Ano (Leto) VIL Buenos Aires, 13. avgusta (agosto) 1949. No. (Štev.) 33.

PREVIDEN GOSPODAR

Amerika! Ta čarobna beseda je v
slovenskih ušesih vedno prijetno zve¬
nela. Dežela udobja, bogastva, svobode!
Desettisoči so leto za letom odhajali v
to obljubljeno deželo in le redki so se
vračali nazaj, znamenje, da jim je bilo
dobro. Pa ne vsem!

Nekateri so si prihranili lepe tisoča¬
ke, zgradili svoj novi dom, ustanovi¬
li svojo} družino, drugi pa so tavali o-
krog, brez prihrankov in nezadovoljni,
dokler niso nekje izginili ali pa se vrni¬
li izmozgani domov umret. Vsi brez izje¬
me pa so edini v tem, da tudi v Ameri¬
ki ne letajo počeni piščanci po zraku in
marsikdo je priznal: če bi bil garal do¬
ma tako kot sem moral v Ameriki, bi
imel Ameriko doma.

Vendar, tujina je privlačna. Vabljiv
je za delovnega človeka osemurni de¬
lovnik in redni tedenski zaslužek. Ne
boji se ne slane ne toče. Mesto in indu¬
strijski kraji imajo svoje privlačnosti,
ki se jih človek hitro privadi. Prve me¬
sece mu ni nič mahniti pol ure ali več
peš, kmalu pa človek že čaka pol ure
na kolektiv, da se popelje pet kvader
daleč. Sprva mu je vsakega groša ško¬
da, kmal.u pa mu za desetak ni veliko.
Skraja je zadovoljen, ko vidi bajno raz¬
svetljavo osrednjih ulic, čez nekaj me¬
secev pa že premišlja, če bi ne kazalo
iti v kino, kjer so vstopnice po štiri
pese !, in ne v sosednjega, kjer so le po
dva. Tudi za taksi sej- dobi včasih kak
pesos: kdo se bo zmeraj prerival po ko¬
lektivih in tramvajih, tako pa smuk¬
neš kot ščuka skozi mestni vrvež in že
si pri znancih, ki ti ponudijo prigrizek
in kozarec pijače: In da nisi umazan,
primakneš še ti iz svojega za novo pi¬
jačo in jedačo, potem, ko res ni potre¬
ben nihče več.

Tako se_ je razvijalo življenje večine
slovenskih naseljencev v severni in juž¬
ni Ameriki. Je včasih neizogibna ta pri¬
lagoditev novim razmeram. Vendar pa¬
zimo, da ne bomo šli v amerikanizi-
ranju predaleč.

Mi smo prišli v to deželo v letih veli¬
kega blagostanja in izrednega gospo¬
darskega zaleta. Vsakdo lahko zasluži,
dobro zasluži, če je zdrav in pameten.
Vendar prevdaren človek nikoli ne poza¬
bi na to, da se zmeraj lahko dogodi kaj
neprijetnega, -kar vrže njegove račune
in načrte iz ravnotežja.

V državnih gospodarstvih po celem
svetu slede dobrim letom blagostanja
in udobja suha leta krize in pomanjka¬
nja. To gospodarsko valovanje je neizo¬
gibno. Pojavlja se v najbogatejših drža¬
vah. Previden gospodar ureja svoje go¬
spodarstvo vedno tako, da ima priprav¬
ljeno rezervo za hude čase: kmet nekaj
žita v kašči, delavec pa prihranek v
denarju. Ta železna rezerva navadno po¬
maga prebroditi najhujše težave.

Nesreča nikdar ne počiva, tudi v le¬
tih udobja ne. Nesreča pri delu, na ce¬
sti ali kaka bolezen te lahko v trenut¬
ku pahne v bedo. Prvi plačilni dan brez
rednega zaslužka je grozen, če ni v hiši
nobenega prihranka za živež, za stano¬

vanje, za sto majhnih potreb. Tu ne boš
našel človeka, ki bi te za božji Ion vzel
pod streho, kot so storili tvoji sosedje
doma, če si izgubil dom, in ti uali še
jesti po vrhu. Enega ali drugega naše
skromne dobrodelne ustanove že še pod¬
pirajo, kaj pa bo, če bo šlo število po¬
trebnih v stotine? In to ni izključeno.
Ob teh mislih se mi vedno znova vriva
želja, da bi si Slovenci čimprej ustano¬
vili svojo lastno podporno organizacijo.

Varujmo se dolgov! Gorje onemu, ki
se zadolži v letih blagostanja in ki mo¬
ra plačevati dolg in obresti v letih kri¬
ze.

Varujmo se predrznih špekulacij. Ne
vlagajmo denarja v sumljiva podjetja in
kupčije. Okrog nas je polno ljudi, slad¬
kih besed in velikih obljub, ki nas hoče¬
jo prelisičiti in se okoristiti z našimi
žulji.

Loterija? To je velika bolezen te de¬
žele. Vem, da gre v loterijo tudi premno-

William Bradford, dolgoletni zaupnik
najzmožnejših generalov ameriških zrač¬
nih sil, je podal pred kratkim to-le za¬
nimivo sliko udarne moči ameriškega
vojnega letalstva:

1. U. S. A. ima sedaj dovolj atom¬
skega orožja za uničenje sovjetskega
napadalca.

2. Velik del prebivalstva večjih rus¬
kih mest-milijoni oseb — bo v slučaju
vojske postal žrtev prvih atomskih na¬
padov.

3. Določeni so že objekti za bombar¬
diranje in letala pripravljena noč in dan
za odlet.

4. Atomsko strateško bombardiranje
Rusije se bo izvedlo v trenutku, ko bo
Sovjetska sveža napadla LT. S. A. ali
katerokoli svobodno državo.

5. Vojna ali mir sta odvisna od volje
kremeljskih mogotcev.

★

Ali U. S. A., lahko onemogoči sovjet¬
ski voiui stroj v nrvih trenutkih ali ne.
dasta ra to vprašanje odcovor dve dej¬
stvi in sicer:

1. TT S. A. ima zadostno število atom¬
skih knmh in

2. U. S. A. ima dovoli sredstev te
bombe odvreči na sama središča so¬
vjetske vojne sile.

Leta 1945. je atomska bomba, ki je
padla na Hirošimo, uničila' (56.000 oseb
naenkrat. Leta 1948. je imela atomska
bomba še večii uničevalni učinek in iz¬
delanih je bilo tudi že več različnih vrst.

Ni na samo dovolj imeti zalogo atom¬
skih bomb. Važna so sredstva za pre¬
nos takih bomb na sovražnikovo ozem¬
lje. V ta namen je dan in noč prinrav-
lienih 55.000 letalcev in 360 bombnikov
prve boine linije pod poveljstvom ge¬
nerala Curtis E. LeMay-a. Osebje teh
eskadril je sestavljeno iz najboljših le¬

go slovenskih desetakov, vsak spremljan
s tiho željo: Sedaj pa bo! Pa ni nič —
in tudi ne bo! Igra na loterijo je veliko
predrag šport, da bi si ga smel privo¬
ščiti slovenski naseljenec.

Plemenit, od Boga blagoslovljen je
prihranek, ki ga vi darujete v obliki
skromne pošiljke dragim v domovini, ki
stradajo in so goli in bosi. Pomagajmo
jim po svojih močeh lajšati gorje, ki je
prišlo nad nje!

Še zelo prav nam bo prišel vsak pri¬
hranjen stotak!

Kakor je nesmiselno izdati po nepo¬
trebnem en sam pesos, tako bi bilo ne¬
smiselno tudi pretirano skoparjenje in
pehanje za večjim zaslužkom na račun
zdravja. Zdravje v tujini je veliko več
vredno kot doma. Uredimo modro svo¬
jo prehrano.

Te skromne vrstice nimajo drugega
namena kakor potrditi prevdarne naše
ljudi na pravi poti, ki so jo začeli in opo¬
zoriti one, ki morda stvar preveč na
lahko vzamejo, da se pravočasno izogne¬
jo nevarnostim, ki jih čakajo.

talcev druge svetovne vojhe, ki so se
borili nad Berlinom, Essenom in nad
drugimi nemškimi ter japonskimi mesti.
Ti bombniki (B-29 in B-36) lete v vi¬
šinah 9.000 m pri vseh meterioloških
prilikah in imajo poletni radij nad
12.000 km. Z njimi po izjavi generala
Vandenberga, šefa U. S. A. vojnega le¬
talstva, doseže ameriška zračna sila z
ameriških oporišč katerokoli točko v So¬
vjetski zvezi.

Ameriški bombniki B-20 in B-36 so
že predelani na retroaktivni pogon in
razvijajo brzino do 500 milj. na uro.
Naloženi z atomskimi bombami lahko
prelete razdaljo nad 8.000 km brez
vmesnega pristajanja.

Koliko atomskih napadov na Sovjet¬
sko zvezo bi bilo potrebnih za uničenje
njene vojne kapacitete, je težko reči.
Toda strokovnjaki, ki se s tem bavijo,
trdijo, da je uničevalna sila vsega eks¬
ploziva, ki sta ga v drugi svetovni voj¬
ni uporabili obe vojskujoči se strani,
približno tako velika, kakršno lahko
sproži ameriška letalska sila z enim sa¬
mim atomskim napadom na sovražnika.

Tako William Bradford Huie.

General Carl Spaatz, bivši šef ame¬
riškega letalstva.pa je pristavil tale za¬
nimiv račun:

V Evropi imamo trenutno 90 veletrd-
njav B-29. Po učinkovitosti pomeni to
število letal, naloženih z atomskimi
bombami, 19.800 letal, naloženih z bom¬
bami starega tipa. Toda s tem še ni vse
pojasnjeno. V pretekli vojni je U. S. A.
uporabljala za zračno borbo nad Nem¬
čijo in ostalo Evropo ne letala B-29,
ampak manjše tipe, kakor B-17 in B-24
Zanimivo je zato dejstvo, da je noslji-
vost enega B-29 enakovredna nosljivosti
štirih B-17 ter je zato bombniška sila
U. S. A. v Evropi, če je oborožena z
atomskimi bombami, enakovredna letal¬
ski sili 79.200 B-17, oboroženimi z na¬
vadnimi bombami.

Argentina veisera a sn
Cran Libertador

El dia 17 de agosto es el dia
del patriotismo argentino. Hace 99
anos, que, en este mismo dia, a las
3 de la tarde, cerr6 sus ojos en la
lejana Francia el procer mas gran-
de de la Libertad e Independencia
argentinas.

Toda la Republica conmemoro es-
ta fecha con gran entusiasmo, pero
como corresponde, el brillo mas
grande lo alcanzaron los actos ce-
lebrados en la gran urbe de Bue¬
nos Aires en presencia del Presi-
dente de la Republica y de los
miembros del gobierno.

Las fuerzas militares y la juven-
tud han ensalzado en una forma
espectacular la magnificencia del
acto.

A las 14.30 horas entro el Preši -
dente con la comitiva a la Catedral
para poner una corona en la tumba
de San Martin y luego en la del
Soldado Desconocido.

A las 15 en punto, a la mišma ho-
ra de la muerte del Gran Procer in-
vito el Presidente a todo el pueblo
para que honrase la memoria del
General San Martin con un minuto
de silencia. Honrado al "Gran Ca-
pitan" sonaron las trompetas de los
granaderos y tocaron las campa-
nas del historico Cabildo.

Se concluyo la solemnidad con el
himno nacional tocado por la ban¬
da municipal y con la rnarcha del
Soldado Desconocido.

ARGENTINA SE JE POKLONILA
SPOMINU OSLOBODITELJA

V sredo, 17. avgusta, je vsa Ar¬
gentina z velikimi slovesnostmi po¬
častila spomin velikega Osvobodi¬
telja generala San Martina, ki je
pred 99. leti Umrl v Franciji, daleč
od svoje domovine.

Spominske slovesnosti so bile
povsod po republiki. Posebno veli¬
častne so pa bile v prestolnici ter
jim je prisostvoval tudi predsednik
republike general Juan D. Peron z
vsemi člani svoje vlade.

Na Majskem trgu so bili razpore¬
jeni posamezni oddelki argentinskih
oboroženih sil, šolska mladina in
številno ljudstvo.

Ob pol treh popoldne se je podal
predsednik republike general Pe¬
ron s spremstvom v katedralo ter
je položil venec na grob generala
San Martina, nato pa tudi še na
grob neznanega vojaka.

Točno ob treh, ob uri, ko je pred
99. leti umrl general San Martin, je
predsednik republike pozval ves na¬
rod, naj z enominutnim molkom po¬
časti spomin velikega pokojnika.
Znak za počastitev "velikega kapi¬
tana" so dali tudi trobentači grena¬
dirjev regimenta San Martin ter zvo¬
novi zgodovinskega Cabilda.

Slovestnost je nato zaključila
mestna godba z narodno himno in
s koračnico neznanega vojaka.

Ameriška letalska sila

Štev. 33.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 2.

VELIK PORAZ KOMUNISTOV V ZAHODNI NEMČIJI

Zahodna Nemčija gre naprej po poti,
ki jo naj privede do organizacije samo¬
stojne zahodne nemške države; pot do
mirovne pogodbe je še daleč in tako
bo Nemčija ostala razdeljena na dvoje,
v zahodni polovici bo ostala zasedbena
vojska zahodnih zaveznikov, na vzhodu
pa sovjetska vojska. Vendar je zahod¬
na Nemčija že pripravila ustavo nove
zahodne 'nemške republike in po določ¬
bah posvetovalnega zbora, ki je v Bon¬
nu sprejel novo nemško ustavo, so bile
v nedeljo dne 14. avgusta volitve v za¬
hodni nemški parlament. Glavna značil¬
nost teh volitev je, da so komunisti do¬
živeli hud poraz. Vodja komunistične
stranke Reimann je kot kandidat pro¬
padel in to v takem industrijskem sre¬
dišču kakor je Dortmund; v parlament
bo sicer prišel, toda kot nosilec komu¬
nistične liste za vso zahodno Nemčijo.
Največje število glasov so prejeli krš¬
čanski demokrati in bodo po dosedanjih
poročilih imeli v parlamentu 137 pos¬
lancev; na drugem mestu so socialisti s
131 poslanci, komunisti pa so prejeli ko¬
maj nekaj nad 5 odstotkov glasov.

