OSREDNJA 
KNJIŽNICA 
'"ELJE 
...... __ 
TUR!ZEM Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije 
NAPOVEDNIK: 
...._~:"'1!!!11_,, ... ~ .. ~ , :,'-=. 
št. 47 in 48, letnik V, september - oktober 2000 
• Pogovor SNTO z generalno direktorico SNTO -Z Uredbo o preoblikovanju CPTS v SNTO je ta organizacija na prelomu tisočletja dobila 
nove razvojne funkcije, s sredino avgusta pa tudi novo direktorico . . .. ... ... 2. stran 
• Nova strategija slovenskega turizma - MMGT je za koordinatorja prenove strategije razvoja slovenskega turizma 
imenoval SNTO . . . 3. stran 
• Turistični informacijski sistem - Integralni turistični informacijski sistem Slovenije . . ... 4. in 5. stran 
• Raziskave domačega trga - Turistična potovanja dom ačega prebivalstva v letu 1999 - po anketi SURS o porabi v gospodinjstvih, 
www.turizem.si . . .. .. .. .. 6. in 7. stran 
• Turistični rezultati v letu 2000 - Kje smo letovali Slovenci, Hrvatom gre na smeh, Turistični utrip na meji ... ... ......... .......... 8. stran 
• Licence po Zakonu o pospeševanju turizma - Kako je dve leti po uveljavitvi ZPT z licencami za TO in TA, turisti čne vodnike in spremlje-
valce, Vpetost lokalnih turističnih organizacij v nacionalno . 9. stran 
• Tržno komuniciranje - Drama na odru turističnega tržnega komuniciranja .............. ...... ... ......... ......... . ....... ... 10. in 11. stran 
• Strateški načrt španskega turizma - Integralni na č rt kakovosti španskega turizma (Plan Integral de Calidad del Turismo Espanol, 
PICTE) 2000 - 2006 . . . .. . .... . . .. . ....... . ... ..... . .. . . . . . .. . .... . ..... 12. in 13. stran 
• Trendi in gibanja v Evropi in svetu - Iz publikacije WTO Tourism Market Trends Europe 2000 smo povzeli nekaj glavnih trendov in 
gibanj inozemskega turizma v svetu in Evropi . . .. .. 14. stran 
• Slovenija in Sydney 2000 - Novičke, Fotoreportaža iz promocije Slovenije v Sydneyu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15. stran 
• Zadnja stran - Kje je kdo, Podčrtano, Slovenija na kratko, Novičke . . . ... . .. ... .... .... ......... .... . ... ..... 16. stran 
V Porotožu SIW 2000, v načrtu že SIW 2001- nova lokacija in razširitev 
s turističnim (izobraževalnim) forumom 
Na strani slovenske turistične ponudbe se je 20. oktobra 2000 v Portorožu okoli 80 slovenskih turističnih podjetij 
oziroma 130 udeležencev srečalo s 125 tujimi podjetji, ki jih je predstavljalo 180 organizatorjev potovanj, agentov in 
prevoznikov iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Hrvaške, Italije, Irske, Zvezne Republike Jugoslavije, 
Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Španije, švedske, Švice, Velike Britanije in ZDA. 
Slovenian lncoming Workshop, kot je Slovenska nacionalna turistična organizacija ta dogodek poimenovala že leta 
1998, ko je prvič prevzela organizacijo te borze, je v dveh letih v evropski strokovni javnosti dobil veliko težo. Letošnja 
rekordna udeležba zelo pomembnih tujih partnerjev iz vseh za slovenski turizem primarnih, sekundarnih in potencial-
nih trgov je potrdilo, da Slovenija ni več zanimiva zgolj kot nova destinacija v srednjeevropskem prostoru, temveč tu-
di kot konkretna poslovna priložnost. Turistični rezultati za letošnjih prvih osmih mesecev kažejo na pomemben pre-
boj Slovenije na tujih trgih. Slovenija je na štirih primarnih trgih (v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Hrvaški) zabeležila od 16 
do 40 odstotne poraste prenočitev, pa tudi primerjava z enakim obdobjem leta 1998 kaže vse tja do 20 odstotna 
rovečanje števila prenočitev. 
Ze sklenjene pogodbe in preliminarne rezervacije za leto 2001 napovedujejo, da se bo letošnji pozitivni trend nadalje-
val in za naslednje leto lahko optimizmom pričakujemo s odsotno povečanje tujega povpraševanja. Iztok Altbauer, 
vodja prodajnega sistema na SNTO, pri tem opozarja na problem - ki ga izpostavljajo tuji partnerji, ki že prodajajo 
Slovenijo, oziroma potrebo po novih nastanitvenih kapacitetah v glavnih turističnih centrih. 
Slovenija v očeh tujcev velja za destinacijo z visoko kulturo zaščite naravnega okolja in kot takšna ima, še posebej v 
izvensezonskih mesecih, veliko priložnosti za obogatitev vsebine z aktivnejšo vključitvijo naravne, pa tudi kulturne 
dediščine in kulturnega dogajanja. To je tako v skladu s trendi na svetovnem turističnem trgu, kot tudi s tematskim 
letom 2001 v Sloveniji, ki bo posvečeno naravni in kulturni dediščini. (MIN) 
SNTO postala STO • manjka še vpl·s v sodni ·,eij;ter . 
