Nekaj o šulvereinu in šc kaj. Gtivor dr. Gregoreca v drž. zboru dno '22. sušca 1889. (Konec.) Se aemamo aa državnib gimaazijah v Mariboru ia Celji niti jedae alovenake paralelke. la veadar borijo ae zoper ajo deželska šolska aadzorstva že dve leti. Ob jeduera ao pouzročila aa omeajeaih dveli gimnazijah ali vaaj trpela razmere, da bi jih človok komaj veroval. Vlada aamreč oadu atrahovanje. pristraastveaost ia pregaajaaje sloveaakili dijakov, da bode težko kje v Avstriji kaj podobaega aajti. Bil sem pismeao prošea, o teli aasilatvih tukaj javao izpregdvoriti. Hočem to storiti mogoče kratko. V Mariboru bojda tamošnji ravnatelj pri upisovanji dijakov aagovarja sloveaake atariše, aaj avoje slovcaake otroke pripisati dajo aemškim. Na ta aačia hoče število aeaiškib dijakov na gimaaziji v Mariboru umetao pomaožiti, oao sloveaakih pa skrčiti. Šolaka aadzoratva trpijo aa teh giniaazijah aemško-liberalaih profesorjev, ki se a politiko pečajo ia svoje mržaje do vsega, kar je sloveaako, celo nič ao- prikrivajo ia tudi alovenskim dijakom čestokrat prav aemilo čutiti dajo. 1'roti aloveaskim dijakom ao silao strogi. Zatorej dobivajo ti doatikrat po krivici aeagodaih spričeval, morajo razred poaavljati ali se aa drugo gimaazijo preseliti, kar se v6, da starišev staae zopet maogo deaarja. Veliko dijakov obupa ob uapehu ia popusti gimaazijo. Jedea izmed teh profeaorjev je v petem razredu Celjske gimaazije aloveaskim dijakom strogo prepovedal med seboj sloveaski govoriti. (Poalaaec dr. Steiavveader: Bržčas aamo med šolsko uro!) Dijaki so ae pritožili pri ravaatelji, toda prišli so z dežja pod kap. Kajti ta je že poprej dijakom višjih razredov bil prepovedal v Celjskib. krčmah aloveaski govoriti. (Poalaaec dr. Foregger: Ker je bržčaa dijakom sploh prepovedal v krcme zahajati.) Opoamim, da je višjih razredov dijakom v krčme zabajati dovoljeao. Marljivi dijaki v Oelji učijo se doma zaaebao slovaaake kajiževaosti. Kadar ravaatelj to poizve, pokliče dotieae dijake pred sebe, jih graja, pregaaja, sili gimaazijo zapustiti ter izključuje. Hudo se godi tudi aa gimaaziji v Mariboru. Tukaj akuša ravnatelj z aemško-liberalaimi profeaorji vred, med ajimi jedea Jud, aloveaskim dijakom — aamo tem — zabraniti zrelostai izpit ali rmaturo", to pa aa sledeči aačia: Ze v sedmem razredu izprašujejo alovenske dijake, nameravajo li za maturo oglaaiti se ali ae. V prvem alucaji pretijo jim z aeugodaimi spričevali, v drugem pa obetajo. da bodo mehko ž ajimi ravaali ter z ngodaimi apričevali gimnazijo dokoaeati dali. (Cujte, 6ujte, aa desai.) Od jedaega izmed aloveaakih dijakov ao celo pismo zahtevali, v katerem ae zaveže, da ae bode oglasil se za maturo ne aa Mariborskej, pa tudi aa aobeaej drugi gimaaziji ne! To je reaaicao aezaslišaao, nepostavao ia aepošteao. Ne morem mialiti, da bi šolska aadzoratva o tem ai6esar ae izvedela. Poprej aagibam se v to, da si mislim, da oaa nadzoratva dobro vse vedo, pa molče trpijo. Tega lanenja sem tem več, ker ao ae ravao ista šolska nadzorstva v svojib. uradaih izjavali do viaoke vlade izrekla proti uvedenju slovenskik paralelk aa gimnazijah. Sedaj čujemo, da je naučao miaisterstvo vsaj za gimaazijo v Mariboru zankazalo uvesti nekaj alovenskim paralelkaia podobaega. Toda bojim se zelo, da ae bi oua šolaka aadzorstva še teaiu delala aajvečjih zaprek. Po mojem mneaji bi se takšae zapreke odpravile aajlaglje ua ta-le aačia: Prvič morali bi aadzorovanje slovenskili paralelk izročiti slovenskemu šolskemu nadzoraiku, drugič aa meato aedaajega ravnatelja v Mariboru bi imel priti mož. ki v aarodaib rečeb atvarao aodi in je obeh deželakih jezikov v besedi ia pisavi popolaem zmožen; ia tretjie bi naj pri stavIjeaji aovega poslopja za Mariborsko gimaazijo ozirali ae aa pribodaje aloveaske paralelke. Ko bi pa visokej vladi ae bilo mogoče takili sloveaskih paralelk v Mariboru ia Celji uveati, ki bi 8vojemu namenu ugajale, izrecem tukaj kot zastopaik štajarskih Sloveacev, da bomo zaspodaji Štajar zaatevali popolno aloveaako giiaaazijo terstrogodržali 8e 19. čleaa državnega osaovaega zakona, čepravbi morali itido državaega sodiš6a! Tega veadar ne moremo trpeti, da bi pičlo 20—30.000 broječi Nemci imeli 4 aredaje šole, okoli 400.000 Sloveacev pa aobeae. (Čujte aa desai!) Visoka zboraica, o sedaajej vladi pravijo, da je bojda aameravala aarode med aeboj pomiriti ia spraviti. Žali Bog, da se to ai zgodilo ia se tudi zgoditi ae more, dokler ue bodo čleaa 19. državaib osaovaih pravic resaobao ia povaodi izvr^evali. Sedaj vlada nameato miril aeprestaao aarodaa borba. Zlasti razsaja Ijuta šolaka borba od avstro-pruske meje aa Slezkem do obali Jadraaskega mgrja. Obžaljujemo to šolsko borbo, toda ae bojimo ae je. Marveč boriiao ae odločno, pa tudi s čedalje večjim zaupanjem, da aaposled popolaem zmagamo. To zaupaaje crpirao iz pravičaosti svojih zahtev ia iz sile, ki tli v narodnostai ideji. Dualizem že praači na vseh straačh. Pripravljajo se veliki dogodki. Predno sedanje stoletje koača, bode tudi narodao vprašanje avstrijskih Slovaaov moralo biti rešeao. Sklepam želeč, aaj bi rešilo se na čast ia alavo, aa koriat in blagor celokupue Avstrije! (Dobro, na desai, govoraiku čeatitajo.)