Tako raste počasi nova Nemčija, na-
katero gledajo vsi sosedi s čustvi po¬
sebnih izkustev, ki so jih z Nemci imeli
v preteklosti. V Strassburgu onkraj
Rena, tako blizu nemške meje, pa za¬
seda parlament evropske unije in uvodni
govor tega zasedanja je kot najstarejši
član imel vodja francoskih radikalov in
predsednik francoskega parlamenta Her-
riot, ki je takoj za uvod vsega dela za
evropsko edinost postavil zahtevo, da
Nemčija ne more biti sprejeta za članico
evropske unije. Francija bi po njegovem
morala terjati, da Nemčija svojo naravo
in pojmovanje svoje moči popolnoma
spremeni; šele ko se bodo Nemci “pre¬
rodili”, bo Evropska unija smela zau¬
pati zastopnikom nove Nemčije. Seve¬
da je tako pričakovanje le izraz vere v
nekaj, kar je skoraj nemogoče, kajti ka¬
kor ne zaupajo Nemcem Francozi, tako
ne razumejo francoskih nazorov o med¬
narodnem sožitju Nemci; zato je fran-
cozki zunanji minister Schumann, sam
član nemškega parlamenta pred letom
1918 kot zastopnik Alzacije, sedaj v is¬
tem Strasburgu v imenu francoske vla¬
de vendarle krenil korak dalje in pod¬
črtal potrebo, da bodi Nemčija čimprej
članica evropske unije. Tako je Schu¬
mann v politiki do Nemčije krenil na pot
Brianda in Stresemanna, ki sta menila,
da v Evropi ne more biti miru in na¬
predka brez popolnega zaupanja med
Francijo in Nemčijo. Pot do takega med¬
sebojnega razmerja je dolga, toda vsaj
to bodi takoj doseženo, da se na sejah
evropske unije ustvari pogoj za sodelo¬
vanje.

Kajti v zahodni Nemčiji narašča val
nacionalističnega gibanja in povsod se
pojavljajo letaki in napisi s Hitlerjevi¬
mi izreki. Volitve so pokazale, da to
gibanje še ni tako močno; toda v vzhod¬
ni Nemčiji se dviga odpor proti sovje¬
tom. V Potsdamu, kjer je sedež sovjet¬
skega poveljstva za vso vzhodno Nem¬
čijo in je maršal Rokosovski tam tudi
poveljnik vseh sovjetskih sil v Evropi,
se je pripadnikom nemškega podtalnega
gibanja posrečilo položiti mino, ki naj bi
eksplodirala tam, kjer bi moral maršal
Rokosovski predsedovati banketu višjih
sovjetskih poveljnikov. Mina je eksplo¬
dirala prezdogaj in Rokossovskega še ni
bilo, pač pa je ubila 20 visokih sovjet¬
skih častnikov in sodelavcev maršala
Rokosovskega.

V severni Grčiji se po poročilih listov
tudi odigrava te dni zadnji del obraču¬
na s komunističnimi guerilci in komuni¬
sti so tudi tod morali priznati delni po¬

raz. Guerilci se umikajo v Albanijo in
glavni delež pri tem uspehu proti njim
nimajo toliko grške vladne čete in ame¬
riška pomoč, pač pa dejstvo, da je Tito
dejanska zaprl mejo proti Grčiji. Usta¬
vljena je pomoč iz Jugoslavije in tudi
preprečen umik na ozemlje Jugoslavije.
Bolgarija je le predaleč in tako je pri¬
šlo sedaj do teh uspehov večjega obsega
proti komunistom. Zato rohni te dni
moskovski radio bolj ko kdaj proti Titu
in Jugoslaviji: Tita so proglasili v Mos¬
kvi za pravega sovražnika Sovjetske
zveze in socializma. Ker se ti napadi
na Tita po radiu dnevno ponavljajo, me¬
nijo ponekod, da je to uvod za ostrejši
ruski nastop proti Titu. Listi celo poro¬
čajo, da se ob jugoslovanski meji spet
zbirajo oborožene sile pod vodstvom so¬
vjetskih oficirjev in sovjeti z vso na¬
glico dovažajo materijal in strokovnja¬
ke v Albanijo. V Trstu pa so odkrili
novo zaroto proti Titu; ko je bil pred
kratkim v Pulju, bi moral biti nanj iz-

Titovemu komunističnemu reži¬
mu se je zopet zahotelo večjega
političnega procesa. In je štiri leta
po končani vojni postavil na za¬
tožno klop bivše kraljeve namest¬
nike; Kneza Pavla. dr. Radenka
Stankoviča, dr. Ivo Peroviča, bi¬
všega dvornega ministra Milana
Antiča inf bivšega glavnega uredni¬
ka belgrajskega dnevnika ‘Vreme*
dr. Danila Gregoriča.

Priprave za ta proces so bile taj -
ne in se je proces pred dnevi v Bel-
gradu kar na lepem začel, ne da
bi nanj bila javnost predhodno ob¬
veščena, kakor to navadno napra-

Proces tudi

Svetovno časopisje je te dni pi¬
salo, da je belgrajska radijska po¬
staja oddajala poročilo, da je vo¬
jaško sodišče v Lubljani obsodi¬
lo na smrt tri “veleizdajalce” dva
pa na zaporno kazen 13 let.

V Sarajevu je pa bila razprava
proti skupini mohamedanske mla¬
dine, katero je titov javni tožilec
obtožil, da je s pomočjo zahodnih

DRUŠTVENI VESTNIK
KNJIŽNICA DRUŠTVA SLOVENCEV

ima sedaj nad 600 lepih knjig. Knjige
se izposojujejo vsako soboto popoldne
od 14—18 ure ter vsako nedeljo in vsak
praznik od 9 do 13 ure.

V pisarni DS lahko kupite naslednje
knjige:

Album Koroške . $ 10. —

Črna maša . „ 15.—

Katoliška Akcija in delo v nje¬
nih organizacijah

v platno vezana . „ 14. —

veden atentat. V zvezi s tem so are¬
tirali 30 osumljencev.

V Siriji so pripadniki oboroženih sil
izvedli državni udar ni na hiter krvav
način odstranili predsednika republike
Zaima in njegovega predsednika vlade.
Vse se je zgodilo v nekaj urah nočnega
časa in zjutraj je Sirija že imela novega
predsednika republike in novo vlado.
Ustreljen predsednik republike in pred¬
sednik vlade sta bila osumljena, da sta
hotela pretesno naslonitev na Francijo,
bivšo mandatno upraviteljico Sirije in
da so ju zato nasilno odstranili. Vse¬
kakor so ostale petrolejske naprave an¬
gleških in ameriških družb ■ nedotaknje¬
ne. Pot do ustanovitve Velike Sirije pa
bo še dolga, ker si vodstvo v tej bodoči
zvezi arabskih držav laste Transjorda-
nija, Egipt in Sirija. Dokler pa ne pri¬
de do te zaveze, tako dolgo bodo Židje
mogli mirno in uspešno nadaljevati z
organizacijo svoje nove države. Ali bo¬
do imeli Židje dovolj časa; Arabci se
smatrajo tako visoko, da menijo, da Žide
v vseh stvareh sedemkratno presegajo.

vijo komunistični režimi.

Dva inozemska časnikarja, do¬
pisnik U. P. in dopisnik neke fran¬
coske časnikarsko agencije sta ho¬
tela dobiti vstopnice za sodno
dvorano, pa so njuno prošnjo za¬
vrnili.

Pred sodiščem se zagovarjajo
samo dr. Stankovič, dr. Perovič,
Antič in dr. Gregorič. Knez Pavle
živi s svojo družino v inozemstvu
in vodijo razpravo proti njemu v
odsotnosti.

Titov javni tožilec vse obtožuje
“zločinov proti državi in narodu”

v L|ubl| ant

7

Poročilo navaja, da so bili vsi
obsojeni že v zaporih in da so tam
svoje tovariše hujskali na upor in
da so iz zaporov ven vzpostavili
tudi stike “z neko tujo državo”.

zaveznilov delala na zrušen ju se¬
danje komunistične diktature, šti¬
ri obtožence so komunisti obsodi¬
li na smrt, 10 pa na zaporne
kazni od treh do dvajset let.

SLOVENSKI IZSELJENIŠKI ODER

CERKVENA DVORANA V CIUDADELI

28. avgust 1949.  — Začetek oh 17. uri
JANEZ JALEN:

"§RE N J A”

Drama, v štirih dejanjih
Čas: po letu 1900. — Kraj: na Gorenjskem
Režija: Ivo Pianecki Scena: V. Petkovšek

VSTOPNICE: po 3, 2, 1.

V predprodaji v Ramos Mejia, Alvarado 350. — Sedeži so numerirani

Proees proti bivšim kraljevini

namestnikom v Relgradn

Im v Sarajevu

ARGENTINA

Poslanska zbornica je na svoji seji
dne 11. avgusta sprejela proračun za
zvezno vlado v višini 4.869,987.399 pesov.
Seja je trajala 23 ur in 20 minut in je
bila najdaljša, kar jih je bilo v zadnjih
25. letih.

Predsednik general Peron si je z go¬
spo soprogo ogledal novo ladjo argen¬
tinske trgovske mornarice, ki nosi nje¬
govo ime. Ob tej priliki je pohvalno o-
menjal prizadevanja ing. Alberta Do-
dera za razvoj argentinske trgovske
mornarice. Laskavo se je izrazil tudi o
angleški ladjedelnici, ki je zgradila to
ladjo in z njo potrdila prijateljske vezi
med obema državama.

Asistencia Puhlica je objavila sporo¬
čilo, da so v času od 1. do 27. julija
porabile mestne bolnišnice v Buenos
Airesu nad 53 kg Streptomycina v vred¬
nosti 573.480 pesov.

Dr. Juan A, Bramuglia, dosedanji zu¬
nanji minister je podal ostavko. Pred¬
sednik republike general Peron jo je
sprejel. Za novega zunanjega ministra
je imenovan vseučiliški profesor dr. Hi-
polito Jesus Paz, ki je v torek položil
prisego in prevzel resor.

V Buenos Airesu, pa tudi v ostalih
krajih republike so 12. avgusta slavili
143. obletnico ponovne osvojitve (Re-
conquista) Buenos Airesa kot spomin
na zmago nad angl. generalom Berefor-
dom 12. maja 1806.

V Castel Gandolfo je papež sprejel
posebno argentinsko odposlanstvo, ki je
svetemu očetu izročilo osebno poslanico
predsednika republike generala Juana
D. Perona in znatno vsoto denarja kot
prispevek Argentine za Petrov novčič.
Sveti Oče se je dalj časa zadržal v raz¬
govoru s člani odposlanstva ter jim je
izročil svoj papeški blagoslov zanje in
za Argentino ter pozdrave predsedniku
republike in argentinskemu narodu.

Buenos 1  Aires porabi dnevno 1.600
milijonov litrov vode, t. j. povprečno 500
litrov na osebo. Vodo črpajo iz La Plate,
največje čistilnice vode so pa v pred¬
mestju Palermo.

V Buenos Airesu je začel zasedati
ženski kongres Medamerikanske zveze.
Udeleženke kongresa so obiskale tudi
soprogo g. predsednika Marijo Evo Du-
arte de Peron. Med drugimi zanimivost¬
mi so si ogledale tudi velika javna dela
na Ezeizi.

Stavko, ki jo je napovedala “Socie-
dad de Resistencia Plomeros, Cloaquis-
tas, Hidraulicos y Afines” je policijska
oblast označila kot protizakonito in je
prostore tega združenja zaprla.

Argentinsko odposlanstvo Y. P. F. je
po podpisu argentinsko-nemške trgovin¬
ske pogodbe odpotovalo v Zahodno Nem¬
čijo in bo tam nakupilo potrebne stroje
za to državno podjetje.

Ministrstvo za javna dela ima odo¬
bren kredit v višini 2,500.000 pesov za
nakup potrebnih strojev za veliko, mo¬
derno opekarno, ki jo bo to ministrstvo
postavilo na Ezeizi.

Buenos Aires poleg Rio de Janeiro
imenujejo kot mesto, kjer bo imela pri¬
hodnje zasedanje Organizacija Združe¬
nih narodov.

Promet v Buenos Airesu se je v zad¬
njih letih tako silno povečal, da sedanja
prometna sredstva komaj še zmorejo
svojo nalogo. Zato so nekateri poslanci
v poslanski zbornici pozvali vlado, naj
ukrene vse potrebno, za podaljšanje že
obstoječih in zgraditev novih podzem¬
skih železnic.

V La Plati je bil zadnje praznične dni
velik naval izletnikov. Samo prejšnjo
soboto je prispelo v La Plato iz Capi-
tala nad 4.000 osebnih avtomobilov. Na
tisoče potnikov je pa prišlo z vlaki.

Štev. 33.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ČESA POTREBUJEMO NAJBOLJ?

NEKAJ MISLI OB USTANAVLJANJU VZAJEMNE POMOČI

drug za drugega in s tem zopet
tudi vsaki za sebe.

Znano je, da Društvo Slovencev
snuje in pripravlja Vzajemno po¬
moč, to je posebno društvo, ki
bo v določenih primerih priskoči¬
lo svo im članom na pomoč s pri¬
merno podporo. O tem se med čla
ni Društva Slovencev mnogo raz¬
pravlja. Ni človeka, ki bi ne odob¬
raval te zamisli in si samo želijo,
da bi ta organizacija čim prej za¬
gledala luč sveta.

Zlasti se med člani veliko raz¬
pravlja o tem, v katerih primerih
naj se dajejo podpore. O tem ima
marsikdo svoje posebne želje, kar
je čisto naravno. Kajti eden potre¬
buje to, drugi pa drugo stvar; ene¬
mu manjka eno, drugemu pa dru¬
go. Vendar je treba priznati, da
je nekaj primerov v življenju ta¬
kih, ko se človek sam, zlasti pa še
družina, znajde v tako težkem, na¬
ravnost obupnem položaju, da je
torej v tem trenutku podpora naj¬
bolj dobrodošla.

Oglejmo si tele primere: Umre
oče. Družina je izgubila rednika
in je ostala brez denarja. Razum¬
ljivo je, da želijo očeta krščansko
in primerno, čeprav skromno, po¬
kopati. Toda tudi skromen pogreb
stane veliko denarja. In kje naj
se dobi denar? Kdo bo posodil ne¬
srečni družini? O, kako prav pride
v tem trenutku podpora! Lahko
rečemo, da pomeni podpora v ta¬
kem slučaju za družino pravi bla¬
goslov in rešitev.