Sprememb, povezanih z imenom CPTS in SNTO še ni konec. SNTO je s spremembo Uredbe o preoblikovanju javne-
ga gospodarskega zavoda Center za promocijo turizma Slovenije - Slovenian Tourist Board v javni gospodarski za-
vod Slovenska (nacionalna) turistična organizacija (Ur.l. RS 99-4700/1999, RS 24-1110/2000 .· sprememba, RS 79-
3674/2000 - sprememba) postala zgolj Slovenska turistična organizacija. V tej številki Tur!zma, pa tudi sicer, še 
uporabljamo "stari" naziv, saj še niso bile izpeljane vse potrebne formalnosti, kot je vpis v sodni register . 
~e11e - sK1aa1sce 
Per 
II 17936/2000 
.... 
IIIIIII III III III III III IIII III II IIIIIIII III III IIIIII I IIIIIIII IIII 
5000008220 , 4 7 / 48 COB I 55 m 
r;i 
i 
l., 
m 
l<omentar 
SIW 2000 prinaša dobre izglede 
Za nami je Slovenska turistična borza, najpomembnejši mednarodni do-
godek na domačih tleh. Na njo smo se na Slovenski nacionalni turistični orga-
nizaciji že dolgo pripravljali. Malokdo pa se spomni, da se je ta borza začela z 
delovanjem pred leti v Mariboru, na njihovem sejemskem prostoru, skupaj s 
turističnim zborom. Primerjav ne smemo delati ali pa tudi! čas in razvoj sta tudi 
tu napravila svoje. 
Tokrat smo zares imeli dovolj razlogov za veselje! Prijavilo se je skoraj 
200 tujih in 130 domačih udeležencev. Portorož je bil poln turistov in le s teža-
vo smo našli sobe za vse prijavljene. Portorož in pa dobro izbrani prostori do-
gajanja so že sami po sebi nudili željo po oddihu. Lepo in toplo vreme bi mar-
sikdo rad preživel zunaj. Nekateri so se celo kopali v morju, ki je imelo 2 0 
stopinj. Udeležence so mamile urejene terase z ležalniki ob bazenih in 
sproščeno vzdušje kopalcev. l<ot da bi tudi prostor in vreme pomagala pri pro-
mociji slovenskega turizma. Zvečer srno gostom ponudili kulturni program z 
vrhunsko pevko in voditeljico, vzorno kulinariko v hotelu Emona ter možnost 
zabave v igralnici Portorož. 
V navdušenju nismo opazili problemov in težav, ki še obstajajo v Por-
torožu. Stari hotel Palace, obvoznica, parkirni prostori ... 
Drugi dan je večina odšla na izlet po l<rasu, ki je še vedno priložnost 
razvoja našega turizma. Občutek še neodkritega vabi turiste, ki so siti in 
naveličani množic in hrupa. 
Moj pogled in vtisi se niso dosti razlikovali od vtisa ostalih. Vsi, s katerimi 
sem govorila, se v prihodnje nadejajo dobrih rezultatov. Anket še nismo obde-
lali, vendar so nekateri čutili potrebo po organizaciji tovrstnega srečanja tudi 2 
krat letno. 
Morda bo naslednje tisočletje res boljše za st0venski turizem. To upt1nje 
je kot lučka v daljavi, kajti zadnjih deset let smo se soočali predvsem s proble-
mi razlikovanja Slovenije od Slavonije in Slovaške, zniževanja cen, visokih 
stroškov poslovanja ... 
Dragi bralci, vsi, ki želite turizem videti v svetlejši luči, takšni, kot se mor-
da vidi danes z zornega kota Slovenske turistične borze. Pišite nam, pokličite 
nas in predlagajte, da bo borza v prihodnje še boljša. Morclil smo v velikem 
navdušenju na kaj pozabili. Povejte, svetujte, delite svoje znanje z nami! 
mag. Barbara Gunčar 
SNTO bo kmalu začet" izvalab SVOJO,. 
vlogo na področju izobraževanja 
SNTO bo v prvi polovici novembra 2000 v Uradnem listu objavil •, 
javne razpise za izbor izvajalcev za izvajanje programov izpopol- ~ 
njevanja in izobraževanja za potrebe pospeševanja razvoja in · 
trženja v slovenskem turizmu, kar je v skladu s sklepom 6-: 
redne seje UO SNTO oziroma z izhodišči, opredeljeni v doku-
mentu "Izvajanje programa na področju izobraževanja v letu 
2000" ter v okviru sprejetega programa dela SNTO za leto 2000. 
Takoj po izbiri izvajalcev pa bi se naj predvidoma že v decembru 
začeli izvajati seminarji iz štirih vsebinskih sklopov (SNTO bo tu-
rističnemu gospodarstvu in turističnim organizacijam sofinan-
ciral udeležbo na teh seminarjih): 
1. OBLIKOVANJE IN TRŽENJE PONUDBE TURISTIČNIH DESTINACIJ -
Zajema znanja na področju načrtovanja in oblikovanja inte-
gralne turistične ponudbe turističnih destinacij na lokalni ravni, 
razvoj konkretnih sestavljenih turističnih proizvodov, oblikovan-
je konkretnih turističnih programov (paketov), razvoj in obliko-
vanje turističnih prireditvenih programov, trženje turistične 
ponudbe na lokalni ravni s poudarkom na vzpostavitvi konkret- . 
nih prodajnih poti. 
2. TRŽENJE NA PODROČJU TURIZMA· Znanja s področja special-
ističnega strateškega trženjskega načrtovanja s področja turiz-
ma in uporabe trženjskih orodij in instrumentov pri trženju turis- , 
tične ponudbe na ravni parcialnih, sestavljenih in celovitih turis-
tičnih proizvodov, znanja s področja poznavanja trgov, tržnih 
segmentacij in analiziranja trgov, načrtovanje in izvajanje 
posameznih instrumentov tržnega komuniciranja v turizmu in 
druga splošna znanja na področju trženja v turizmu. 
