kakem zaupnem shodu zraven, kjer bi bil tovariš Jaklič baje izustil gornje brezmiselne besede. Trst, dne 10. februarja 1909. Dr. Josip Mandič. Gospodje narodnjaki so dobili veselje pošiljati nam razne nepotrebne in smešne popravke, No pa je vendar treba jim pre¬ pustiti vsaj to veselje, saj drugega itak ni¬ majo. Ker hočemo biti dobri z Jakličem, povemo da res ni bil on tisti, ki je izustil te besede, samo nekoliko podoben je bil onemu, ki jih je v prostorih N. D. O. iz¬ ustil ob navzočnosti Jakliča in Mandiča. Ker pa mu je bil nekoliko podoben se je naš poročevalec nekoliko zgrešil. Ampak fakt ostane, da je nekdo rekel: «Dokler ni bilo pri premikačih «bakulov». (okoli¬ čanov) se je boljše živelo. Na te besede ni reagiral nihče in sta se Mandič in Jaklič zasmejala. Kdor molči pa potrja. Zadružno gostilno so ustanovili naši sodrugi v ulici Boccacco št. 25. Pred tednom se je vršil občni zbor in so se pra¬ vila odobrila. Za predsednika je bil izvoljen sodr. Falk, blagajnik sodr. Jernejčič Fran. Otvoritev te gostilne se vrši dne 15 . marca zvečer. Odbor naznanja, da se vrši vplačevanje deležev od sobote 27. t. m. naprej vsakega l. in 16. meseca v prostorih gostilne. De¬ lež znaša 30 kron in se ga more plačati tudi v obrokih. Javen strokovni shod za delavce v prosti luki se vrši v nedeljo dne 21. t m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Delavskega doma ul. Bosehetto 5. II- nl,(1. Dnevni red: Naša organizacija in drug e organizacije. Slovenski delavci! Udeležite se tega shoda v velikem številu. Velik ples priredi zveza delavcev v Sv. Križu v soboto dne 20. t. ni. v pi'°' storili gostilne Maganja ob 7. uri zvečer. bruštvene stvari. ' Slovenska univerza je že uresni¬ čena. V Gorici pri Jelenu v narodnem podjetju. Njeno znanstveno glasilo je„Soča“. Liberalci so namreč začeli tudi predavati, in ,,Soča pravi, da se prirejajo ta preda¬ vanja tako, kakor jih imajo po velikih mestih, v Berlinu, Pragi, Ljubljani itd. itd. Samo škoda, da so ta predavanja v Gorici silno žalostna; niso pravzaprav predavanja, nego dolgočasno čitanje. Če bi bila na slovenski univerzi v Ljubljani takšna pre¬ davanja, se univerza ubije sama vzlic ne¬ usahljivemu vrelcu požrtovalnega rodoljubja »Edinosti in „Soče“. Dr. Puc je predaval o socijalnih gibanjih in teorijah od prvih početkov pa do Manca. Predavanje še ni zaključeno, ko pišemo to notico. Ampak velika je krivica, ki jo je prizadejal dr. Puc poslušalcem. M predavanju samem ni nobene notranje zveze. Od Egipčanov po¬ skoči h Kitajcem, odtod zajadra k Platonu, potem se prime obeli Grahov; izpustivši krščanstvo stopi takoj k Tomažu Moru in prezre vse druge utopiste; govori površno o reformaciji, o merkantilizmu, o fizijokra- Drnštvo ..Vrte Moderna 1 P’ 11 ^ dne 23. februvarja 1909 ob 8. uri v veliki dvorani Delavskega doma le P glasbeno dramatični večer. . Predstavljalo se bo polopero „Artigl' er ‘ v, rusticana" in šaljivi prizor s petjem J 1S grebi, petje in plesi“. J Vstopnima 40 vin.; otroci plačajo P lovico. • 4 Obrni zbor ,,Narodne Prosvete. v Gorici bo v soboto 27. t. m. ob 8. u „ zvečer v dvorani ni hotela „Žlati Jele»j ! Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob » ! vedeni uri, sklicuje se drugi občni zb 01 isti dan v istih prostorih ob SVž- UI j* Z '|] 0 čer, ki bo sklepal brez ozira na ' prisotnih. — Dnevni red: 1.) Poročila, ' Sklepanje o računu za 1. 