Oglejmo si še drugi primer: Tri¬
je znanci — samci, stanujejo sku¬
paj v skromni predmestni sobici.
Imajo skromne službe in skromne
zaslužke. Enega teh prijateljev
povozi nekega večera vlak. Vsa
skrb za pogreb pade, čisto razum¬
ljivo in naravno, na ostala dva
znanca. Vse svoje prihranke sta
zbrala in še denarja sta si morala
izposoditi, da sta prijatelja naj-
skromneje pokopala. Kako bi jima
prav prišlo, ako bi še kdo prisko¬
čil na pomoč in pomagal kriti te
stroške.

Pa je nekdo na vse to dejal:
“Kaj bo z menoj po smrti, me prav
nič ne briga. Nekdo me bo že po¬
kopal ; če me pa nihče ne bi hotel,
pa naj me puste ležati na cesti”.

Mislimo, da temu ni treba do
sti odgovarjati. Kdor je vesten,
pošten ter čuti količkaj ljubezni
do svojega bližnjega, ne bo tako
govoril, še manj pa bo tako govo¬
ril tisti, ki ima v sebi toliko kr¬
ščanskega duha, da želi biti po
smrti na primeren način položen v
blagoslovljeno zemljo.

Lahko rečemo, da imajo prav
tisti, ki. pravijo, da je ureditev
Posmrtnine najbolj nujno potreb¬
no.

stila težka bolezen take posledice,
da ne more več delati. Drugemu
je stroj pokvaril desno roko. Sicer
je dobil zakonsko odškodnino, to¬
da to je že porabil. Delati ne mo¬
re in kako naj sedaj živi? Tretji
je zaradi neprestanih skrbi in nes¬
reč prezgodaj ostarel. Slabotno
telo ne prenese nobenega napora
več.

Kam s temi ljudmi? Kdo naj
poskrbi zanje? Ali naj jih pusti¬
mo umirati sredi ceste?

Ne moremo pričakovati, da bi
nam kdo drug pomagal, pomagati
si moramo sami in sicer na pame¬
ten in sodoben način. To pa je mož¬
no doseči samo v organizaciji,
kjer vsi plačujejo prispevke in
imajo tudi vsi pravico na podporo,
kadar nastopi eden tistih prime¬
rov, ko so član ali pa njegovi svoj¬
ci podpore potrebni. Vsi torej zbi¬
rajo za vse in s tem tudi vsak za
sebe.

Morda bi kdo izmed mlajših re¬
kel: Na onemoglost in nesposob¬
nost za delo pa ne računam in na
to mi res ni treba misliti. — To¬
da poglejmo okoli sebe. Rekli smo,
da imamo, že nekaj onemoglih v
svoji sredi. In ti onemogli so sko¬
raj vsi - mladi. Ne vemo ne ure ne
dneva za svojo smrt, nesrečo, o-
nomoglost, bolezen itd. Zato bodi-
nemoglost, bolezen itd. Zato bodi-
ganizirajmo se, zbirajmo sredstva

Nesreča ne počiva. Dan za dnem
se tudi našim ljudem dogajajo raz¬
ne nesreče, če se taka nesreča pri¬
peti delavcu na delu, tedaj ima de¬
lavec razne zakonite pravice (do
polovične plače v času zdravljenja,
do odškodnine). Toda kdo naj pa
pomaga tistim ,ki niso v zavarova¬
nju zavezanem delu n. pr. delav¬
cem, ki se ponesrečijo doma, go¬
spodinjam, ki se ponesrečijo, pri
svojem gospodinjskem delu itd.
Taka nesreča povzroči krajšo ali
daljšo nesposobnost za delo, rodi
potrebo po zdravniški pomoči, po
zdravilih, obvezah. Kako prav bi
v takem primeru prišla denarna
podpora, čeprav še tako skromna.

Opisali smo torej troje prime¬
rov, za katere se nam zdi, da so
taki, da jih je treba predvsem
imeti v mislih, ko ustanavljamo
v Argentini svojo podporno in za¬
varovalno društvo na vzajemni
podlagi.

Naj ponovimo! Zdi se nam, da
naši ljudje najbolj potrebujejo
podpore ob smrti, preskrbe ob traj¬
ni onemoglosti, ki je lahko posle¬
dica bolezni, nezgode in starostne
oslabelosti ter končno podpore ob
nesreči, ki se pripeti izven dela, ki
je zavarovanju zavezano.

Morda ima kdo kako drugo mi¬
sel. Prav bi bilo, da nam jo napi¬
še in objavi v Svobodni Sloveniji.
Taka izmenjava misli bo stvari sa¬
mo koristila.

ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE - EDINA POT REŠITVE

Kakor doma, tako tudi v tujini
živimo od dela svojih rok. Toda
doma so mnogi imeli svoje domo¬
ve, svoja posestva, prihranke, ve¬
liko sorodnikov, prijateljev in
znancev, urejeno zavarovalnino
itd. Tukaj vsega tega ni. Tu živi¬
mo iz rok v usta in kadar odpove¬
do roke, ni kaj dati v usta.

že imamo nekaj onemoglih lju¬
di v svoji sredi. Niso sposobni za
delo in padajo v breme enemu a-
li drugemu. Vzrokov za tako ne¬
sposobnost je več. Enemu je pu¬

Po tako velikih mednarodnih kata¬
strofah, kakor sta bili prva in druga sve¬
tovna vojna, se med narodi vedno po¬
rodi obsežno gibanje za mednarodno
skupnost in čim večjo edinost med na¬
rodi. Prva svetovna vojna se je zaklju¬
čila z ustanovitvijo Zveze narodov, ka¬
tere sedež je bil v Ženevi; druga sve¬
tovna vojna se je končala s prvo med¬
narodno konferenco v San Franciscu v
aprilu in maju 1945, ko je bila usta¬
novljena UNO — Zveza združenih na¬
rodov. Po prvi vojni so evropski narodi
opazili, da si je Zveza narodov morala
treti pot skozi prevelike težave — USA
sploh nikdar ni vstopila v to organiza¬
cijo — zato so se začele ustanavljati
razne zveze, ki so se s pakti povezovale
z namenom obrambe ali pa tesnejšega
gospodarskega in kulturnega sodelova¬
nja. Toda prvo je vzrastlo gibanje za
zvezo med evropskimi državami; pre¬
stolnica avstrijske republike Dunaj je
kmalu postala sedež gibanja, ki se je
najprej borilo za “Paneuropo”, nato za
evropsko unijo in nazadnje za Združene
države Evrope, kakor jih je malo pred
svojo smrtjo v letu 1932 predlagal
dolgoletni francoski zunanji minister
Briand. Idejno je to gibanje vodil grof
Coudenhove Calerghi, ki je na Dunaju
izdajal znano revijo; po mnogih evrop¬
skih državah je to gibanje naletelo na
mnogo podpore in razumevanje. Tudi
med nami Slovenci je bila ustanovljena
studijska skupina za proučevanje vpra¬
šanj evropske enotnosti; pokojni dr.
Korošec se je sam enkrat udeležil enega
takih kongresov in je tudi sam sodelo¬
val pri delu, ki ga je vodil grof Couden¬
hove Calerghi. Kajti bolj kot veliki na¬
rodi si žele tesne mednarodne poveza¬
nosti manjši narodi, ki pač vedo, da se
ne morejo prebiti skozi mednarodne ka¬
tastrofe, ki sedaj začenjajo groziti celo
že obstoju posameznih velikih narodov.

Prva doba gibanja za evropsko unijo
sega tedaj od konca prve svetovne vojne
do smrti francoskega državnika Brian-
da v letu 1932. V tem letu je v Ženevi
začela propadati konferenca za razoroži¬
tev ki jo je sklicala Zveza narodov. Ne¬
uspeh te konference je še bolj omajal
Zvezo narodov samo; v .Nemčiji je vzra-
stel nacizem, Nemčija je kmalu izstopila
iz Zveze narodov, Italija ji je sledila
v času abesinske vojne in kmalu nato
se je začelo nasilno urejanje evropskih
zadev. S silo je bil izveden “Anschluss”
in še tik pred vojno leta 1939 je Fran¬
cija še enkrat objavila oklic za posebno
evropsko mednarodno konferenco, ki naj
organizira gospodarsko sodelovanje med
vsemi evropskimi državami. Toda bilo je
že prepozno, kajti že so uveljavljala ge¬
sla, kakor: “Evropa bo fašistična ali je
pa ne bo” in “Nemčija mora imeti za¬
dosten življenjski prostor” — obe gesli,
ki sta potem v sredini Evrope ustvarili
po svojem polomu praznino, ki jo skuša
sedaj izrabiti tretji največji nasprotnik
evropske edinosti — komunizem.

ANGLIJA PREHAJA V VODSTVO
VSEGA GIBANJA

Pred drugo svetovno vojno je bila
Anglija tista, ki je z nekakšnim prezi¬
rom zrla na gibanje za Združene države
Evrope ? Dela, ki sta ga vodila Briand
in Coudenhove Calerghi se ni udeleže¬
vala in v splošnem je prevladovalo nazi-
ranje, da v bodočo skupino evropskih
združenih držav ne spadata Anglija in
Rusija; Anglija da je sama članica in
voditeljica svojega imperija, ki obsega
ves svet, Rusija pa da je bolj azijska
kot pa evropska država. Toda Anglija
je po letu 1945. temeljito spremenila to
svoje naziranje. Ko se je leta 1946 se¬
šel prvi medparlamentarni kongres za
evropsko unijo v Interlakenu v Švici,

(Nadaljevanje na 4. strani)

Ob petdesetletnici
Kettejeve smrti

Mislim, da se moramo vsaj s
par besedami spomnili 50-let-
nice smrti velikega slovenskega
pesrfika, danes že klasika sloven¬
ske “Moderne”, Dragotina Kette¬
ja. Spadal je med slovensko “šti¬
riperesno pesniško deteljico”, ki
je pred petdesetimi leti začela pod
ruskimi imeni nastopati v Angel¬
čku, Vrtcu, Domu in svetu in Zvo¬
nu, ter je prvi iz nje umri in čakal
celih 50 let na zadnjega — Župan¬
čiča, ki je našel svoj mir letos ob
njem in tovariših Murnu in Can¬
kar j u.

Kette je bil Notranjec (rojen na
Premu na Krasu), iz učiteljske
družine; študiral pa je v Ljublja¬
ni in se tam vključil v dijaški kro¬
žek “slovenske moderne”, v kate¬
rem so bili poleg omenjenih treh
še Merhar, Golar itd. Radi neke
pesmi zabavljice na škofa Missia,
Ki jo je dobil v roke katehet dr.
Karlin in poznejši tržaški škof, je
dobil slab red v vedenju. Kakor
mi je pred leti pripovedoval p.
-Oto Kocjan, Župančičev prijatelj
tistih let in tovariš v katoliškem
dijaškem krožku (Liga), je bil
baje sam župačič tisti, od katere¬
ga je prišla ta pesem v roke kate¬
hetu. Pa to ni več važno. Važno
je, da je Kette; stopil iz gimnazi¬
je in šel v Novo mesto, kjer je tu¬
di maturiral. Tako je postal izra¬
ziti pesnik Dolenjske in njene
metropole, ki ji je posvetil naj lep¬
še pesmi — pokrajinske, opisne in
ljubezenske. Kot Kraševec je šel
k vojakom v Trst, kjer se je za¬
gledal v morje, v Adrio (“o Ad¬
ria, kako naj te objame, poljubi
pogled moj”), se prehladil, do¬
bil jetiko in prišel- v Ljubljano
umret k dijaški materi Poloni v
staro cukrarno. Umrl je 1. 1899.,
ne da bi izdal svoje pesni. Te mu
je leto nato izdal Aškerc, toda ta-'
kc, da je mlada generacija zavrgla
to izdajo; leta 1940 ga je izdal
Koblar, toda spet so mu najmlaj-
ši (Jože Brejc) vrgli v obraz, da je
“drugi Aškerc”, Ob smrti mu je
Merhar, tedaj bogoslovec prvega
letnika, napisal tri pesmice v spo¬
min, ter se tedaj prvič podpisal s
svojim znanim psevdonimom Sil¬
vin Sardenko. Dve leti na to pa je
v isti sobi in na isti postelji umrl
drugi iz skujine štirih: pesnik
Murn. (1901).

- Vsega tega se spominjamo ob
Kettejevi petdesetletnici. Pred¬
vsem pa njegovih stvaritev: nje¬
gove sveže, lahkotne, optimistič¬
ne poezije, ki je prešla v zrel filo¬
zofski sonet ter v globoko misel o
Bogu že tedaj, ko so njegovi vr¬
stniki začeli pot od Boga vstran.
Usoda Kettejeva je najbolj podob¬
na poznejši Kosovelovi in Balanti¬
čevi: iz pesmi v zapuščini so zra-
stli v nesmrtnost. Dozoreli so mla¬
di, dali veliko delo, pustili pa nas
v neizmerni izgubi, kajti to kar bi
naj še dali, bi prekašalo tvorbo
drugih, ki jim je bilo navrženo
dolgo življenje. Kaj bi bil dal
Kette, da mu je bilo danih še 50
let?

Toda tudi s svojim začetnim
mladeniškim delom je dal veliko in
nesmrtno delo slovenskega “kla-
sila”, še posebej resničnega slo¬
venskega pesniško označenega
“neoklasika”.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 33.

PRIMER MODERNE KOLEKTIVNE POGODBE

(Nadaljevanje s 3. strani)

je poleg starega grofa Coudenhove Ca-
lerghija nastopil kot g-lavni zagovornik
vsega dela za evropsko unijo sam Win-
ston Churchill. Dočim je bil kongres v
Interlakenu samo pripravljalni s člani
iz posameznih parlamentov, so se poz¬
nejših kongresov začeli udeleževati pred¬
stavnik posameznih vlad in prihajali so
tudi zastopniki ameriške vlade. Zlasti
iz Amerike se je ponavljal vedni' in ved-
ni klic, da naj se evropske države čim-
prej zedinijo; v Washingtonu so želeli
bližnjo organizacijo Evrope po zgledu
USA v prave Združene države Evrope
in Anglija je bila tista, ki je s svojo de¬
lavsko vlado stavljala nekatere pomisle¬
ke, tako predvsem glede tega ali naj bo
Španija članica te unije, dokler ne me¬
nja svojega dosedanjega režima. Na na¬
slednjih kongresih v Amsterdamu in
Bruslju je bila glavna osebnost zopet
Winston Churchill v vseh posvetih in
kakor je pred drugo svetovno vojno v
imenu Francije Briand dajal glavno pod¬
poro vsemu gibanju, tako je po letu
1945 Churchill tisti, ki je Anglijo posta¬
vil na čelo vsega dela.