3. KOMUNICIRANJE z GOSTI - Znanja in sposobnosti na področju 
odnosov z gosti, gostoljubnosti v turizmu, protokol in vsa druga 
znanja in sposobnosti s področja kakovosti človeških storitev v 
. turizmu. 
: 4. INFORMACIJSKI SISTEMI v TURIZMU - Znanja s področja 
, informatike in informacijskih sistemov, specializiranih za po-
dročje turizma, kot so: računalniška podpora poslovanju v turiz- ' 
mu, rezervacijski in prodajni sistemi v sodobnih računalniško 
podprtih okoljih, internet, trženje turistične ponudbe v sodob- • 
nih informacijskih sistemih, organiziranje informiranja gostov v ~ 
.. turistično informativnih centrih, ipd. 'i 
w --: ,:, • ·~·'!!': .... • \', ' .. ~ ,.. !, ' • ' • ' j 
2 
Z Uredbo o preoblikovanju CPTS v SNTO je ta organizacija na prelomu tisočletja 
dobila nove razvojne funkcije, s sredino avgusta pa tudi novo direktorico 
Kar dve leti, vse od sprejetja Zakona o pospeševanju turizma avg11sta 1998, se je počasi stopnjevalo vroče vprašanje oblikovanja nacionalne turistične organizacije, z 
začetkom let(}šn,jega leta pa Je vse bolj vroce postajalo t11di vprašanje novega vodje te krovne institucije na področju pronwdje in razvoja slovenskega turizma. Dve leti po 
tem stari C,enter za promocij!) ltlrlzma Slovenije počasi dobiva novo preobleko -kakštw, pa snw se na Slovensli nacwnalni turistični organizaciji pogovarjali z magistro Bar-
baro Gtmčar. In to natanko dva meseca, po nastopu njene funkcije generalne direktorice. 
•• CENTER ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE JE 
PO SVOJI FUNKCIJI, NAMENU USTANOVITVE, NAZI-
VU TER V OKVIRU DOSEDANJIH LETNIH PRORA<'.UN-
OV IN KADROVSKIH OMEJITEV URESNl<'.EVAL PRED-
VSEM NALOGE NA PODRO<'.JU TRŽNEGA NA<'.RTOVA-
NJA, TRŽNEGA KOMUNICIRANJA IN INFORMIRANJA 
NA PODRO<'.JU TURIZMA V SLOVENIJE, c'.EPRAV JE 
KLJUB TEMU ŽE DELOVAL NA PODRO<'.JU RAZVOJA 
TURISTl<'.NIH PRODUKTOV IN ANALITIKE. PRI PRE-
OBLIKOVANJU CPTS V SNTO GRE ZA NADGRADNJO 
V SMISLU RAZVOJNIH AKTIVNOSTI IN NA<'.RTOVANJA 
RAZVOJA, RAZISKAV, ANALIZ IN STATISTIKE KOT 
PODPORE PRI KREIRANJU POLITIKE ODLO<'.ANJA, 
TER IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZA POTRE-
BE TURIZMA. KAKO SE BO TA NADGRADNJA OD-
RAZILA V DELU SNTO V NASLEDNJIH LETIH OZI-
ROMA V PROGRAMU DELA ZA LETO 2001? 
Z vašim razmišljanjem se strinjam. B.rez 
nekdanjega Centra za promocijo turizma 
Slovenije Slovenija v turističnem pogledu 
ne bi doživela takega razvoja in prepoz-
navnosti na evropskem, pa tudi širšem tu-
rističnem trgu. Seveda pa tega ne bi bilo 
brez ogromno vloženega dela, aktivnega 
nastopa in investicij v slovenskem turis-
tičnem gospodarstvu, pa tudi ne brez dela 
lokalnih skupnosti, turističnih društev, 
izobraževalnih institucij in še koga. Turis-
tično dinamiko ne more predstavljati zgolj 
en organ, je pa le-ta seveda lahko koordi-
nator in pospeševalec možnosti razvoja. 
CPTS je svoje projekte pripeljal na zelo vi-
soko kakovostno raven na področju odno-
sov z javnostmi, sejemskih in borznih na-
stopov, promocijskih predstavitev in pro-
jektov, promocijsko-informativnih brošur, 
kar pa za razvoj turizma ni dovolj. 
Tako na primer lahko ugotavljamo z le-
tošnjo analizo o dopustovanju Slovencev, 
da je ponovno skoraj polovica naših ljudi 
ostala doma. To je skrajno zaskrbljujoče, 
saj ni v skladu s svetovnimi trendi razvitih 
držav o hitri rasti povpraševanja po do-
pustu doma in v tujini. To se direktno in 
indirektno odraža tudi na samem turizmu 
v Sloveniji. V tem smislu potrebujemo v 
naprej načrtovane analize, ki nam bodo 
dale informacije za nadaljnje strateške us-
meritve. 
•• CPTS JE V ŠTIRIH LETIH DELOVANJA VZPOSTAVIL 
PROFESIONALNE IN TRDNE TEMELJE TURISTl<'.NE 
PROMOCIJE IN TESNO POVEZAVO S SLOVENSKIM 
TURISTl<'.NIM GOSPODARSTVOM. KAKO NADALJE-
VATI OZIROMA ŠE NADGRADITI TO VPETOST GO-
SPODARSTVA V DELO SNTO? 