1908-09, 3.) j litev odbora, 4.) Volitev preglednikov, ■ Proračun za leto 1909-10, 6.) Spremen 1 pravil, 7.) Slučajni predlogi. . ^ Ker je za sklepanje v premembi l :,r ‘‘ treba, da je prisotnih najmanj V° j e . članov, se poslednje vabi na obilne 11 ležbo. | : V soboto 20. t. m. ob 6. zvečer je na- j vadno predavanje v društvenih prostorih, j predaval bo sodrug dr. Anton Dermota. Solksui. Krajna politična organiza¬ cija priredi v nedeljo javen shod ob 3. pop., na katerem se bo poročalo o zava¬ rovanj" delavstva. Poroča sodr. dr. Anton Dermota. Vrtojba. Zaupni shod je sklicala naša organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v nedeljo dne 31. jan. t. 1. Shodu je pred¬ sedoval predsednik organizacije. Poročali so pa sami domači sodrugi. Prvi je govoril Karol Gorkič o programu socialne demo¬ kracije. Miha Gorkič je govoril o zadruž¬ ništvu. Predsednik shoda je govoril o veri in socialni demokraciji. — Nato je zopet Miha Gorkič pojasnil navzočim brnski program, ki zahteva da se da vsem naro¬ dom pravico samoodločbe. Vsi govorniki, katerim moramo na tem mestu čestitati na izbornem nastopu, so bili od mnogih nav¬ zočih burno pozdravljeni. In mi želimo, da bi naši domači sodrugi priredili v kratkem še kak tak shod, ki je brezdvomno veli¬ kega izobraževalnega pomena. Podgorst. Po shodu, ki se je vršil dne 26. dec. preteklega leta, so se neka¬ terim delavcem vendar odprle oči, in so se začeli pridno organizirati. V pondcljek 25. jan. so imeli sestanek, na kterem je govoril tudi sodr. A. Kristan iz Ljubljane in je delavcem toplo priporočal organiza¬ cijo in jim pojasnil njen pomen. Pojasnil je navzočim kako in na kakšne načine de¬ lodajalci izkoriščajo delavca in kako se posebno v Podgori z delavci slabo ravna. Razmere v tuk. papirnici in celulozi so vedno slabše. Človek, ki stvar dobro pre¬ misli, se mora razjeziti. Odkar je prišel v Podgoro sedajni ravnatelj, se pa godi de¬ lavcem slabše kakor še nikoli. Pa se je v začetku vendar govorilo, da je dober mož, da hodi rad k maši itd. Zdaj se pa o njem govori vse drugače ne samo od strani delavcev, ampak tudi od vseh, ki so imeli z njim opraviti. Pred 4 ali 5 leti se je v papirnici odprlo klet, ali pa — kakor pravijo nekateri pristni Slovenci «kantina*. V začetku je imel to klet v režiji neki krčmar iz Pod- gore. Pred par meseci je pa gospodu rav¬ natelju zletela muha v glavo in je dotičnega krčmarja odpravil. Vzel pa je klet na svoje ime, oziroma na ime tvrdke. Dokler je bil v kleti krčmar, ni bil tak «hudič*, sedaj je pa vse drugače. V preteklem času, je bila klet odprta k večjem po 3 ure na dan, sedaj je pa odprta cele dneve, in posledica tega je, da se vidi skoro vsak dan, vse polno pijanih delavcev prihajati iz tovarne. Žalostno je to videti, in slišati govorico, da delavci zapijejo na delu več kakor za;- služijo. Tako je naprimer en delavec od 1. do polovice januarja naredil čez 30 kron računa, in na ta način zapil 2 kroni več kakor je zaslužil v teku štirnajstih dni. Od novega leta sem, je postala ta klet pravcata beznica. Delavci pijejo, zvečer pa po poti od dela grede, vpijejo tako, da je žalostno. Pri vsem tem pa jim v tovarni nobeden nič ne reče. Seveda pa pravijo ~-če se kakšen ponesreči da je bil pijan. Tako'trpe tudi nedolžni. Tudi ni nobenega, da bi tem nesramnim rečem napravil ko¬ nec, pač pa znajo vsi vedno govoriti o socijalistih, da so pijanci, da so razsajači in enakih laži. Mi pa vemo, da kar je socia¬ listov ni še noben prišel pijan iz tovarne ali pa da je zapil na delu polovico ali pa še več kakor je zaslužil. Vi pa podgorski delavci recite ravnateju naj pije vino, ki ga nam prodaja sam. Ako imate potrebo Pol litra, ga spijete lahko po delu v go- r stilni ali pa doma. Ali se pa zvečer skupaj zberete, vzamete časnik v roke in se med seboj pogovorite o važnih stvareh. Pristo¬ pite vsi v organizacijo, ker samo potom le si bodete zboljšali sedanji položaj vam m vašim otrokom v korist. Krajna