In tokrat je delo zajelo mnogo izra¬
zitejše oblike in je po svoji praktični
strani mnogo bližje cilju, kakor pa je
bilo to pod vodstvom Brianda. Ko je,bil
letos februarja kongres v Bruslju, se je
na zasedanje zbral že “Mednarodni svet
evropskega gibanja”.

TEMELJI ORGANIZACIJE ZA
EVROPSKO SKUPNOST

Bruslju je bilo delo za organizacijo
evropske skupnosti povezano v “Med¬
narodni svet”, ki je sestavljen takole:
1. v njem so zastopniki Francije, An¬
glije, zahodne Nemčije in ti imajo vsa¬
ka po 8 zastopnikov; Turčija jih ima 5;
Avstrija, Belgija, Grčija, Nizozemska,
Portugalska, Švedska po 4; Danska, Ir¬
ska, Norveška in Švica po 3; Islandija
in Luksemburg po enega. — 2. Emigran¬

ti imajo v tem svetu po dva zastopnika
in sicer Bolgarija, Španija, Madžarska,
Poljska, Romunija, Češkoslovaška, Ju¬
goslavija; 3. zastopnik sv. stolice; 4.
po en zastopnik vsake včlanjene orga¬
nizacije in 5. člani izvršnega odbora
evropskega gibanja; tako je v tem
Mednarodnem svetu vsega 140 članov.

Glavna evropska gibanja, ki so. se do-
sedaj včlanila, pa so: 1. Unija evrop¬
skih federalistov, katere predsednik je
nizozemski profesor Brugmans; 2. Gi¬
banje za evropsko edinost (United Eu-
rope Movement), predsednik Winston
Churchill; 3. Gospodarska liga za ev¬
ropsko sodelovanje, predsednik bivši
predsednik belgijske vlade Paul van
Zeeland; 4. Francoski svet za evropsko
unijo, predsednik Paul Dutry; 5. “Les
nouvelles equipes internationales” —
“Nove mednarodne enote”, ki je gibanje
krščanskih organizacij pod predsed¬
stvom bivšega francoskega ministra
Bischetja; 6. evropska parlamentarna
unija, predsednik belgijski poslanec Bohy
in 7. socialistično gibanje za edinost
Evrope.

Delo teh svetov je imelo večinoma le
zaseben značaj, dasi je zlasti v neka¬
terih državah uživalo tudi uradno podpo¬
ro in so se posvetov udeleževali tudi od¬
govorni člani vlad. Poleg tega so razne
organizacije prirejale v posameznih dr¬
žavah še posebne konference in studij¬
ske kongrese.

Delo posameznih vlad je sledilo delu
teh organizacij. Poleg tega je na sta¬
lišče vlad vplival tudi mednarodni raz¬
voj in pa upliv USA na splošne evrop¬
ske razmere.

EVROPSKI PARLAMENT IN
STALNI ORGANI

Te dni pa zaseda v Strassburgu ob
Renu — Strassburg nazivajo nekateri
že kot prestolnico bodočih Združenih
držav Evrope — takozvani evropski par¬
lament obenem z “evropskim svetom”.
V tem parlamentu so zastopniki parla-

Delavci črpajo svoje pravice iz
zakonov. Poleg zakonov pa vsebu¬
jejo razne pravice za delavce še
kolektivne pogodbe, ki jih sklene¬
jo delavske organizacije z deloda¬
jalcem oziroma z organizacijo de¬
lodajalcev. Dan za dnem beremo
v dnevnikih o novih kolektivnih
pogodbah, katerih blagodati so
deležni tudi mnogi naši rojaki.

Dane 3 si hočemo ogledati eno
izmed takih kolektivnih pogodb,
ki velja za osebje industrijskih
barva mic, tiskarnic, apretur, pral¬
nic blaga in drugih sorodnih strok.
(Ccnvenio para el personal de las
Tintoreriras Industriales, Estam-
perias, Apresto, Lavaderas de pie-
zas y enexos) Morda zadeva ta
pogodba prav veliko število Slo-

mentov iz 10 evropskih držav, ko pa bo
urejeno še članstvo Grčije in Turčije,
pa bodo v njem zastopani člani 12
evropskih parlamentov. V tem parla¬
mentu so zastopniki parlamentov, iz¬
brani po posebnem ključu, tako da se
vladne in opozicijske stranke sorazmer¬
no zastopane. V tej “glavni skupščini
evropskih držav”, ki bo zasedala vsako
leto enkrat in sicer takrat ves mesec,
so zastopniki Anglije, Francije, Italije,
Belgije, Danske, Norveške, Luksembur¬
ga, Švedske, Nizozemske, Islandije. De¬
lo tega parlamenta pa vodi “evropski
svet”, v katerem so zunanji ministri
posameznih držav — članic. V začetku
letošnjega zasedanja tega prvega evrop¬
skega parlamenta je prišlo do precej
napete razprave o tem, ali lahko ta zbor
razpravlja zadeve, ki jih “svet zunanjih
ministrov” še ni proučil, ali dal na dnev¬
ni red razpravljanja.

Počasi se tako — toda že z velikim
napredkom v primeri z delom po prvi
svetovni vojni —■ Evropa organizira v

vencev v Argentini in zato ne bo
cdveč, če si jo nekoliko natančne¬
je ogledamo.

Pogodba je bila podpisana 23.
februarja 1949 in govori v uvodu
o pravicah in dolžnostih delavcev,
v zvezi s pravicami dalavcev so
tudi njihove dolžnosti, kot n. pr.
pravici do dela odgovarja dolžnost
proizvajanja.

Zatem sledi 40 členov, ki pod¬
robno urejajo vsa vprašanja, ki
so zri delavca bistveno važna. Po¬
godba velja do 31. decembra 1949
in velja nadalnjih 18 mesecev, a-
ko je nobena stranka ne odpove.
Oglejmo si torej važnejša določi¬
la!

Ako opravlja delavec nižje ka-
(Nadaljevanje na 5. strani)

unijo, ki naj bi ji bil cilj, da bi se or¬
ganizirala tako, kakor so v zahodni po¬
lovici zemlje organizirane USA. An¬
glija tokrat močno podpira to strem¬
ljenje; izven tega dela ostaja Rusija.
Toda od tam prihajajo drugi načrti, kaj¬
ti Sovjetska zveza skuša prehiteti to
delo z organizacijo Unije čisto posebne
vrste: v Sovjetski sklop komunističnih
držav se naj potope vse evropske drža¬
ve in kadar bo dan trenotek, bo Sovjet¬
ska zveza izvedla priključitev svojih sa¬
telitskih držav v Evropi in tako po svoje
organizirala “združene države”, v ka¬
terih pa niti pridevnika “evropske” več
ne bo. Toda Evropa je obstala, dasi so
ji ukazovali, da bodi fašistična; nacizem
ni zmogel zasesti vsega evropskega živ¬
ljenjskega prostora zase in sovjeti ra¬
čunajo samo na oblast nad vsem svetom,
da bi se ohranili trdne na svojih mestih
v Moskvi. Konec Evrope bi pomenil ko¬
nec krščanske civilizacije; komunizem
je vsekakor prešibak, da bi bil njen
grobokop.

Ludvik Kavšek

V KOLEKTIVU...

S Korošcem in Finžgarjem pa je bilo
tako-le. Korošec je bil namazan z vse¬
mi žavbami, s katerimi sta se mazali du¬
najska in belgrajska politika, dočim je
bil Finžgar pri vseh svojih pisatelj¬
skih talentih lahkoveren možic, ki so
ga potem celo ofarji pretentali, pa naj
bi ga kakšen dr. Korošec ne.

Pred kakšnim četrtstoletjem je go-
riška revija “Mladika’’ bežala v Celje
in se tam pridružila koroški begunski
Mohorjevi družbi, dobri Finžgar se je
pa za obe begunki očetovsko zavzel.
Kmalu nato so pa rojenice postregle
kraljp Aleksandru s prestolonasledni¬
kom. Vsi časopisi vseh petih kontinen¬
tov so o tem pisali, niso pa tega pisale
revije, kot smo jih imeli pri nas. Takrat
je v dolini šentflorjanski divjala Orju-
na. To divjanje je bilo s poznejšimi di¬
vjanji prav začetniško; eden, ki se je
pisal Fakin, se je preselil na oni svet,
enemu so malo prst zmečkali, včasih
so se ga napili. Pa 1  je Korošec pri opa¬
tu Juraku predolgo čakal na kosilo,
dolg čas mu je bilo in je poslal v Mo¬
horjevo tiskarno tako pismo:

“Gospod F. S. Finžgar, urednik Mla¬
dike, loeo. (Po mnenju tukajšnjih Ko-
rošcologov pok. minister ni vedel, kaj
pomeni ta beseda v kasteljanščini) —
vsi šasopisi so z radostnimi črkami po¬
ročali o rojstvu prestolonaslednika Pet¬
ra, samo Vaš list Mladika tega veselega
dogodka ni registriral. Če te sramote
v prihodnji številki ne popravite, Vam
komo zažgali Mohorjevo tiskarno in tu¬

di vi ne boste ušli naši pravični roki.
Svoboda ali smrt! — Orjuna — Celje”.

V prihodnji številki “Mladike” je
bila na uvodnem mestu priobčena foto¬
grafija, kako sedi kralj poleg kraljice
v otročji postelji in drži v naročju Pe¬
terčka.

Ta uspeh je dr. Korošca vzpodbudil k
novi zafrkaciji. V svoji miznici v Mari-
janišču je imel poleg dnugih spominč¬
kov tudi razne vizitke madžarskih mag¬
natov, s katerimi so si take tarjete
izmenjavali odposlanci obeh avstrijskih
zbornic ob priliki vsakoletnega zaseda¬
nja delegacij. Med temi je bila tudi po¬
setnica nekega grofa Arpada ali Jano-
ša Esterhaszyja, ki ga je morala že tak¬
rat precej sto kinsen pokrivati njego¬
va domača ogrska zemljica. Na hrbet
te vizitke napiše dr. Korošec: “Visoko-
spoštovani gospod urednik! Ob priliki
obiska moje graščine v Prekmurju sem
na mizi svojega oskrbnika našel tudi
Vašo revijo Mladiko. Priznam, da mi
Madžari tako odlične revije nimamo,
želim postati Vaš naročnik, prosim, da
mi, pošljete tudi vse prejšnje; letnike in
to na moj budimpeštanski naslov, ki je
razviden na prejšnji strani. Z odličnim
spoštovanjem Vaš prevdani.

Dr. Korošec vrže vizitko v Finžgar¬
jev nabiralnik. Ob prvi priliki ga poba¬
ra: “čuo sem, da ima Mladika prema¬
lo naročnikoff” Finžgar pa v zrak:
“Kaj, prav v Budimpešto jo pošiljam!
Te dni je bil pri meni grof Esterhazy,
ki je pol Prekmurja njegovega. V Ljub¬

ljani je imel opraviti nekaj zaradi ag¬
rarne reforme. V Unionu je stanoval 3
dni in me je obiskal v trnovskem farov-
žn prvi dan. Potem sva vse tri večere
krokala. Seveda je vso ceho plačal on.
Na eni izmed svojih številnih graščin,
ki jih ima v Prekmurju, je videl Mladiko
in hoče po njenem vzorcu izdajati po¬
dobno revijo za Ogre. Takoj je naročil
list, plačal za nazaj in še za deset let
naprej. Za stare letnike sem naročil
Plečniku posebne platnice in ravno da¬
nes sem mu poslal te letnike vezane.
Rečem Ti, gospod minister, sijajen
gentleman, nam Slovencem res manjka
aristokracije!”

Čez deset let vpraša dr. Korošec Fin¬
žgarja, če še pošilja Mladiko Esterha-
zyju. Finžgar pravi: “Še; pa veš, da
mi ta vrag še sedaj ni plačal nobene
naročnine.

Pri takih naročnikih, kot je bil blago-
pokojni grof, bi krepnila celo tista re-
vista, ki jo je zadnjič brala neka moja
sopotnica. Ne bi si naslova zapomnil,
če ne bi sopotnica ves čas škilila čez gor¬
nji rob reviste name in se mi ves čas
eminentno koketno smehljala. Zob za
zob — kot pravi Župančič, sem pogle¬
de vračaj in tudi jaz sem se sopotnici
onako smehljal. Pri tem sem opazil, da
bere revisto “Vosotras” ali morda “Pa¬
ra Vosotras”, toda z velikimi črkami
je bilo napisano le “Vosotras”. Prišed-
ši domov, se razkoračim pred ženo in
ji povem v brk, da še ne spadam med
staro šaro, kajti danes mi je v kolekti¬
vu neka devica rajske lepote tako lju¬
beznivo pomežikovala, da se čutim vsaj
— in že je bil ogenj v strehi, še predno
sem stavek končal. Postregla mi je z

vsemi psovkami, kar jih bo vseboval no¬
vi slovensko - kasteljanski slovar, po¬
tem pa je legla k počitku in se osten-
tativno obrnila k zidu. Jaz sem se pa
v mislih na brhko sopotnico adelante
smehljal. Pred očmi sta mi plesali črno¬
oko kreolka in revista “Vosotras”. Kot
filologu se mi je zastavil problem kako
to, da imajo Španci za naše kratke “mi,
me, vi in ve “tako dolge zaimke kot
“vosotros, vosotras” etc. Pa se mi je
posvetilo, da je šla pred tolikimi sto¬
letji Lepa Vida,, ki je bila gotovo Pri¬
morka, ker sicer ne bi v morju plenice
prala, za mucamo k španski kraljici in
je gotovo tam čvekakala, kakor” mi
druži” in “vi druži”, pa je še kraljica
začela tako —i še predno sem se zjut¬
raj odkašljal, mi žena pomoli pred nos
moj klobuk, ki bi res spadal bolj v ričet
kot na Kavškovo glavo; rekoč: “Ludvik,
da si osel, šemi vedela, da si pa tolik¬
šen..., ni čudno, če se ti babe smeji¬
jo. “Moji kompanjeri v fabriki so mi
namreč za trak klobuka vtaknili listek
z napisom “Se aquila”.