Zelo pogosto slišim besedo strogo pro-
fesionalno, korektno ... in še precej super-
lativov. Žal pa v praksi tega razen v lepo-
rečju ne zasledim. Sama sem bila več kot 
deset let direktorica podjetja. Preživeti 
smo se morali predvsem s prihodki in 
nočitvami, ki smo jih uspeli prodati. šteli 
· so zgolj poslovni rezultati. Trdim lahko, da 
je CPTS sodeloval s turističnim gospodar-
- stvom, ne pa dovolj, ni ga dovolj razumel. 
Po dveh mesecih dela oziroma vodenja 
SNTO lahko rečem, da je bil z nekaterimi v 
zelo dobrih odnosih, ne pa z vsemi. Zelo 
veliko je nedorečenih pravil, ki kažejo naj-
manj na privilegirane odnose. Samo lepe 
besede pa pri meni takoj vzbudijo sum, da 
gre le za poznavanje izrazoslovja. 
•• KATERE SO PO VAŠEM MNENJU PRIORITETNE 
NALOGE SNTO? 
Promocija v pozitivnem pomenu be-
sede mora teči dalje, vendar bolj ciljno na-
ravnana, osnova za njeno načrtovanje pa 
morajo biti usmeritve, ki bodo nastajale v 
sodelovanju s prakso oziroma z gospodar-
stvom. Potrebno je postaviti strateške us-
meritve, v teh združiti vse dobre projekte, 
ki že obstajajo, čeprav morda ne dovolj si-
stematično. Velik pomen vidim prav v po-
vezovanju in medsebojni prepletenosti 
novih in že obstoječih projektov, kar lahko 
dosežemo s pomočjo strokovnjakov, ki jih 
je v Sloveniji vsekakor več kot tistih , s 
katerimi je SNTO sodelovala do sedaj. 
Ni mi do tega, da prav vsak projekt dobi 
podporo na SNTO, čeprav je danes glede 
na dosedanjo prakso to težko presekati. 
Na tak način pride do drobljenja sredstev. 
Od tega pa na koncu turizem nima nič. 
•• KAKO VIDITE SNTO ČEZ PET LET? 
Pet let je dolga in hkrati zelo kratka do-
ba. Vedno je potrebno izhajati iz analize 
stanja. Sedanje funkcioniranje ne omogo-
ča sistematičnega načina pridobivanja in-
formacij od vseh turističnih subjektov. Lo-
kalne turistične organizacije še niso zaži-
vele, nimamo standardiziranih zahtev in 
usmeritev, katere informacije potrebuje-
mo za odločanje. Projekte je potrebno po-
vezati v celoto, kajti sedaj med njimi ob-
staja cela vrsta nedokončanih ali nerepre-
zentativnih. Merjenje samo enega dela, 
npr. neke občine, je lahko koristno za ta 
kraj, če pa bo kontinuirano, če se bodo 
spremljali trendi in to na celotnem pod-
ročju Slovenije, pa to že lahko predstavlja 
celovito sliko nekaterih kazalcev razvoja. 
Čez pet let torej vidim izgrajen infor-
macijski sitem, ki bo nudil našim gostom 
celovite informacije in jih nam ter drugim 
uporabnikom tudi vračal. Tako bomo lah-
ko hitro odgovorili na probleme, kot so 
prometni zastoji, lahko bomo informirali o 
naših strateških in operativnih ciljih (npr. 
opozorila preko SMS ter drugih medijev 
za možne nakupe, oglede, prometne za-
stoje ipd). Želim si, da bi redno spremljali 
zadovoljstvo gostov glede na naše priori-
tete, saj je zadovoljen gost najboljša pro-
mocija, kar pomeni, da moramo koncept 
trženja popolnoma spremeniti. V ospredju 
nam ne sme biti dejstvo, kako nastopamo 
na sejmih, temveč moramo višje razviti in-
teraktiven način prodaje vključiti ostale 
mehanizme. Prav gotovo bo svoje mesto 
zavzelo trženje po internetu, ki ga vidim v 
prihodnosti kot del celovitega informacij-
skega sistema. 
Slovenijo torej vidim kot močno razvito 
turistično destinacijo, s ponudbo smučišč, 
ki bodo lahko konkurirala sodobnim itali-
janskim in avstrijskim, veliko vodnih povr-
šin, ki so že 10 let motiv številka ena za 
odločitev za dopust. Upam, da bomo še 
bol( posodobili "wellness" programe, s 
profesionalnostjo našega osebja našo 
identiteto, ob uvajanju strokovnih, med-
narodno uveljavljenih metod. 
Upam, da bomo še naprej posodabljali 
kongresne centre, saj je ta dejavnost za 
nekatere dele Slovenije zelo pomembna. 
Tako vidim npr. na Bledu velik tovrsten 
center, z najboljšim hotelom Toplice in ce-
sto, ki bo tranzit speljala okrog tega slo-
venskega bisera. 
Želim si, da bi naše kapacitete postale 
dovolj velike, da bo dobil turizem eko-
nomske osnove, vendar ob tem kljub te-
mu ohranil močno individualno noto naše 
kulturne in naravne dediščine. Vloga 
SNTO bo vzpodbujevalna, tako da bo živo 
povezana s posameznim delom Slovenije. 
Prav tako vidim veliko pravih slovenskih 
turističnih kmetij, saj bo naše kmetijstvo 
moralo svoj razvoj preusmeriti, če bo hote-
lo biti tržno zanimivo, in to na ekološko 
predelavo hrane, na dodatne sobe in ka-
pacitete, s tipično slovensko ponudbo. 