politična organizacija priredi 1 v nedeljo zaupen shod ob 3. pop., na ka- DELAVSKI terem se bo predavalo o zavarovanju in organizaciji delavstva. Poroča sodr. dr. H. Tuma. Biljo. Tuk. krajna organizacija je priredila pretečeno nedeljo popoldne zaupen shod, na katerem je predaval sodrug dr. Anton Dermota o predmetu: naše stranke in socijalizem. Obisk je bil dober. Selo na Vipavskem. Tuk. kmetje so imeli v nedeljo dne 7. t. m. sestanek na katerem so razpravljali o ustanovitvi «kmečko-delavske gospodarske zadruge*. Na ta sestanek sta bila povabljena preds. kmečko delavske zadruge v Dobravljah sodr. Vrčon in Dobraveljski učitelj F. Mermolja. Nepričakovana velika udeležba je pričala, kako da se je začelo naše ljud¬ stvo zanimati in si želeti enakih koristnih naprav. Pomen in namen zadruge je v kratkih besedah pojasnil sodr. Vrčon. Pri¬ poročal je kmetom, da nastopijo pot samo¬ pomoči da se osamosvoje na gospodarskem polju. Inicijativo takemu zadružnemu gi¬ banju je dala naša zadruga v Dobravljah, ki sc naravnost krasno razvija in daje lep vzgled, kako si zamore kmet sam poma¬ gati. Kmetu je treba pokazati, da ima v sebi moč premagati vse težkočc življenja in zagotoviti mu jc treba dovolj kruha na rojstni zemlji, ki jo ljubi in na katero je že iza mladih let navezan. Učitelj F. Mr- molja je nato razložil zadružna pravila od točke do točke. Po daljši debati so navzoči enoglasno sklenili pristopiti zadrugi. Nato se jc izvolil iz devetih mož sestoječ odbor, ki ima nalogo pravila registrirati ter delo¬ vati takoj v zmislu pravil. ^ y Nabrcžinsi. V „Edinosti“ se je nek «nabrežinčan» baje delavec zelo raz¬ žalil zato, da smo objavili govor sodr. Ma¬ rice v katerem je med drugim povedal tudi, da so tiste «beto!e» ki jih imajo de¬ lodajalci na razpolago delavcem mnogo krive, da se mnogi delavci udajo pijanče¬ vanju, da pozabijo na družinske dolžnosti in da gredo vedno nižje v bedo. «In ko¬ liko jc žena, ki jih take razmere silijo v nezvestobo? Ne morda iz kaprice ampak zato, da pribore zapuščenim otrokom košček kruha*. Tako je govoril sodr. Marica na shodu in tako smo mi v listu pisali. Koga smo razžalili? Vemo kdo je napisal dopis j v „Ed.“ Vemo zakaj ga je napisal, pa se zato ne čudimo. Vemo tudi, da v Nabrežini : žene niso bile razžaljene. Zakaj naj bi se ! bile razžalile ? Saj jih vendar nismo razža- j lili. Ako pa hoče kedo trditi, da so naše | besede zvenele kot žalitev na ženstvo, po- | tem bi pa morali biti vsi delavci in vse de- | lavske žene razžaljene, da je Kaatski na- ! pisal, da so po celem svetu razmere takšne | da silijo večkrat delavske žene v nezvestobo. ' Tudi mi spoštujemo kakor vse tudi nabre- I žinske žene. Ampak gospodje naj vedo, da j zlo se ne odpravi z molkom, marveč ako | se ga pojasni in mu prestriže pot. Za res- | nico in pravico, borno mi vedno proti vsem in če nas ima stati to življenje. Žalostno je pa, da hoče kedo zatajiti žalostno resnico v svrho politične agitacije. Na vse drugo natolcevanje v „Ed.‘ pa ne odgovarjamo in jih zavračamo na račun koga drugega. — Toliko v odgovor na dopis o izmišljenem ogorčenju nabrežinskih delavcev in žen. ISTRA. Pulj. Istrski deželni zbor in kome- dijanstvo meščanskih strank. Pripove¬ duje se, da bo istrski deželni zbor sklican v najkrajšem času ter da bo pričel vršiti že od toliko let zaostalo delo, ki je zaostalo po krivdi italijanskih šovinistov. Poslednji so dovolili raje, da je bil dež. zbor zaprt nego bi dovolili slovenskemu ljudstvu košček pravice. Prišel je kompromis, ki je že ob porodu prinesel razočaranje. Ta nam ne daje nobenega upanja, da bi mogel deželni zbor sedaj kaj narediti za izstradano istr¬ sko ljudstvo. Da