Revijalno slovstvo vrši svoje vzviše¬
no poslanstvo tudi na tretji spol, ki se
vozi poleg moških in žensk v kolektivu,
to je na tukajšnjo nadebudno dijaško
mladino v belih delantalih. Mi svojčas
smo se zjutraj v šolo gredoč tresli, če
bo ta ali oni perfoks spraševal, nazaj
grede pa smo nekateri udrihali čez ne-
smotemost poduka, drugi čez krivico,
ki se žnjo rednje, tretji, takozvani štre-
berji, so že reševali matematično nalo¬
go za prihodnji dan in le prav majhen
procentič, ah, kaj procentič, komaj pro-
milček se je razgovarjal o dijaški revi¬
ji “Zeleni popek”, ki jo je izdajal nje-

štev. 33.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 5.

(Nadaljevanje s 4. strani)

tegorije posle višje kategorije, mu
gre za ta čas plača delavca višje
kategorije pod sledečimi pogoji:
delavec, ki še ni tri mesece v služ¬
bi, dobi plačo delavca za splošna
dela. Po treh mesecih, ako oprav¬
lja posle višje kategorije, dobi po¬
leg svoje plače še 25 odstotkov
razlike med svojo plačo in plačo
tistega ki ga nadomešča. Po šes¬
tih mesecih dobi 50 odstotkov, po
devetih mesecih pa dobi 75 odstot¬
kov omenjene razlike, po 12 mese¬
cih; pa prejme celotno plačo kate¬
gorije, v kateri je zaposlen, (čl. 2
in čl. 18).

Delodajalec sme začasno upora¬
biti delavca za kakršnokoli delo,
ne da bi mu smel zmanjšati plačo.
Ko ni več potrebe, je treba delav¬
ca poslati nazaj k njegovemu obi¬
čajnemu delu. Edino strojnikom
(maquinistas) in specializiranim
delavcem ni dovoljeno nalagati
splošnih del (tareas generales) ra¬
zen, pri strojnih okvarah, ob dopu¬
stih in slučajnih odsotnostih ali v
primeru, ako ni dela v njihovi
stroki.

Zaradi pomanjkanja dela je tre¬
ba naj prej e odpustiti delavce z
najmanjšo službeno dobo.

Delavci, ki imajo neprekinjen
dolovni čas, imajo med delom pla¬
čan polurni odmor.

ženske, ki opravljajo delo mo¬
ških, dobe iste plače kot moški.

Zanimiv je čl. 13, ki določa red¬
ne sestanke med zastopniki delo¬
dajalcev in zastopniki delavcev.
Na mesec morata biti vsaj dva ta¬
ka sestanka.

V primeru bolezni ali nezakriv¬
ljene nesreče prejemajo delavci
svojo plačo naprej v smislu zako¬
na pod pogojem, da to brzojavno

gov literarni krog. Tu pa, glej, zjutraj
študentarijo ali opoldne, ko se vrača V
kolegija v domači komedor, vedno ji
štrli iz vseh aržetov sama revista in to
ilustrirana, da teksta skoraj ne vidiš.
Pu tudi vsi pogovori tja in nazaj grede
domov se vrtijo okoli začetkov, nadalje¬
vanj ali koncev tistih strahotnih štorij,
ki so take, da bi že zdavnaj izumrli vsi
deli sveta, če bi bilo le za las resnice
tam notri v revisti. Kaj brigajo moje¬
ga belega sopotnika nauki profesorja
Lopeza ali profesorice Rodriguezove—
tu, tu v revisto pogledaš samo za hip,
pa je že vse hin. Nič več tako, kot je
Piči citiral Karla Maya: “Uff! je rekel
Vinetou in se skril v luknjo, ki jo je
bil nalašč v to svrho s seboj prinesel”,
ampak samo: Hop, hop, bum—pa konec.

Profesorjev Pičita in tistega Prebi¬
la iz Horjula — ne vem, že kako smo
mu rekli —, se v kolektivu sploh več¬
krat spomnim. Oba sta skakljala bolj
po podplatih, da se jima niso pete pre¬
hitro izrabile. Ta dva bi zanašalo v ko¬
lektivu sem ter tja! Fiči bi gotovo
sklamfal kako ekspresionistično pesni¬
tev a la:

Nirvana, božji mir, kje? Nikjer?
Večnost po klavirju črne tipke zbija,
moja duša tarokira z davnimi spomini.
Večni duh, ki tepeš se z atomi,
ustavi kolektiv!

Predno preidemo k opisovanju po¬
krajine, ki naj bi bil eden glavnih delov
tega potopisa, še en nasvet tistim, ki
jim, ni zato, de se ne bi bilo treba u-
mikati otročnicam. Ne sedajte — no se
sente na zadnjo klop vozila. Kajti
tam te utegne tako pretresti, da bi tvo¬

KITAJSKA IN BODOČNOST KOMUNIZMA

javijo delodajalcu. Če bi to prija¬
vo opustili, izgubijo pravico do pla¬
če. Kakor hitro dopušča bolniku
njegovo zdravstveno stanje, se
mora zglasiti pri delodajalčevem
zdravniku, če bi tega ne storil, iz¬
gubi pravico na plačo. Delavci, ki
zapustijo svoj delovni prostor za¬
radi bolezni med delovnim časom,
so oproščeni zgoraj omenjene
prijave.

Če delodajalec v dveh dnevih
ne preizkusi, ali je delavec res bo
lan ali ne, tedaj se smatra, da je
bolezen dokazana.

Družinsko doklado v znesku lo
pesov mesečno dobi vsak delavec
za vsakega otroka do 14 let stare¬
ga, pa tudi delavka, za svojega ot¬
roka, ako je vdova ali ako ima
moža, ki ni za delo sposoben.

Klasifikacija delavdev in višina
plač.

Zaupniki (encargados) imajo 22
pesov na dan, strojniki (po 12 me
secih) 19.50 na dan. Po 80 centa-
vov več dobe na dan dobe strojni¬
ki, ki strežejo nekaterim bolj ne¬
varnim strojem, katere čl. 25 iz¬
recno našteva.

Pomočniki strojnika imajo 17.70
pesov na dan, navadni delavec
(peon) pa dobi 16.60 pesov dnev¬
no. šoferji imajo 525 pesov plače,
pomočnik šoferja pa 450.—.

žensko delo

se deli v tri dategorije. V prvo
spadajo revizorke blaga, dalje ti¬
ste delavke, ki razdeljujejo delo
drugim delavkam. V 2. kategori¬
jo spadajo delavke, ki opravljajo
kako določeno specificirano delo.
Te dobe 12.60 pesov na dan. Ako
zlagajo mokro blago dobe 20 cen-
tavov več na dan. Vsa ostala dela,
nespecificirana ,spadajo v tretjo
kategorijo, kjer znaša plača 12.40

Te dni objavljajo listi izjavo komuni
stičnega župana v Šanghaju, generala
Čenjija, ki pravi, da bodo kitajske ko¬
munistične čete zasedle vso Kitajsko
približno v enem letu. Med tem prodi¬
rajo vojske generala Maocetunga na-

dnevno. To plačo dobi vsaka za¬
poslena ženska prvih šest mese¬
cev. šele potem dalje se piača zvi¬
ša, ako spada delavka v prvo ali
drugo kategorijo.

Za tiskamico (estampado)
veljajo posebna določila v pogle¬
du plač in se plače gibljejo od
28.30 do 16.60 pesov dnevno za
moške in 13 pesov za ženske (foto¬
grafski oddelek). Za primer nava¬
jamo: tiskar - oficiai dobi 22.30
pesov, pomočniki tiskarjev 19.30
pesov, pripravi j alec barv v kuhi¬
nji 22.30 pesov, fotograf - specia¬
list ima na mesec 750 pesov. Ena¬
ko plačo ima tudi risar - specialist.

Posebna določila

so za barvarnice preje (Tintore-
rias de hilados), skladišča enilin-
skih barv in drugih kemičnih pro¬
duktov ter za barvarnice nogavic.

Čl. 37. omenja pomožne obrate:
kurjač 525 pesov; mehanik, mizar,
pleskar, zidar, varilec imajo, ako
so oficiali po 23.50 pesov na dan,
kot polovični oficiali po 20.90 na
dan. Vratarji in čuvarji pa imajo
po 450 pesov na mesec.

Čl. 38. govori o paritetni komi
siji, ki odloča o vseh sporih med
delodajalcem in delavcem, ki bi
se pojavili v zvezi s to kolektivno
pogodbo.

Čl. 40 pa pravi, da velja ta ko¬
lektivna pogodba od 1. novembra
1948 dalje in gre delavcem razli¬
ka v plači od tega dne dalje.

prej proti Kantonu in angleška poro¬
čila pravijo, da bodo kitajske komuni¬
stične vojske prodrle v bližino Hong¬
konga (angleške kolonije pred kitajsko
obaio pred Kantonom) v septembru ali
oktobru.

Ko se tako komunizem precej neovi¬
rano razliva po ogromnem ozemlju Ki¬
tajske, pa se še vedno vzdržuje nazira-
nje, da čakajo Maocetunga, bodočega
komunističnega diktatorja vse Kitajske,
take težave, da bo slabost njegovega
režima tolikšna, da jo bo še vedno čas
pravočasno izrabiti. Zlasti v USA po¬
nekod prevladuje mnenje, da je Sovjet¬
ska zveza najbolj nevarna v Evropi —
in zato se je treba osredočiti tam na
odpor in opreznost. Maocetung bo z
Moskvo zašel kmalu v težave in takrat
bo nastopila nova doba razvoja na Ki¬
tajskem in v Aziji.

Bodoče sovjetske težave na Kitaj¬
skem da izvirajo še iz dogovorov med
Stalinom in Rooseveltom na konferen¬
ci v Jalti v letu 1944. Tam je Stalin ob¬
ljubil vstopiti v vojno stanje z Japon¬
sko šest mesecev po koncu vojne z Nem¬
čija. Toda Stalin si je takoj že izgovo¬
ril plačilo in Roosevelt je nato tudi pri¬
stal: za plačilo je dobil Stalin pravico,
da zasede vso Mandžurijo, jo po svoje
oskube in nato izprazni, kadar se bo
o tem pogovoril s kitajsko vlado. So¬
vjeti so res vstopili v vojno šele nekaj
tednov pred tem, predno je Japonska
kapitulirala. V smislu dogovorov iz Jal¬
te so sovjeti zasedli svo Mandžurijo in
jo začeli temeljito ropati. Ta pokrajina
je v vsej Aziji veljala za nekakšno Po¬
rurje Azije; industrija je bila že pod ki¬
tajsko oblastjo zelo razvita, še bolj pa
so jo povečali in modernizirali Japonci
tekom skoraj desetletne okupacije. V
Jalti je Roosevelt tudi obljubil Stalinu,
(Nadaljevanje na 6. strani)

jega sedala koža čez in čez podplat po¬
stala, kot se je tako lepo izrazilPreše-
ren. Si licet parva componere magnis,
evo dogodbicef izpred osemdeset let. Sli¬
karja Jožeta Petkovška je njegov va¬
ruh ali jerob, potem, ko se ga je uči¬
telj Leopold Cvek, komponist naših naj-
lepših božičnih in velikonočnih, pesmi,
naveličal šeškati, poslal študirat na id¬
rijsko realko. Ker je bil dečko dedič
dobrega grunta, jerobu ni bilo treba pri
vzgoji svojega varovanca preveč štedi-
ti in je dal fantu na razpolago za to
prvo pot v širni svet svojo boljšo koči¬
jo s kočijažem vred. Slednji ga je sreč¬
no pripeljal v Idrijo in ga izročil dijaš¬
ki gospodinji, ki je dečka ljubeznivo
sprejela, saj kot rečeno, jerob,n ni bilo
treba posebno štediti. Kočijaž je dal ši-
meljna potem v gostilniški hlev, da se
odpočije in čez noč pripravi na pot do¬
mov v Verd. Taka priprava je bila v
gostilni tudi kočijažu potrebna. Po tej
pripravi se je drugi dan, ko je vozil nič
hudega sluteč kočijaž domov, oglašala
žeja, ki jo je bilo treba, na vsaki ekini,
kjer je “Bog roko ven molil”, gasiti.
Kočijaž ni ničesar opazil. Šele, ko je po
tridesetkilometerskem počasnem in s
presledki poživljenem trapu zavil na
jerobovo dvorišče, je gospodar zapazil
Joška, kako sedi zadaj na štangi med
zadnjima kolesoma ves prepaden. Claro,
saj mu je os urezala še en prečni gra-
benček na nežni zadnjici in je moral
nekaj dni počivati, da se je vrnil tja,
kjer mu je bila usoda zapečatena. Dru¬
gič ga niti mikalo ni več, da bi se vsedel
na zadnji konec kolektiva.

Pokrajina, po kateri vozi kolektiv, je
res lepa. Ko se je v našem campu po¬
rodilo vprašanje, če bi šli v Argentino

in so bili eni za, drugi pa contra, so oni,
ki so bili contra, slikali to pokrajino
zlasti v zoogeografskem pogledu silno
črnogledo, češ po evkaliptusih se afne
guncajo, na vsakem kebraou čaka pu¬
ma, da ti čimprej zasadi svoje krvoloč¬
ne zobe za tilnik, na ekinah pa, kjer
se vstavljajo kolektivi, že čakajo v fi-
lah kače, da ti vzbrizgajo svoj strup
v noge. Pa nič tega. Po barijih, kjer
vozi moj kolektiv, se podijo ravno taki
psički, kot pri nas doma v Šent Jurju,
pudelčki, dakelčki, in pinči, sami prist¬
ni mesticki. In mucke, kako idilično pre¬
dejo čas in se grejejo na južnem soncu.
Kokoši, koliko vrst jih je! Štajerke,
leghorn, gfhhke, kot jih je doma pri po¬
ročala banska uprava. Pa ne samo po
pasmah jih je dosti, tudi po številu jih
je skoro toliko kot pri nas, predno se
je pojavil okupator z juga. Enkrat je
moral naš kolektiv celo ustaviti, ker je
gonil neki Bosanec iz pampe pred sabo
čredo purmanov, ki se niso hoteli takoj
umakniti. To bi jih strigel mojster Fer¬
do Vesel!