Želim si, da bi Kras dobil pravo mesto v 
turizmu in slovenskemu Primorju dal svoj 
dodaten čar, da bo stari Palace dobil svo-
jo vsebino. 
Težko je vse opisati podrobno. Če po-
vzamem, Slovenijo vidim kot razvito turis-
tično državo, z enako velikim prihodkom 
iz naslova turizma, kot ga ima Avstrija, a 
hkrati bolj naravnim produktom. Delala 
bom na tem, da bi naše turistično gospo-
darstvo imelo dobre pogoje za dobre po-
slovne rezultate. 
•• ZA DOSEGANJE SINERGIJSKIH UČINKOV JE VSE-
KAKOR POTREBNA KOORDINACIJA, SODELOVANJE IN 
MEDSEBOJNA POVEZANOST OBSTOJEČIH ORGANI-
ZACIJ NA PODROČJU TURIZMA - TAKO IZ JAVNE, ZA-
SEBNE KOT IZ CIVILNE SFERE. KAKO OCENJUJETE 
SEDANJE STANJE IN KAJ BI LAHKO NA TEM PODROČ­
JU NAREDILI? 
Naloga SNTO je koordinacija, sodelova-
nje, vzpodbujanje, vsekakor upoštevanje 
vseh, ki so udeleženci pri razvoju in izved-
bi naše storitve. Menim, da je bilo sodelo-
vanje vsako leto boljše, v marsikaterem 
pogledu vzorno. Vendar pa se razmere v 
turizmu menjajo, ustanavljajo se novi sub-
jekti in temu je potrebno slediti. Prav je, 
da zelo hitro ugotovimo, kaj delamo do-
bro in kaj ne. 
•• ZAKON O POSPEŠEVANJU TURIZMA BI NAJ PO-
MENIL OSNOVO ZA OBLIKOVANJE UČINKOVITE OR-
GANIZIRANOSTI IN STABILNEGA SISTEMA SOFINAN-
CIRANJA RAZVOJA IN PROMOCIJE TURIZMA Z AKTIV-
NIM SODELOVANJEM JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEK-
TORJA. VAŠA OCENA NJEGOVEGA IZVAJANJA OD 
NJEGOVEGA SPREJEMA AVGUSTA 1998. POLEG TE-
GA JE TREND NA MEDNARODNEM TURISTIČNEM TR-
GU VSE AKTIVNEJŠE SODELOVANJE IN ZDRUŽEVA-
NJE SREDSTEV MED ZASEBNIM IN JAVNIM SEKTOR-
JEM. ALI VIDITE V ZDRUŽEVANJU SREDSTEV MED 
SNTO IN SLOVENSKIM TURISTIČNIM GOSPODAR-
STVOM MOŽNOST ZA IZVAJANJE DODATNIH AKTIV-
NOSTI, KI BI JIH INICIIRALO GOSPODARSTVO? 
Zakon nam je dal osnovo, da je možno 
na nivoju države vršiti tako promocijo. 
Participacijo zasebnega sektorja ocenju-
jem kot pozitivno, saj je vedno več vredno, 
če k vsemu dodaš tudi svoj trud. SNTO, ki 
mu bo gospodarstvo tako zaupalo, bo 
prav gotovo upoštevalo njegove predlo-
ge.To se pravzaprav že dogaja. 
•• NA NEK NAČIN SMO V PREHODNEM OBDOBJU, 
KO LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE ŠELE NA-
STAJAJO OZIROMA KO LE-TE ŠE NISO PREVZELE AK-
TIVNE OZIROMA POLNE VLOGE POVEZOVANJA AK-
TIVNOSTI NA PODROČJU RAZVOJA IN TRŽENJA TU-
RISTIČNE PONUDBE NA LOKALNEM NIVOJU. KAKO 
VIDITE NJIHOV PRISPEVEK K DELU SNTO NA NA-
CIONALNEM NIVOJU? 
SNTO naj povezuje lokalne ali regio-
nalne turistične organizacije in te naj bo-
do enakopraven subjekt ostalim. 
•• NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA IZV RNA REGIJA JE ZA-
HODNA EVROPA. DVE TRETJINI NAŠIH TUJIH GOS-
TOV JE IZ DRŽAV EVROPSKE UNIJE IN TI USTVARIJO 
70 % VSEH NAŠIH TUJIH TURISl'IČNIH PRENOČITEV. 
V LETU JE SNTQ NA NAŠE PRIMARNE IN SEKUNDAR-
NE TRGE (KJER IMAMO PREDSTAVNIŠTVA IN INFOR-
MATIVNE URADE) USMERILO 88 % PROMOCIJSKIH 
SREDSTEV V TUJINI. ALI MENITE, DA BI MORALI VEČ 
SREDSTEV USMERITI V (NOVE) POTENCIALNE TRGE 
ALI PA TA SREDSTVA KONCENTRIRATI V TRGE, OD 
KODER V SLOVENIJO PRIHAJA NAJVEČ TURISTOV? 
Želim si, da bi se naše turistično gospo-
darstvo in drugi subj; kti odločili napraviti 
poskus trženja še kje drugje, ne le na 
bližnjih trgih. Vendar pa mora biti to 
načrtovana akcija, ki ima za osnovo pro-
dukt in tržne analize, ki bodo pokazale, ali 
je določen trg za prihodnost primeren. Tu 
pa ne vidim le težavo trženja. Naš produkt 
se ~od raži v primerjavi z drugimi državami 
zaradi "avio" prevoznika. Vendar je to 
svojevrsten, ne čisto enostaven problem. 