je to istina nam dokazu¬ jejo že prva pogajanja med slov. in ital. narodnjakarji, ki so se vršila pred dvemi tedni v Trstu. Ta pogajanja niso dosegla svojega vspeha in nesporazumljenje — resnično ali nalašč narejeno — ostane še nadalje. Pogajanja so potrebna zato, ker nima nobena stranka zase dvetretjinske ve¬ čine, ki je potrebna za odobritev važnejših predlogov. Ital. nacionalci ne morejo več vladati ne da bi jemali v poštev manjšino. Slovanski nacijonalci, se pa baje nočejo resno pogajati z ital. večino. Tako ostane vse pri starem. Narodnjaški boj bo divjal sedaj po deželi kakor prej, samo v novi obleki. Razlika je ta, da je trpelo prej ros samo slovansko in bo trpelo pa sedaj ljudstvo obeh narodov. Dolžnost je sedaj naših dveh poslancev, da preprečijo, da bi se nadaljevalo, kar se je delalo dosedaj. Naš boj pa mora biti posvečen narodnjaškim LIST komedijam in za ljudsko pravo. Naš klic mora biti: Ven z splošno enako in direktno volilno pravico za deželni zbor in občinske zastope ! Ven z narodno avtonomijo. V tern je rešitev istrskega ljudstva in v tem imenu idimo med ljudstvo, da ga pripravimo za boj v dosego vseh svojih pravic. In zopet legi na šola zaprta. Te dni so morali zopet zapreti eno šolo društva „Lega Nazionale*', in sicer v Kakiju. Nas seveda ne veseli čisto nič, da se zapirajo šole tam kjer so potrebne. Toda veseli nas pa, ako se zapre kako tako šolo, kakoršna je bila legina v Raklju, ki so prave kari¬ kature narodnjaškega boja. Kdor pozna Rakelj ta ve, da tam ni menda nikogar ki bi vsaj znal italijansko govoriti, da ne go¬ vorimo o Italijanih, ki jih ni. Namen takih takih šol je jasen. Raznaroditi hočejo hr- vatsko deco in buditi v njej sovraštvo do lastnega naroda. In takih šol je v Istri še veliko. Te šole so pa vse plačane s slo¬ vanskim denarjem proti Slovanom. Vedeti je namreč treba, da se za te šole dovoli iz deželne blagajne vsako leto 10.000 kron in lepe svote darujejo tudi razne drage občine. Nad polovico teh svot pa plačujejo Slovani. Zatorej proč z raznarodovalnimi šolami!! GLEbflLIŠČE „Do tretjega gre rado“ pravi pregovor in ta se je vresničil tudi pri Dram. društvu. „Moč uniforme*, Umetniška noč „in ne- deljski**. „Lumpacij vagabundi** niso bile ravno srečne za Dram. društvo. Igralcem se je poznala posledica so¬ botnega plesa. Cez toliko časa in prvič v tej sezoni je nastopil (kod gost) najstareji slovenski igralec gosp. Sršen kateri je za svoje izvajanje žel tople aplavze celo na odprtem odru. Priporočali bi da sc po pustu prične z res pravimi dramatičnimi predstavami, da ne bode pritožb od še tisto malo ljudi, ki se predstav redno udeležujejo. . . . J'. Delavsko gibanje. Shod uslužbencev glavnih skladišč. V nedeljo dne 14. t. m. dopoldne se je vršil v Delavskem domu v Trstu jako lepo obiskan shod uslužbencev glavnih skladišč. Shod je otvoril in mu potem predsedoval predsednik organizacije uslužbencev, glav. skl. sodrug Fran Novak. Zaradi razmer, ki vladajo sedaj v prosti luki posebno pa v glavnih skladiščih, je bil ta shod zelo važnega pomena in obja¬ vimo zaradi tega obširno poročilo. Poročal je pivi sodr. Anton Jernejčič približno tako-le. «Vem, da ima vsakdo od Vas navzočih kaj na srcu in da bi se rad pritožil za pretrpelo krivico. In med vsemi uslužbenci glav. skladišč ni nihče zadovoljen. Ampak da je danes pri nas tako, zahvalimo se le sebi. Leta 1906 smo ustanovili močno med¬ narodno in na razrednem stališču stoječo organizacijo. Takrat smo Vas opozorili, da se ne smemo organizirati samo za en dan marveč da moramo ostati trajni zvesti člani organizacije. Takrat smo povedali, da ako se bomo po zmagi zopet razdražili, nas bo tista palica, ki