Ferdo Vesel, do pred kratkim, ko je
menda umrl, nestor slovenskih slikarjev,
se je v mladih letih poročil z neko mla¬
do Angležinjo, ki je imela precej cven-
ka. Če se spomnimo na različne miss-e,
si skoraj lahko mislimo, da slikar, ki
je vendar občutljiv za lepoto, za svojo
Angležinjo ni bil preveč navdušen. Ta
Missis, ne Miss, saj je bila Veselova že¬
na, je kupila na Dolenjskem graščino
Grumlof v Radohovi vasi in pričela re¬
diti purmančke. Vesel je kmalu svojo
soprogo zaprl v neko kamro na podstre¬
šju in jo držal tam tako dolgo v arestu,
da mu je črno na belem podpisala, da

se vrne s prihodnjim vlakom nazaj na
Angleško, graščino pa pusti njemu, Ve¬
selu, samo, da se reši te kranjske su¬
rovine. Medtem, ko je gospodinja hira¬
la v grajski kehi, so pa purmančki in
purice v hladni dolenjski rosi poginili
drug za drugim, le eden je ostal. Vesel
je potem živel neveselo samotarsko živ¬
ljenje, kuhal si je sam, graščina je raz¬
padala, slovenska umetnost pa procvi-
tala kot izlepa ne. V teku dveh petletk
se je purmanček razvil najprej v koša¬
tega purmana, nato pa v kilavega pura¬
na polnega klopov in druge golazni.
Končno po sami polenti in črnem kofe-
tu, se je umetelniku le zahotelo purje
pečenke, češ, kaj bi me ta zverina ved¬
no spominjala na mojo staro. Ker mu
kot estetiku ni šlo v račun, da bi sekal
glave kot kakšen turški paša, si je pri
sosednjem divjem lovcu sposodil piha-
vnik, privezal purmana k lipi pred gra¬
dom in še dobro ni sprožil, ko se je
purman že zgrudil mrtev na tla. Kos¬
matega seveda ni mogel vreči v peč, a
kaj, ko -se je pa začela koža kar v ko¬
sih trgati, čim je hotel izpuliti kako
pero. Ferdo pa se je najbolj veselil le¬
po rumeno pečene keže. Ker s puljenjem
perja ni šlo, je šel po škarje in vse per¬
je obstrigel. Pri obiranju pečenke, si
je še polomil nekaj zob, pravil pa je,
da je bila jed zelo pikantna; menda je
pozabil pobrati drob ven.

Tudi polži bi na raznih nezazidanih
lotih, ki še čakajo remate, dobro uspe¬
vali. Pozivam zlasti starejšo inteligen¬
co, da bi jih začela množično gojiti, po¬
tem pa pošiljati kolhozom v domovino
in jim tako zagotoviti devize, ki si jih
doma tako zelo želijo, kot mi pristnega
Bizeljca.


Stran  6.  SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 33.

Slovenci v Argentini

(Nadaljevanje s 5. strani)
da lahko sovjeti zasedejo in pridrže
dve najvažnejši pristanišči — in to Port
Artur in Dairen (Port Artur so Rusi
izgubili leta 1905 po vojni z Japonsko,
Dairen pa je bil \edno v kitajskih ro¬
kah.) Začetkom leta 1946 so sovjetske
oblasti začele v Mandžuriji odstranjati
vso industrijo in jo odvažati v Sibirijo;
celo železniške tračnice in pragove so
odvažali v Rusijo; pri pogajanjih s ki¬
tajsko vlado so sovjeti navajali, da bo
sovjetska vojska odšla iz Mandžurije po
izteku določb dogovorov iz Jalte in ko
je Čangkajšek vprašal, kaj določajo ti
sklepi, pri katerih kitajska vlada ni so¬
delovala, so sovjeti molčali. Šele sredi
leta 1946 je Čangkajšek pri ameriški
vladi izvedel, kaj vse je Roosevelt v
Jalti poklonil Stalin,n, kar ni bilo nje¬
govega, ampak je bilo kitajska last.
Dve leti so Kitajci morali čakati na to,
da so lahko izvedeli, kaj jim je bilo od¬
vzeto v Jalti in to v času borbe, ko so
bili oni sami edini in najodličnejši za¬
veznik Amerike v borbi proti Japonski.
Ta “verolomnost” je tedaj na kitajsko
javno mnenje silno čudno vplivala in
vso nadaljnjo borbo proti komunizmu
hromila. V tistem času se je sovjetska
vojska začela umikati iz Mandžurije
in v tako obubožano in izropano pokraji¬
no so prišle najprej vojske maršala
Čangkajška, pozneje pa komunistične
čete Maocetunga. V svojem delu in zla¬
sti pri Dajrenu pa so še ostali sovje¬
ti naprej.

Zanimivo je bilo, da sovjeti zlasti v
Mandžuriji niso bili komunističnim če¬
tam Maocetunga nič bolj naklonjeni, ka¬
kor pa četam maršala Čangkajška. So
vjeti so samo podpihovali medsebojno
trenje, da bi tako čim lažje zaključili
svoje načrte v Manžuriji. Upali so tudi,
da se bodo Amerikanci odločno vrgli v
boj na strani čangkajška; oni bi po¬
tem takoj Maoeetonga tudi toliko pod¬
prli, da bi se vojna čim bolj razplam¬

Prinašamo prevod iz knjige
“Midtlle Eastern Journey” od zna¬
nega angleškega pisatelja Ber¬
nard Newman, ki je izšla v Londo¬
nu v založbi Victor Gollancz leta
1947.

V Grčiji, kakor tudi v vseh os¬
talih balkanskih državah, je nuj¬
no potrebno definirati eno besedo.
Ne govorim o besedi “fašist”, ki
se uporablja v izvestnih političnih
krogih za vsakogar, ki ni komu¬
nist, ali o “demokraciji”, ki jo
mimo uporabljajo organizacije, ki
niso demokratske. Beseda je “ko-
laborator”. V razgovorih na Bal¬
kanu se vriva skoro v vsak stavek.

V udobnih državah kot Angliji
in Severni Ameriki ni povsem
lahko razumeti, kaj pomeni so¬
vražna okupacija  — z Niemci
in Italijani, ki kontrolirajo vsa¬
ko podrobnost dnevnega življe¬
nja, s smrtno kaznijo za neznatne
prestopke in z lakoto, osnovno,
skrbjo predvsem staršev. Od mno¬
gih primerov, ki sem jih srečal,
poglejmo dva.

Sem učitelj v grški šoli. Ko se
je približevala nemška invazija,
je bil moj prvi nagon pobegniti;
“Grška armada se formira v Egi¬
ptu. Mogoče jo lahko dosežem. To¬
da kaj bo z mojo šolo? če pobeg¬
nem, bodo Nemci postavili na mo¬
je mesto svojega izbranca, če o-
stanem, bom mogel vsaj med svo¬
jimi učenci preprečiti njihovo pro¬
pagando. Tako razmišljam in o¬

tela; “mrzli vojni” v Evropi bi sledila
vojna druge oblike na Kitajskem in
USA bi se izčrpavala, sovjeti pa samo
v svoji določeni meri in smeri.

Tako se je Maocetung skoraj dve le¬
ti boril proti Čangkajšku samo z del •
no podporo sovjetov; moskovska vlada
§o ni hotela definitivno odločiti zanj,
dokler ni bila Madžurija popolnoma iz¬
ropana in dokler se Maocetung ni jas¬
no izrazil, da prizna za prav vse, kar
so sovjeti napravili v Mandžuriji in v
področju pri Dajrenu in Port Arturju.
Šele ko je Maocetung priznal sovjetske
pravice, je začel prejemati odkrito in
ogromno pomoč sovjetov. Toda Azija je
Azija in skoraj vsi njeni poznavalci
pravijo, da je vsak zavojevalec, pa bo¬
disi idejni ali pa vojaški, v tem sve¬
ta obsojen na neuspeh, če je tujec in
to je še “bel” tujec povrhu. Za ta svet
je “beli tujec” tisti, ki je s stanom v
zvezi in to že danes velja za komunista
prav tako, kakor je poprej veljalo za
druge. V severnem delu Ktajske so tri
pokrajine, ki so najbogatejše na rudah
in drugem naravnem bogastvu; to so
Mongolija.) Sinkiang in pa Mandžuri¬
ja. Zunanja Mongolija je že sovjetska
ijudska republika, ki je samo navidez
neodvisna od Moskve; Mandžurija je ta¬
ko oskubljena, da se 10-letja ne bo mo¬
gla dvigniti, ostane še Sinkiang, toda
po njem so Rusi segali prej in kdo
ve, če ne dobo sovjeti Maocetunga
tudi v tej pokrajini privedli tako daleč,
da bo moral mižati tako, kakor meži
že sedaj zaradi Mandžurije. — Sovjeti
še niše uvedli diplomatskih stikov z
Maocetungom, pač pa jih še ohranjajo
z režimom Čangkajška. Ko je bil Višin¬
ski v juniju na konferenci štirih zuna¬
njih ministrov v Parizu, je imel zelo
dolg pogovor z nacionalističnim kitaj¬
skim veleposlanikom v Parizu Sungom.
Še istega dne je Maocetung podal nato
izjavo, v kateri je bučno napovedal, da
bo Kitajska novega komunističnega re-

stanem: razumljivo je, da me pla¬
čujejo Nemci, vendar delam po
svoji vesti v šoli. Sem “kolabora-
tor”?

Drugi in težji slučaj za presojo.
Sem grški general, boril sem se
dobro proti Italijanom in Nem¬
cem. Potem vidim, kako se moja
država zruši. Trenutek je kriti¬
čen — spomlad 1941., ko je An¬
glija sama, niti Amerika niti Ru¬
sija ni v vojni niti ni nobenega
znaka, da bosta šle v vojno. Raz¬
mišljam: “Poraženi Ano in mora¬
mo sprejeti sodbo vojne: Anglija
verjetno ne bo mogla nadaljevati
sama — Nemci bodo zmagali. Kaj
naj storim? Lahko odidem v hri¬
be in se borim dalje — toda Nem¬
ci so vzeli talce, za vsakega ubite¬
ga nemškega vojaka obesijo de
set Grkov. Na ta način vsaka gve¬
ril j a samo slabi Grčijo.

Dvomim, ali naj sodelujem z o-
kupatorjem. To niso niti moji na¬
gibi niti ideali, toda računati mo¬
rami z dejstvi. Ako ne bodo neka¬
teri ljudje s potrebno avtoriteto
sodelovali z Nemci v njihovi upra¬
vi, bodo oni sami upravljali kot
na Poljskem. To je strašno, če
kolaboriramo, mogoče lahko igra¬
mo vlogo odbijačev, blažimo udar¬
ce, ki jih bodo Nemci zadali grške¬
mu narodu. Zato sprejmem polo¬
žaj v upravi. Ali sem “kolabora-
tor”? Jasno, da sem, — priznavam.
Danes na tisoče ljudi zahteva mo¬
jo kri. Razumem poglede mnogih

Buenos Aires, 17 avgusta.

God g. župnika pri Sveti Juliji. V to¬
rek, 9. avgusta tega leta, je imel god
župnik pri Sveti Juliji č. g. Figallo G.
f. ipnik Figallo je velik prijatelj in dob¬
rotnik Slovencev in daje brezplačno na
razpolago vse prostore Društvu Sloven¬
cev na Victor Martinez 50. Pevski zbor
Gallus je g. župniku zapel za god več
pesmi zastopniki Društva Slovencev so
mu pa izrazili svoje tople čestitke. Go¬
spod župnik se je ginjen zahvaljeval za
pozor nost z besedami: “Dobro, dob¬
ro...”

Pri Svetem Justu je bilo v nedeljo
14. avgusta cerkveno žegnanje. Tej slo¬
vesnosti so dali svoj povdarek tudi slo¬
venski naseljenci iz San Justa, Tablade,
Morona in Ramos Mejia. Ob pol devetih
so imeli svojo mašo s slovensko pridigo.
M^d mašo je lepo prepeval moški zbor
Gallusa iz Capitala. Praznik so naši ro¬
jaki proslavili tudi po svojih domovih

da samo na strani sovjetov in da pri¬
znava vodstvo Moskve. Toda javno še
ni rekal, da se odpoveduje Mandžuri¬
ji; tega Moskva najbrž sama ne terja,
ker ve kako izguba vsega tega bogast¬
va Kitajce boli, tudi če so komunisti.
In Maocetung kot marksist mora do¬
pustiti resnico, da bo samo industria¬
lizirana Kitajska varna podlaga za mo¬
čen komunistični režim. Industrije v
Mandžuriji pa več ni in sovjeti še leta
in leta ne bodo proizvajali toliko stro¬
jev, da bi lahko opremljali kitajsko in¬
dustrijo za Maocetunga. Edino, kar
Moskva v obilni meri daje, to so gene¬
rali in orožje, kai je seveda za uspešno
vojskovanje dovolj. Toda brž ko hoče
Maocetung izvesti resnejšo potezo no-
;ranjega -političnega pomena, se napre¬
dovanje zavre ali celo ustavi. Sovjetski
agenti v obeh delih Kitajske — v na-

od njih. Trpeli so pod udarci
Nemcev. Kako naj vedo, da sem
uspel ublažiti nekatere udarce?

Toda ne strinjam se z nekateri¬
mi svojim kritiki, ki želijo, da me
ustrelijo. Vpijejo zato, ker sem
sodeloval z Nemci — moral bi na¬
daljevati vojno v hribih. Toda tu¬
di oni se niso borili vse dotlej, do¬
kler Nemčija ni napadla Rusije—
vse do tedaj je bila ta vojna za
njih “imperijalistična vojna”, če
je potrebno, da me ustrelijo, mo¬
rajo tudi drugi biti ustreljeni sku¬
paj z menoj. Če sem postal izdaja¬
lec svoje države, potem ko je bila
ona poražena, so jo mnogi izdali
poprej!”

To je osnova vprašanj, ki pret¬
resajo Balkan. V večini držav je
bil razvoj teh razprav enostaven,
ker prevladuje ena stranka. Pride¬
vek “kolaborator” je bil dovolj za
smrt mnogih ljudi, ko je v resnici
označeval samo, da ni bil politično
sprejemljivo pobarvan. Morda je
razumljivo, da so Bolgari ustrelili
ministrskega predsednika, ki jih
je zapeljal v izgubljeno vojno, to¬
da ustrelili so tudi ministrskega
predsednika, ki jih je izvlekel iz
te vojne — ali bil označen kot “fa¬
šist” ali “kolaborator”, ne izpre-
meni na dejstvu.