•• v ZADNJEM <'.Asu JE v SLOVENSKEM TURISTIČ­
NEM PROSTORU VELIKO GOVORA O POTREBI PO 
NOVI OZIROMA PRENOVLJENI STRATEGIJI SLOVEN-
SKEGA TURIZMA, PRI ČEMER MORAMO SEVEDA RAZ-
LIKOVATI MED POTREBO PO OBLIKOVANJU DOLGO-
ROČNIH STRATEŠKIH SMERNIC RAZVOJA TURIZMA IN 
V OKVIRU TEGA NEKAJLETNIM STRATEŠKO-OPERA-
TIVNIM NAČRTOM RAZVOJA IN TRŽENJA SLOVEN-
SKEGA TURIZMA. KAKŠEN JE VAŠ POGLED NA TO? 
Strategija je zastarela, rok ji letos pote-
ka. Zelo hitro moramo začeti vse aktivnos-
ti, da bomo postavili novo strategijo, os-
veženo z novimi idejami in pristopi. To pa 
je osnova za trženjsko strategijo. 
•• LAHKO BI REKLI, DA SE JE SLOVENIJA ŠELE PRED 
NEKAJ LETI ZAČELA AKTIVNEJE POJAVLJATI NA EV-
ROPSKEM OZIROMA MEDNARODNEM TURISTIČNEM 
TRGU S SVEŽIM IN DINAMIČNIM PRISTOPOM. KAKO 
OCENJUJETE TRENUTNO STANJE NA PODROČJU 
PROMOCIJE IN TRŽENJA? 
Všeč mi je ta pristop, ki je bolj moderen 
in s tem drugačen od avstrijskega, skoraj 
nenaravnega. Zdi se mi, da smo zelo do-
bro vključili našo identiteto. Veliko je bilo 
narejenega v teh letih, kar je velika zaslu-
ga CPTS. Vendar pa moramo pristop razši-
riti na vsa področja trženja in razviti nova. 
Stroka marketinga namreč trdi, da so naj-
boljši pristopi tisti, ki se ne ponavljajo, ti-
sti, ki vzbudijo pozornost. Vendar mora-
mo vedeti, kateri so to, in to tudi meriti. 
•• KAKO PA BI NA KRATKO OPREDELILI STRATEŠKE 
CILJE SLOVENSKEGA TURIZMA? 
Postavitev strategije naj določi naše 
strateške usmeritve, na osnovi že postav-
ljenih in dobro razvitih prednosti. Lahko bi 
jih morda nekaj nakazala (zajemanje tran-
zitnih gostov), vendar naj bodo to odločit­
ve, ki jih bo predlagala skupina, ki je na 
strategiji začela delati na podlagi predlo-
gov vseh turističnih subjektov. 
Z generalno direktorico SNTO se je pogovarjala 
Miša Novak 
Po petih letih od sprejema Resolucije o strateških ciljih -
kje smo in kako naprej 
Januarja 1995 je bila v parlamentu sprejeta ''Resolucija o strateških ciljih na področju razvofa turizma v ReP!4bliki Slovenili s programom aktivnosti in ukrepov za njen,Q 
izvajanje". V prvem de[u Resolucije Je orisana strategija razvoja slovenskega turizma, drugl del pa predstavlja pr_ogram aitivnosti, ki naj bi s svojo reallz4iijo postavile 
temelje za uresničevanje strategije razvoja. To je hkrati edini "11radni" strateški dokmnent slovens'fiega t11rizma, kfga je potrdil parlament, osnova zanj pa Je bila strate-
gija slovenskega turizma iz leta 1993 in marketi,,ška strategija iz leta 1994. Po petih letih od sprejema Resolucije se v slovenskem prostoru že nekaj časa govori o potrebi 
po prenovi strategije razvoja slovenskega turizma. 
Izhodiščna analiza Resolucije 
o strateških ciljih 
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turi-
zem je letos julija pripravilo analizo sta-
nja dosedanje strategije. Podrobno je 
analiziralo program aktivnosti in ukrepov 
za izvajanje resolucije (ekonomske, or-
ganizacijske, socialne in pravne ukrepe), 
naredilo oceno obstoječega stanja po 
posameznih področjih in pregled uresni-
čitve načrta aktivnosti (na področju pri-
prave turističnih proizvodov, kakovosti 
in podjetništva) ter pripravilo načrt eko-
nomskih ukrepov za obdobje 2005 do 
2001 ter nov načrt aktivnosti prav tako 
za obdobje 2001 do 2005. 
Z namenom, da podajo svoje pripombe, 
je MMGT ta delovni dokument posredo-
val Slovenski nacionalni turistični orga-
nizaciji, Turistični zvezi Slovenije, Obrtni 
zbornici Slovenije - Sekciji za gostinstvo 
in turizem in Gospodarski zbornici 
Slovenije - Združenju za tu rizem in go-
stinstvo. 
V nadaljevanju iz uvoda povzema le ne-
kaj generalnih ugotovitev analize 
MMGT: 
• Na loge, ki jih nalaga drugi del Res-
olucije (katalog aktivnosti za uresni-
čevanje strategije), so bile v celoti 
izvedene v tistem delu, ki je temeljil 
na realni oceni stanja in možnosti 
razvoja turizma v Sloveniji po os-
amosvojitvi. Nekaj programskih točk 
v katalogu aktivnosti ni bilo v celoti 
usklajenih s prvim delom Resolucije 
(torej s strategijo), za nekaj drugih 
točk s seznama aktivnosti pa sta go-
spodarski in politični razvoj dogod-
kov doma in v svetu pokazala, da so 
temeljile na predpostavkah, ki niso 
več aktualne. 