nas je takrat tepla, tepla potem še hujše. V glavnih skladiščih vladajo danes res neznosne razmere. Na podlagi zastarelih, modernim časom ne več odgovarjajočih predpisov se skuša krasti delavcem še edino privatno imetje, ki ga posedujejo, t. j. poštenost. Dogodili so se slučaji, da so si delavci pomotoma uračunali 40 ali 80 vin. in kljub temu, da je bila pomota očividna, se je smatralo stvar za sleparijo ter ravnalo z delavci kakor bi bili navadni sleparji. In to se je godilo pri delavcih, ki imajo izročena tako važna dela, da bi prav lahko osleparili — ako bi seveda le hoteli — na tisoče kron. Velike krivice se gode delavcem pri izbiranju za stalno namestitev. Dogajajo se slučaji, da se delavce s 4 celo samo 2 leti imenuje stabilne. Povemo tako, da ne smatramo teh, da niso bili sposobni in vredni biti stalno nastavljeni. Ampak na stotine imamo pri nas delavcev, ki imajo po 8 in več let službe, ki imajo menda tudi pravico postati stalno na¬ meščeni. ( Promet in delo v prosti luki narašča leto za letom in skladišča se množe. Ne bi bilo samo naravno, ampak tudi potrebno bi bilo, da se stalno namesti nekoliko mlajših in starejših delavcev. Povečati bi 8 bilo treba samo organično potrebo stalno nastavljenih. Ako bi bili danes tako organizirani, kakor smo bili prve čase organizacije, bi imeli zelo ugoden trenotek, da bi rešili go¬ tove točke, ki so nam bile pri zadnjem gibanju obljubljene, n. pr. zboljšanje sta¬ rostnega zavarovanja, zboljšati gmotno stanje tistim najbo:j izkoriščanim delavcem, ki dobe danes po 3 K 60 vin. na dan. Potom močne organizacije bi lahko tudi preprečili tisti protekcijonizem, ki je sicer ugoden posameznikom toda škodljiv vsem. Ni res, da se da to doseči potom posredova¬ nja ravnateljstva ali namestništva. Tudi tem dvein faktorjem je odločovanje v takih uprašanjih omejeno. Stanje naše organizacije ni seveda tako žalostno, kakor nekateri mislijo. Saj imamo še vedno 45°/o organiziranih. Ker je pa v naših pravilih določeno, da ne smemo se poprijeti nobenega gibanja dokler nimamo 75% organiziranih delavcev, se mi po teh pravilih tudi ravnamo. Pravi se, da naše vodstvo ni dovolj energično? Toda vodstvo je lahko energično samo tedaj, če je šte¬ vilo organiziranih veliko. Sicer pa imajo organizirani delavci vedno pravico izvoliti si novo vodstvo. S svojim prvim nastopom so želi delavci obilo lepih vspehov. Zakaj? Bili so dobro organizirani in so imeli zato moč v rokah. Žal samo, da so na te vspehe prehitro po¬ zabili in se vsedli na limanice nasprotni¬ kov delavstva. In čudno je, da so bili proti svoji organizaciji ravno oni, ki so organi¬ zacije največ potrebovali, ker so najbolj izkoriščani. Ti so po večini slovenski de¬ lavci, ki bi morali vendarle pogledati v žep kaj so neki pridobili s tem, da so lo¬ čeni od drugega delavstva vlagali 2 leti zaporedoma razne spomenice, ki so pa naj¬ brž šle vse v koš. Sedaj niso ti delavci organizirani več ne pri nas, ne drugod. Toda vendar je neverjetno, da nekateri še tako slepo veijamejo narodnjaškim agita¬ torjem kateri imajo pogum slepiti delavstvo s tem, da pripovedujejo, da je vodstvo od vložene spomenice odobrilo že 1 1 točk ter da čaka, da odobri še 12. in bo potem vse skupaj dalo delavstvu. Mi nismo ovirali narodnjakom agitacije za njihovo N. D. O.; celo rekli smo na nekem shodu, da bomo N. D. O. hvaležni, ako bo kaj pametnega naredila za delavstvo, toda, da se pripoveduje o neresničnih stva¬ reh, je tudi stvar, ki je ne moremo za¬ molčati in najstrožje obsojati. (Dalje prih.) Občni zbor organizacije pomorskih kurjačev in pomorščakov se je vršil v četrtek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer. Iz poročila je razvidno, da je imela ta orga¬ nizacija tekom leta* 1908 14922.50 K. dohodkov, Izdatki so: bolniško podporo 2707.20; podpore zaradi smrti 330 K. izredne pod¬ pore K. 123.20, i. t. d. Centrali so postali 11049.46 K. Društveno imetje znaša 1226.47 K. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: Albin Hvastia; Odborniki: Supančič, Plusnig, Driuli, Tremul, Ga- lasso, Borgnolo, Lucchini, Urlani, Poljač, Hrovatin, Corado, Pansini, Golubovič, Spongia. I x stranke. Skupna konferenca. V zmislu sklepa zadnjega strankinega zbora, je izvrševalni odbor povabil hrvatsko, srbsko, bosansko ter vse avstrijske in ogrsko socialno de¬ mokracijo, naj mu naznanijo svoje mnenje o konferenci, ki se ima sklicati zaradi vprašanj, ki so nastala vsled aneksije Bosne in Hercegovine. Glavni odbor hrvatske stranke je naznanil, da pozdravlja predlog in prosi naš izvrševalni odbor naj pospeši stvar. Shod uplačevalcev strankinega davka se vrši v nedeljo dne 28. t. m. v Delav¬ skem domu ul. Boschctto 5. 1. nadstropje. Dnevni red : 1 Poročilo — politični položaj poroča sodr. E. Kristan. 2. Poročilo stran- iknega zbora; 3. Poročilo političnega od¬ bora ; 4. Volitev novega političnega odbora. svira v soboto dne 20. t. m. v gostilni „ BALKAN« (ex Grotta) od 9. ure zvečer pa do 4. ure zjutraj. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. 4 delavski list Pozor!!! S = LIKflRICfl= 1 Podpisani priporoča vsem sodrugom julija pollsk SVOJO V u - ■ TRST U ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. S M lekarno = IvA K. O I - O I K 9 5 13 C “ BRIVEC v ulici clelle Acque št. 17. 13 not ni mesečni tarif. Sterilna svetilka I.ong. Zbirka parfninarij in mila. v ^ Priporoča se sodrugom. <=| =5 = Delo fino in točno. = s: Sv. Jurija pri Kranju. s Postrežba na dom. <1= Mleko sveže 2 krat na dan. (KVK: 1 liter.20 vin. 1 liter na «žiS>«žS><2S>cžS>«ŽS><£S><2^> vri ;i .i -i PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. H v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpi san« se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konzumnemu društvu v Ljubljani delavskemu konzuinu v Iliriji, zasebnikom v Mirnu iu drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodasiega vipav¬ skega naravnega vina, Iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Uobravelj, Skrilj, BS rji. Šumiji, kilieubrrga. Kamnja in bližnjih vazi, vzem zvojina dozetlanjiiti in novim odjemalcem po Kranjzkem, Primorskem, Stajerzkem, koroškem in drugod. Pošilja ze od 5© litrov naprej po jako zmernih cenah. ZA bltrŽ^O TdDSTVO. § U A % i i i n u i m mm mmmmm m Gostilna. „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, tt/. S, Tazzaro in ut. S, Caterina Domača Kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sotlrutjov. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico § Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 k V soboto dne 2SJ. febnivorja so vrši v gledišču POLITEflttFi ROSSETTI \ običajni velik Napitnina je odpravljena. Izbrane in najmodernejše plesne komade bo svirala i 5 Sodba socialistične mladine d pod vodstvom sodruga Kladnig-a. Plesovodja bo sodr. E. Canetto. Ob zaključku prve četvorke ' VELIKO IZNENADENJE pri katerem sodeluje prostovoljno tamburaški zbor* društva *Arte Moderna*. -' (dedišče bo krasno odičeno po znanem cvetličarju A. Mapon-u »Razsvetljeno bo kakor po dnevi“, Vsak udeležene dobi ob vstopu PLBS1VI VSPOKED. Vstopnina 1 KrOHO brez razlike. Lože so že vse oddane. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —— in časnikov v vseh jezikih. niagajna se otvori ob 9 uri zvečer Ples začne točno ob 10. in bo trajal do naslednjega jutra z enournim odmorom ob polnoči.