V Grčiji so v kratki dobi, ko so
komunisti vladali na obsežnem o-
zemlju, “eliminirali” na tisoče
svojih političnih nasprotnikov.
Ker nasilje poraja nasilje, je na¬
ravno, čeprav obžalovanja vredno,
da so sorodniki pobitih, ko se je

in po stari slovenski navadi nacvrli bo¬
bov in nanje povabili svoje znance in
prijatelje iz ostalih mestnih predelov.

TEKME V SLALOMU

Bariloche, 11. avgusta.

Tu smo imeli tekme v slalomu. Zma¬
gal je Otto Jung, drugi je bil Pablo
Rosenkjaer in tretji Gino Pellegrin.

V smuku je bil prvi Benavidez, drugi
Otto Jung in tretji Gino Pellegrin.

Med damami je obe prvenstvi odnesla
Hilda Mulazzi, a izven konkurence je
zmagala Ana Maria De Lai.

Za soboto, 13. t. m. ima Club Andino
Bariloche napovedano plesno prireditev
ter bodo ob tej priliki razdelili nagrade
zmagovalcem.

Tek na dolge proge za Federacion
Argentina de Esqui bo predvidoma 25.
avgusta. Pri teh tekmah bosta zopet
nastopila naša fatnja. In tudi pri sko¬
kih, da se bosta tako kvalificirala v
nordijski kombinaciji.

cionalistični in komunistični — kar
vidno ustvarjajo položaj, ki naj držav¬
ljansko vojno čim bolj zavleče. Stalino¬
vi generali in tuje orožje tedaj ustva¬
rjajo iz Kitajske tako satelitsko ko¬
munistično republiko, kakor so že v
vzhodni in srednji Evropi — ali pa še
slabšo. Dogodki v nekaterih evropskih
satelitskih državah dokazujejo, kako ši¬
bi sovjete njih neizmerno nezaupanje v
trdnost raznih komunističnih diktato¬
rjev — v Aziji pa so pogoji za trenja
take vrste še številnejši.

V carskih časih so Rusijo radi pri¬
merjali slonu, ki se pomika na lonče¬
nih nogah; Stalinova Rusija se zaveda,
da sta prednji nogi lončeni, zadnji nogi
na Kitajskem pa še slamnati nista. In
ker se komunizem te resnice zaveda,
zato je obseg sodobne svetovne igre ta¬
ko ogromen in tragičen.

nihalo prevagnilo na drugo stran,
iskali in dobili maščevanje. Po¬
stopek Grkov je bil v resnici mil,
če ga primerjamo s postopki nji¬
hovih sosedov v Bolgariji in Jugo¬
slaviji, vendar je še vedno preveč
političnih ujetnikov v grških je¬
čah. Nekateri so obtoženi resnih
zločinov, potrebno jih je soditi
hitro. Ostale bi bilo potrebno vsaj
pogojno izpustiti.

Še vedno deluje desničarska te¬
roristična organizacija, navzela si
je melodramatičen naziv “X”. V
zadnjih mesecih ji je vlada zada¬
la odločilne udarce, tako da ni več
resna nevarnost za red. E. A. M.
(grška OF) je mnogo močnejša in
boljše oborožena — če pride tre
nutek, da lahko tvega ponovni u-
darec za dosego oblasti. To bo za-
viselo bolj od zunanjih kot notra¬
njih vzrokov in položaja. V tem
času, ponovno povdarjam, je razo¬
rožitev vseh privatnih vojsk nu¬
jen cilj.

Besedne razprave so brezpo-
membre. “Kolaborator” izgubi
svoj pomen v totalno okupirani
državi, kjer mora vsakdo, ki vrši
svoj posel, podpirati sovražnika
direktno ali indirektno. Davno je
mirni -čas, ko so “kolaboracioni
zem” mogli vzeti kot izgovor za u-
more.

Pobuda v tej važni stvari od
strani prijateljev bo le v korist
Grčiji. Toda vsak nasvet moramo
narediti istočasno tudi vsem osta¬
lim balkanskim državam.

KOLABORATOR

Štev. 33.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 7.

ZEMLJIŠTE V LANUSU

Vsi kupci prve zemlje ste povabljeni
to nedeljo 21. avg. po sv. maši na Bel-
grano 3863 (ob 11 uri v prostore v zavo¬
du, da si ogledate točno razdelitev zem¬
lje in prijavite katero stavbišče si želi¬
te. V slučaju več interesentov za isto
zemljo bo odločil žreb. Dan razdelitve
na licu mesta boste zvedeli tam.

Novi interesanti se lahko še prijavijo,
da bo tako ostala vsa tista zemlja v na¬
ših rokah in da ne bodo imeli drugi ko¬
risti od te zemlje, katera bo v treh letih
pridobila petkratno vrednost, temveč da
bo ta dobiček ostal našim ljudem.

S tem bo tudi omogočena uresničitev
ideje slovenskega lastnega športnega
igrišča.

Odbor.

IZ CORDOBE NAM PIŠEJO...

Cordoba, 6. avgusta.

Številčno smo se cordobski Slovenci
ponovno pomnožili s prihodom nekaj na¬
ših ljudi. Po prestanih preizkušnjah s
prestolniško vlago, se zelo pohvalijo z
našo suho klimo in z našim “provinci-
jalnim” življenjem. Napovedanih imamo
še nekaj novih prihodov.

Poleg vsega pa tudi mi sami skrbi¬

mo, da se naše število poveča: Pri Ga-
serjevih so kupili hčerkico, ki so jo
krstili za Metko. Zavedni slovenski dru¬
žini naše iskrene čestitke.

Redne slovenske maše so skoraj ved¬
no polnoštevilno obiskane in očetovska
beseda g. dr. Hanželiča sega vsem prav
do srca.

Prvi pomladanski dnevi so se v Cor¬
dobi že pričeli, Ljubitelji gora se pri¬
pravljamo na izlete, ki jih bomo redno
organizirali, da s tem obnovimo naše
stare slovenske navade.

Izpod cordobskih gora pošiljamo po¬
zdrave vsem Slovencem v Argentini in
v svetu!

G. Hladnik Janez, prosi vse rojake,
naj ga ne kličejo po telefonu ali osebno
iščejo med 12 in 15 uro popoldne!

Pozvedba. — G. Kolalič Tone in nje¬
gova gospa Angela, doma iz Ljubljene,
sta naprošena, da se oglasita svojemu
znancu Vehru Francu na naslednji na¬
slov: Veher Franc, Aticos Ariioga, No.
289, Maracoibo, Venezuela. G. Milutin
Gregorič iz Maksimirske ceste v Zagre¬
bu naj se javi pri “Tijum”, Av. de Ma¬
jo 840, Telef. 34-0211 (Subte Piedras).

Novice iz Slovenije

OBOROŽENI SPOPADI
S KOMUNISTI

V noči od 9. na 10. maja so se oboro¬
ženi protikomunistični oddelki v Slo¬
veniji spopadli s Knojevci in miličaski-
mi stražami na cestnem mostu čez Savo
pri Sneberjah in želežniškem mostu
preko Lljubljanice pri Zalogu. Po enour¬
ni borbi so si protikomunistični oddel¬
ki izsilili prehod na obeh mestih. V bo¬
ju je bilo pobitih in ranjenih več Kno-
jevcev. Ranjence so prepeljali v lju¬
bljansko bolnišnico, mrliče so pa poko¬
pali pri Sv. Križu v Ljubljani.

Zaradi tega napada protikomunistič¬
nih oddelkov se je titovcev lotil preplah
celo v sami Ljubljani. Zato so dne 10.,
II. in 12. maja v Ljubljani močno poja-
čali miličarske patrulje! ter so Oznovci
legitimirali vse moške, tako, kakor pred
leti pod okupacijo Italijami.

Vojaški nabori in vpoklici

V zadnjem času so bili v titovi Jugo-
sviji nabori letnikov 1929 in 1930. Po
brali so vse. Pod orožje so pozvali tu¬
di letnik 1928. V kratkem bodo vpokli¬
cali tudr ostale letnike do starosti 30
let, ki so služili manj, kot je pa sedaj
določen vojaški rok.

V vojaško službo morajo sedaj oditi
tudi vsi duhovniki, v starosti do 30 let,
če niso še odslužili obveznega vojaške¬
ga roka.

Novince — vojaške obveznike —. ki

Pakete ¥ Slovenijo

POŠILJA IZ ŠVICE

Paketi po prosti izberi

Streptomicin, zdravila itd. Pravtako
pošiljamo živilske pakete iz Buenos
Airesa po dnevnih cenah. Izvozno do¬
voljenje, pakiranje in poštnina
$ 18.80

Novo tekstilno blago do 5 kg.

$ 25.—

Staro blago do 5 kg.

$ 22 ,—

P A H E T H Y Cia.

DIAGONAL NORTE 501,
of. 810

so odslužili svoj rok meseca marca in
aprila, niso spustili domov, temveč so
jih pridržali še nadalje v vojski.

Po vsej Sloveniji sedaj komunistične
vojaške oblasti delajo nove vojaške raz¬
porede vseh vojnih obveznikov do 50.
leta starosti.

Na Primorskem so titovci pozvali pod
orožje vse rezervne častnike in podča¬
stnike.

Umrli so: Jovo Marjanovič na Viču
pri Ljubljani, Jože Pegam, pek v Cerk¬
ljah ob Krki, Anton Mlakar v Ljublja¬
ni, Vinko Mlakar, uslužbenec podjetja
Gradis — Listostroj v Ljubljani, Jože
Šoba v Ilirski Bistrici, Marija Mahko¬
vec v Zalogu, Martin Trbovc v Hudi ja¬
mi, Jože Berčon, uslužbenec podjetja
Elektropromet v Ročinju, Marjanovič
Vučen uslužbenec tovarne konzerv na
Vi^u. Pri kopanju v Savinji pri Celju
je utonil 14 letni Drago Blaznik; umrli
so dalje: Adolf Jakhel upokojenec drž.
žel v Mariboru, Štefanija Kokalj v Lju¬
bljani, Franc Seidl posestnik v Novem
mestu, Janez Aljančič v Kranju, Martin
Kmecl v Celju. Robert Zor, Štefanček
Zore, Franc Verbole, ing. Janko Graj-
zer na Bledu, Jože Peonik pri Sv. Pan-
gracu na Zgornji Ponikvi pri Žalcu,
Miha Žumer, inštalater v železarni na
Jesenicah, Marjan Jalen, študent ke¬
mije na Rodinah, Lado Rebernik,
Karolina Wolf, roj. Dolinar v Ljublja¬
ni, Vinko Mlakar, obrtnik v Ljubljani,
Andrej Polenčič, orožniški podporočnik
v p. v Nevljah pri Kamniku, frančiš¬
kanski sobrat fr. Didak Berlic v Ljub¬
ljani, Franc Nerat, Angela Šubert, uči¬
teljica v p., Marija Ferlič, roj šlajpah
v Novem mestu, Jera Rom, roj. Strašek,
Angela Drobnič v Sodražici, Anton Mar¬
tinčič v Ljubljani, Lojzka Zidar v Ljub¬
ljani, Betka Končan v Škofji, Loki
Franc Žitnik, uslužbenec okrajne indu¬
strije čipk v Tacnu pod Šmarno goro,
Franc Baloh, uslužbenec podjetja Gra¬
dis, Marija Mahkovec, roj. Pangeršič,
uslužbenka sekcije za vdrževanje pro¬
ge v Ormožu (pokopali so jo v Zalogu),
Andrej Trebše v Ljubljani, Robert Zor,
gradbeni tehnik v Ljubljani, Ana Kof-
ler, roj. Karlbaner v Bistrici pri Limbu¬
šu, Štefanček žare v Zagorju ob Savi,
L Karel Socič, trgovec na Občinah pri
] Trstu, Franc Nerat, upokojenec drž. žel.
Iv Ljubljani, Anton Primic v Ljubljani,
[(Franci Nadoh, cestni preddelavec v Ki-

SLOVENCI

VENEZUELA

POZDRAV SLOVENCEV IZ
VENEZUELE
Maracaibo, 9. avgusta.

Mesto Maracaibo leži ob morskem za¬
livu in je glavno mesto države Zulia.
Ima približno 230.000 prebivalcev. Pe¬
trolejska podjetja na tem področju so
vsa amerikanska. Podnebje je tropsko,
pokrajina en sam pragozd, samo na pod¬
ročjih, kjer črpajo petrolej, so podjetja
zgradila lepa naselja, ki se imenujejo
campi. V enem takih campov, Mora, ki
ima tudi lastno pristanišče, nas je okrog
50 Slovencev. Prepuščeni smo samim se¬
bi, nimamo med sabo inteligence in smo
tudi brez slovenskega duhovnika. Zapo¬
sleni smo primerno vsi in upamo, da
bomo tudi v bodoče. Plače so tu zelo raz¬
lične. Strokovno delavstvo, n. pr. meha¬
nike plačajo po 25 do 30 bolivarjev dnev¬
no z različnimi dokladami pa se zaslu¬
žek povzpne na 35 do 40 bolivarjev. Ti¬
sti, ki služio po privatnih službah, do¬
be dnevno 20—25 bolivarjev. Vzdrževa¬
nje v penzijonu stane dnevno 10 boliva¬
rjev.

Starih slovenskih naseljencev tu ni,
razen g. Strgarja Ivana, doma iz Cerk¬
nice, ki nam je vsem novodošlim Sloven¬
cem zelo pomagal ob našem prihodu,
nam preskrbel službe, družinam z otroci
pa tudi stanovanja. Prav hvaležni smo
mu vsi. Posebno še, ker je ostal tak.
kakršni smo mi vsi in ni nasedel lažni¬
vi komunistični propagandi. Ostal je
zvest Bogu in narodu.

Prosim, gospod urednik, sporočite mi
pismeno, kdaj bo imel spet Vaš pevski
zbor koncert v radiu, da ga bomo lahko
poslušali.

Vsem Slovencem v Argentini in po
širnem svetu naš bratski pozdrav.

Slovenci iz enezuele - Maracaibo.

AVSTRIJA

V taboriiču je sedaj precej drugače...

Spittai, 20. julija

Posebnih novic pravzaprav ni. Vse je
drugače kot je bilo pred pol leta, kaj
Šele pred enim letom. Ljudi je še ved¬
no mnogo. Opoldne in zvečer še vedno
piska v glavni kuhinji. Ljudje hodijo
po menažo. Po cestah je še vedno kot v
mravljišču. Če pa pogledaš od blizu, so
pa to čisto novi obrazi. Mnogo Sloven¬
cev je, ki so prišli od zunaj v taboriš¬
če. Madžarov je v taborišču nad, 700, v
zadnjem času je prišlo tudi nekaj R>u-
sov.