• V teku letošnjega leta bodo zato na 
MMGT (MMGT je za koordinatorja 
prenove v začetku oktobra 2000 
imenoval SNTO) poskrbeli za prenovo 
strategije razvoja slovenskega turiz-
ma v tistih točkah, ki več ne ustrezajo 
slovenski realnosti ter jih nadomestili 
z nekaj novimi razvojnimi smer-
nicami, ki bodo temeljile na današnji 
slovenski gospodarski in politični 
stvarnosti. Iz obnovljene strategije 
bodo - predvidoma do zaključka le-
tošnjega ali najkasneje v začetku 
novega koledarskega leta - pripravili 
drugi sklop programskih aktivnosti. 
• Poseben poudarek bo namenjen upo-
števanju načel trajnostnega razvoja 
turizma ter razvoju ekoturizma. Pro-
gramska izhodišča bodo usklajena z 
določili Globalnega kodeksa etike za 
področje turizma. 
• Pomembni razvojni programski im-
pulzi bodo namenjeni: 
DR. BOGOMIR KOVAČ JE O TEM VPRAŠANJU V UVODNIKU TURISTIČNIH NOVIC 
(STROKOVNEM ČASOPISU NACIONALNEGA TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA), ZAPISAL: 
"SLOVENSKEMU TURIZMU MANJKAJO NOVA TURISTIČNA STRATEGIJA IN POLITIKA,', 
DRŽAVE OD ZGORAJ NAVZDOL TER PRAVE PODJETNIŠKE STRATEGIJE IN MARKETIN-'' 
ŠKI PRISTOPI OD SPODAJ NAVZGOR. KONKURENČNA MOČ SLOVENSKEGA TURIZMA' 
JE LAHKO SAMO V DINAMIČNEM RAZVOJU PROIZVODOV, NJIHOVI KOORDINIRAN 
PONUDBI (TURISTIČNI GROZDI) IN POVEZANEM MARKETINŠKEM PRISTOPU. PO-
TREBUJEMO KOORDIN IRANO MARKETINŠKO OSREDOTOČENOST NA TURISTIČNE 
ATRAKCIJE, JASNO PODPORO TURISTIČNIH PROIZVODOV V OBLIKI TURISTIČNIH 
GROZDOV IN DOLOČITEV STRATEŠKIH RAZVOJIH PRIORITET. URESNIČITEV 
TAKŠNEGA PRISTOPA PA NAJ BI OMOGOČILO VSAJ 100 V TUJINI IZOBRAŽENIH 
. VODILNIH TURISTIČNIH MENEDŽERJEV IN ŠIROKA D.OMAČA IZOBRAŽEVALNA IN-
FRASTRUKTURA. PRAV TAKO JE POMEMBNA UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLO-
GIJE, OD ŠE VEDNO NEIZKORIŠČENIH MARKETINŠKIH MOŽNOSTI SLOVENSKEGA 
TURIZMA DO MODELOV POSLOVNEGA REINŽENIRINGA TURISTIČNIH PODJETIJ. 
PREDVSEM PA JE TU ODLOČUJOČA PRENOVA LOKALNIH (OBČINSKIH) TURISTIČNIH 
USMERITEV, KI ŠELE OMOGOČA INVESTICIJSKO DEJAVNOST, OBLIKOVANJE TURIS-
TIČNIH PROIZVODNIH GROZDOV IN KOORDINIRANO MARKETINŠKO PODPORO TU-
RISTIČNIH PODJETIJ." 
RAZLOGE ZA TO, DA RAZVOJ SLOVENSKEGA TURIZMA ŽE NEKAJ LET ZAOSTAJA ZA 
PRIČAKOVANJI, PA JE PO NJEGOVEM POTREBNO ISKATI V SORAZMERNEM ZAOSTA-
JANJU RAZVITOSTI TURIZMA ZA NAŠO SPLOŠNO CIVILIZACIJSKO RAZVITOSTJO IN 
ZAOSTAJANJEM PRI MODERNIZACIJI SLOVENSKE DRUŽBE, V OMEJENOSTI NAŠIH 
MENEDŽERSKIH SPOSOBNOSTI V TURISTIČNIH ORGANIZACIJAH IN SPLOŠNEM PO-
.MANJKANJU PODJETNIŠKEGA DUHA, V NAPAČNEM RAZUMEVANJU TURISTIČNE 
STRATEGIJE (KI NI ZGOLJ NACIONALNA IN FORMALNA, AMPAK PREDVSEM LOKALNA 
.~ IN KONKRETNA), ZARADI ODNOSA DRŽAVE DO TURISTIČNE POLITIKE, KI JE PO -
.. VZROČIL PROPADANJE POLOVICE TURISTIČNEGA PROIZVODA (IGRALNIŠTVO, PRO -
STOCARINSKE PRODAJALNE) IN ŠELE NAZADNJE ZARADI OKOLIŠČIN BALKANSKIH 
VOJN IN PREUSMERITVE SVETOVNE TURISTIČNE PONUDBE. 
- "'t' · -: -.r·,,..: · - ~ . ... , • 
• področj tl doslej manj (ali pa neena-
komerno) razvitih zvrsti turizma v 
Sloveniji, vezanih na določene ciljne 
skupine: mladinski turizem, turizem 
za starejše osebe, poslovni turizem -
kongresi, sejmi itd.; 
• pomembno novost v približevanju 
svetovnim kakovostnim normam pa 
bo predstavljala priprava prestižne li-
nije ponudbe slovenskega turizma 
(gradovi v povezavi z golfom, šport-
nih letališč, zdravilišč, izbrane kuli-
narične ponudbe ipd.). 