I.R.O. taborišča še ni prevzela. Pač
pa se v njem udejstvuje. Sedaj izdaja
nove legitimacije s fotografijo. Dobili
smo tudi vprašalne pole. Odgovoriti je
bilo treba na sledeča vprašanja: l.Greš
domov?; 2. Ostaneš v Avstriji? in tre¬
tje vprašanje “Emigriraš”? Odgovore
na vsa ta vprašanje je moral vsak be¬
gunec še posebej sporočiti neki Miss.

I.R.O. je začela organizirati tudi
razne tečaje, tako jezikovne (angleš¬
čina, španščina) ter strokovne za šivil¬
je, krojače, mizarje, tesarje in meha¬
nike. Jezike poučujejo po gramofonski
metodi, strokovne tečaje pa vodijo raz¬
ni mojstri, vrhovno upravo ima g. Mat¬
ko;

Gledaliških predstav ni več. Zadnja
prireditev je bila maja meseca v celovš¬
kem radiju. Nastopili smo z Desetim
bratom.

Redna slovenska publikacija v tabo-

lovčah, ckr. Ilirska Bistrica, Marija
Telavetz, v Ljubljani, Elizabeta Bolha,
roj. Jere, po domače Majnikova posest¬
nica na Igu za Franja Cigler v Maribo¬
ru.

PO SVETU

rišču je sedaj samo še Bogoljub. Zadn¬
je večje delo tiskarne je bila Zbirka
slovenskih narodnih pesni. Mladine Je
v taborišču precej,manj kot poprej, ven¬
dar je pa še vedno živahno okoli mla¬
dinskega doma, ki ga vodi g. Matko.
Dve skupini po 20 slov. in ena skupina
madžarskih otrok sta odšli za tri ted¬
ne na počitnice v bližino Feldkirchna
uri Osojskem jezeru.

Mesto taboriščnega vodje je po od¬
hodu g. Vrtačnika prevzel g. Gruden,
šef taboriščne bolnišnice je po odhodu
dr. Meršola hrvaški zdravnik dr. Jan-
son. Dorektorjev tolmač je biv. akade¬
mik Kovačič Erik. Ljudsko šolo upravlja
ga. Grumova.

Poroke smo imeli: Grum Janez in
Arnež Mimi, Pristov Janez'in Kržišnik
Marija. Bambič Ivan in Bartol Marija,
Gostič Martin in Žagar Ivanka, Štok
Vinko in Hierlaender Getrude, Benedi¬
čič Ciril in Čepon Marija, Revšek Ivan
m Cunder Elizabeta.

Rojstva so bila naslednja: Martinc

Marjeta, Jakoš Marjan, Perčič Olga,
Letnar Stanislava, Kržan Bruno, Korit¬
nik Anton, Sinčka je dobil tudi Bolta
Nace.

Umrli pa so: Pogačnik Jožefa, roj.

1902, Habič Frančiška, roj. 1896, Moč¬
nik Stanko, otrok, Miklič Anton, roj.
1912, Kruljc Anton, roj. 1880 in otroka
Kuhar Janez ter Kavčič Lea.

Titova repatriacijska komisija priha¬
ja v taborišče bolj po redko. Vedno pa
brez uspeha. Trobca ni več, pač pa pri¬
haja namesto njega Kogej Vasja, doma
iz Device Marije v Polju.

CERKVENI VESTNIK

Obnova posvetitve Marijinemu Brez¬
madežnemu Srcu je v nedeljo 21. avg.
ob 4 pop. v cerkvi Medalla Milagrosa.

Spored: Sv. rožni venec, govor in lita¬
nije M. B. Po litanijah skupna molitev
posvetilne molitve Pija XII, ki bo na
razpolago na spominskih podobicah v
cerkvi.

Cerkev Medalla Milagrosa stoji na
Curapaligue 1185. Dohod do tja je s
Primera Junta z omnibusom 154 in ko¬
lektivom 103 do križišča ulic Quirno
Costa in Carapaligue, nato dva kvadra
peš po tej ulici. Iz Liniersa z omnibu¬
som 137 prav tja. Iz Plaza Mayo z om¬
nibusom 122 ter tramvajem 44. Iz Re-
tira s kolektivom 44 do križišča cest
Asamblea ter Emilio Mitre.

Žegnanje na Belgrano bo v nedeljo,
na prvo obletnico, odkar je slov. sv. ma¬
ša v tej salezijanski cerkvi. Zato bo do¬
poldne ob 10,15 peta sv. maša. Za to
priliko vabljeni tudi drugi Slovenci, ki
se sicer v drugih cerkvah udeležujejo
nedeljske službe božje.

Priprava za prvo sv. obhajilo, sv. spo¬
ved in sv. birmo z otroci je vsako ne¬
deljo popoldne, na Ramon Falcon, Ra-
mos Mejia, San Martin in Florida, v La-
nusu pa med tednom. Starši prijavite in
pošljite otroke, ki doslej še niso prišli!
Podelitev sv. zakramentov bo oktobra
ob priliki obiska prevzv. g. škofa ljub¬
ljanskega dr. Gregorija Rožmana.

ORGANIZACIJSKI VESTNIK

Odbor SFZ sporoča vsem, ki sodelu¬
jejo pri igri “Luč z gora”, da imajo va¬
jo v soboto dne 20. avg. popoldan ob
štirih v dvorani Sv. Julije (pri Sloven¬
ski pisarni).

Vljudno pa vabi vse fante in prija¬
telje SFZ na svoj izredni sestanek, ki
bo v nedeljo dne 21. avg. takoj po kon¬
čani sv. maši v salezijanski dvorani na
Belgrano, kjer je maša za Slovence. Se¬
stanek je zelo važen, bo pa kratek. —
Odbor SFZ.

Stran 8.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 33.

SUDAMERK AN BUSINESS OFFICE

LAVALLE 361, visoko pritličje BUENOS AIRES

Tel. 32 - 4597

Posefeiii paketi za Jugoslavijo

Dostava v 4 tednih. — Cena za vsak paket 105.—

Tip 1:

22 kg 500 g moke
4 kg 500 g sladkorja

1 kg 200 g medu

225 g kave
Netto: 28 kg 425 g

Tip 2:

18 kg moke
4 kg 500 g riža

2 kg 700 g sladkorja

225 g čokolade

Netto: 25 kg 425 g

Tip 3:

9 kg moke
4 kg 500 g riža
9 kg sladkorja
900 g kave

Netto: 23. kg 400 g

Tip 4:

4 kg 500 g kave
4 kg 500 g sladkorja
4 kg 500 g moke
2 kg medu

225 g bonbonov
Netto: 16 kg 725 g

Tip 5:

4 kg 500 g
4 kg 500 g moke
4 kg 500 g sladkorja

1 kg 224 g popra

Netto: 14 kg 724 g

Tip G:

4 kg 500 g kave
4 kg 500 g sladkorja
4 kg 500g moke
560 g čaja
225 g bonbonov
Netto: 14 kg 285 g

Tip 7:

4 kg 500 g kave
4 kg 500 g sladkorja
4 kg 500 g riža

340 g toaletnega mila
Netto: 13 kg 840 g
Tip

2 kg pražene kave

560 g čaja
1 kg 125 g kakao

1 kg 125 g sladkorja

560 g popra

2 kg 250 g riža

Netto: 7 kg 870 g

“Kaj je v teh gorah posebna moč, o kateri mi nimamo nikakega pojma;
luč, ki z leskatajočih se snežišč sveti v ljudi, kateri se iz vsakdanjosti dviga¬
jo v čarobno naročje planinskega sveta” (Mirko — “Luč z gora”).

Borbo in zmago plemenitosti nad pokvarjenostjo velemesta nam pri¬
kazuje

VELIČASTNA DRAMA

lL U to Z G O R A

ki jo priredi “Slovenska fantovska zveza” dne 28. avgusta 1949 v veliki
dvorani “San Jose”, Azcuenaga 154 ob petih popoldne. Blagajna je odprta eno
uro pred predstavo.

EUROPLATA

Pozos 129, 1 p. — Buenos Aires

(ZA KONGRESOM)

Uradne ure: 9. — 12. in 14. — 19., ob sobotah samo od 9. — 12.
PAKETI ZA SLOVENIJO in za ostalo Evropo.

Dostava traja tri do štiri tedne.

1) Paketi, ki se pošiljajo preko Kopenhagena, Danska.

PAKET TIP 5

5

450

112

500

75

500

CENA $ 105.-

10 kg sladkorja

5 kg kave

6 zavitkov popra (750 g)

PAKET TIP 6 CENA $ 105.-

5 kg kave
5 kg sladkorja
5 kg riža

PAKET TIP 7 CENA $ 105,-

7.5 kg kave
5 kg sladkorja
3 zav. popra

2) Za pakete Tip 10 do Tip 17 je

PAKET TIP 10 CENA $ 39.

2 V 2  kg. kave
2 kg. sladkorja
PAKET TIP 12

2 kg. čokolade,

PAKET TIP 14
1.200 gr. čaja
PAKET TIP 16

8 koščkov pralnega mila
a 430 gr

2 kosa toaletnega mila
a 100 gr

1 kos mila za britje, 50 gr.

3) Paketi, ki se pošiljajo iz Argentine:

PAKET TIP 8 CENA $ 105.—

5 kg kave
kg sladkorja
g čokolade
g čaja
g popra
g ml. čokolade
gr. kakao
PAKET TIP 9 CENA S 105.-^

- 13,5 kg. moke

5 kg. sladkorja
3,6 kg. kave
1 zav. popra

treba plačati še 7,50 poštne pristojbine.

— 4 zavitki pralnega praška

a 250 gr.

-CENA $44.-
300 tablic
'CENA $ 42.-

CENA S 44.-

TIP LJUBLJANA CENA $ 48.-

2 škatlji masti, 1.680 g
1 škatlja olja, 1.5 ltr
1 škatlja šunke,, 320 g
1 škatlja paštete, 90 g
TIP ZAGREB CENA $ 48-

1 škt. polnm. sira, 1 kg
V Nemčijo in Avstrijo morete poslati pakete z “Blitzgutsheinom”, ki jih do¬
bi naslovnik v roku osmih dni, po ceni 29.—, 43.— in 56.— pesov. Imetniki
teh bonov lahko dvignejo blago iz 52 skladišq v raznih krajih Nemčije in

Avstrije.

2 škt. sl. kond. mleka

3 škt. šunke, 320 g

2 škt. medu, 1 kg

TIP OSIJEK CENA $ 48,—

3 škt. Cornedbeef, 1.200 g

1 kg masti

1 kg slanine

ZAVITKI

ZA

JUGOSLAVIJO

Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu
na določeno mesto po oddaji naročila.

Zavitek kave in sladkorja Zavitek čaja

1.2 kg brutto $ 42.—

1 kg čaja

Zavitek ovsenih kosmičev

5 kg brutto $ 17- —

4.5 kg ovsenih kosmičev
Zavitek mila

5 kg brutto $ 44.—

8 koščkov pralnega mila a 430 gr

2 kosa toaletnega mila a 100 gr
1 kos mila za britje 50 gr
4 zavitki pralnega praška a 250 gr

Zavitek nogavic A

(brez poštne pristojbine) $ 24.—

1 par Nylon nogavic, prvovrstnih
z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬
likost 9, 9 V 2 , 10. Pri naročilu vse
to navesti.

Poštna pristojbina za zavitek $ 7.50
ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME
Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Suisse”

Agenda Coišs Suisse, 25 de Mayo 189, Buenos Aires

(Pasajes Maritimos y Aereos)

(prešnji naslov RECONQUISTA 144)

rr

"ČASA B 0 Y U

OLAZABAL 2 3 3 6 , tel. 76-9160

pol kvadre od ogla Cabildo 2300.

Nudi lepo in bogato izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, poročnih
prstanov, spominskih daril in modernega nakita.

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO!

(Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v
isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje).

KIC OMARO

PAQUETES  PARA EUROPA

Hipolito Irigoyen 434/VI - Dep. I

(Na samem Trgu 25 de Mayo)

Uradne ure: ob torkih, sredah,
četrtkih in sobotah od 16. do
19. ure.

Uradujemo tudi v slovenščini!

Zavitki za Slovenijo

IN OSTALE EVROPSKE DRŽAVE
Dostava iz Švice v treh do petih tednih.

ENOTNI ZAVITKI

Zavitek sladkorja

4% kg sladkorja, cena $ 19.—.
9 kg, § 38.—

Zavitek riža

4%kg. riža, cena f 32.—

9 kg., $ 64,—

Zavitek moke

4% kg. bele moke, cena $ 28.—

9 kg., 8 56,—

Zavitek kave Santos II

414 kg kave Santos, cena $ 46.—
Zavitek kave Santos I
U/2 .„ B . r .

cena $ 64.—

9 kg., $ 124.—

MEŠANI ZAVITKI
Zavitek “Drina”

3 kg prvovrst. kave Santos
1% kg. sladkorja

Cena $ 51.—

Zavitek “Rona”

4 kosi mila za pranje

(1.600 gr.)

6 kosov toalet, mila (600 gr.)

Cena $ 32.—

Zavitek “Dunav”

1 kg. prvovrst. kave Santos

2 kg. sladkorja
Vz  kg. kakao

% kg. čaja

1 doza kondenz. mleka

Cena $ 47.—

Imamo pa še tudi druge enotne in mešane zavitke.

ZAVITKI PO IZBIRI ODPOŠILJATELJA
iz spodaj navedenih živil. Odpošiljatelji si lahko sestavijo zavitke po lastni
izbiri. Zavitki lahko tehtajo najmanj 4 kg., največ pa 9 kg.

1 kg. sladkorja
1 kg. bele- moke
1 kg. riža

1 kg. prvovrst. kave
Santos

1 kg. prvovrst. čokolade.

1 kg. kakao
1 kg. čaja

Zgoraj navedenim cenam je treba dodati za vsak zavitek še sledečo pošt¬
nino: Za Nemčijo in Avstrijo $ 6.—, za Jugoslavijo in ostale evropeske drža¬
ve pa $ 9.—

Vsi zavitki so zavarovani!

h»p?»»tc "Dorr»go", Dorrcge 1102, Bu»no« Air*», T. A. S4-4644