• Aktivnosti za pripravo novega pro-
gramskega načrta bodo potekale 
hkrati na več področjih, sprejeti pa 
bo potrebno tudi nekaj institucional-
nih ukrepov. Med pomembnejše sodi 
zagotovo ustanovitev državnega 
sklada, ki bo deloval dolgoročno in 
nevezano na proračunsko leto. Nje-
gov bistveni namen bo na eni strani 
koncentracija finančnih sredstev za 
vzpodbujanje razvoja na področju , 
turizma z dajanjem kreditov, poro- '1 
štev ipd., po drugi strani pa poslo-
vanje z nepremičninami, ki bi jih 
sklad od države prevzel v upravljanje, 
zlasti npr. turistična podjetja od SRD, 
državne protokolarne objekte, turis-
tične infrastrukturne objekte idr. 
• Poglavitna značilnost prvega sklopa 
programskih aktivnosti (iz leta 1995) 
je bila velika osredotočenost na orga-
nizacijsko in zakonodajno raven. 
Poudarek drugega sklopa (leto 2000) 
bo namenjen vsebinskim točkam in 
ukrepom, ki naj zagotovijo predvsem: 
• rast kakovosti slovenske turistične 
ponudbe, 
SNTO kot koordinator prenove 
strategije 
SNTO je 4. oktobra 2000 od MMGT pre-
jela sklep: "V letu 2000 se pripravlja pre-
nova strategije razvoja slovenskega tu-
rizma. V ta namen je bila na Ministrstvu 
za malo gospodarstvo in turizem priprav-
ljena analiza stanja dosedanje strategije, 
ki je bila z namenom, da podajo svoje 
pripombe, posredovana Slovenski nacio-
nalni turistični organizaciji, Turistični 
zvezi Slovenije. Obrtni zbornici Šloven ije 
- Sekciji za gostinstvo in turizem in Go-
spodarski zbornici Slovenije - Združenju 
za turizem in gostinstvo. Prejete pripom-
be se bodo upoštevale pri nadaljnjem 
delu prenove strategije, pri čemer za ko-
ordinatorja prenove strategije razvoja 
slovenskega turizma imenujem Sloven-
sko nacionalno turistično organizacijo." 
@}?;, 
1N~a;~pravnem odboru Zdrnženja za turi-
[i:e.fn.:in-; g~stinstvo 22 . . septembra 2000 . 
·so,,:,~bravnavali . analiz°' · MMGL .. in 
pogl~de"GZS:in TZS na prenovo.strategi- ; 
je. SprejeHr.so sklepj da se na SNTO. d(. 
20. oktobkra 2000 posredujejo predlogi{ _:
1
, 
mnenja, izhodišča itd. vseh subjektov:% 
slovenske turistične.~organiziJ:ang,~.tj , ( ~i ~l}; 
bodo upoštevana pri1nc!9aljnjfiii!'pfoce, 
su prenove strategije';Oo'[oka niSNTOJ1 
ni prispelo nobenega gradjva. ,SN,JQ;'iij;;:} 
~ot ko_ordinator ž~ Rr,!~l9~ll;11\,2~F!(<rtan}t 
J~ OJ~kt•n .. e skupine za pr,enovo.:s.· tr·a·····t· e·.: ] gij_~ f bi]Ra vse subjekte ·v fa\ihem;''zaf{ 
• dvig ugleda slovenske turistične po-
nudbe in s tem Slovenije v svetu, 
• premik imidža Slovenije od oznak 
"mediteranska", "balkanska" in "nek-
danja socialistična, vzhodnoevropska 
dežela", "bivša jugoslovanska repub-
lika" k podobi "srednjeevropske drža-
s.el:>nefi1lim4rl~t~~~!" sekto~j~'fL<!~:i~~ 
do 15~novemowiR.g~B~~r: ~~!;~Q.,~~~}; 
~ mn: n1 . ,Yff!l/:Nttl:il:t':ri'(f7::,::ti~l~~ .~ 
ve med Alpami in Jadranom, ki jo od-
likujejo odlično ohranjena kulturna 
dediščina, prijazno zelena pokrajina 
ter gostoljubni ljudje". 
Potrebo po prenovi strategije obrav-
navali na GZS in TZS 
Gospodarska zbornica Slovenije (v ok-
viru Združenja za turizem in gostinstvo), 
Turistična zveza Slovenije - pa tudi drugi 
subjekti slovenske turistične organizira-
nosti so večkrat razpravljali o strateških 
usmeritvah slovenskega turizma, potrebi 
po dopolnitvi oziroma prenovi obstoječe 
strategije razvoja slovenskega turizma, 
skozi katero bi naj država ustvarila sis-
temske pogoje, ki bodo turističnemu 
gospodarstvu in vsem v turizmu ude-
leženim dali trden in zanesljiv okvir delo-
vanja in razvoja. 
PROGRAM DELA SNTO ZA LETO 2001 SE 
ŠE USKLAJUJE 
V PREJŠNJI ŠTEVILKI TURIZMA SMO PO· 
DALI INFORMACIJO O POTEKU PRIPRAVE 
PROGRAMA DELA SNTO ZA LETO 2001. Z 
ANKETO, S KATERO SMO ZAJELI CELOTNI 
SLOVENSKI TURISTl{NI PROSTOR, SMO NA 
SNTO PRIŠLI DO SKUPNIH VSEBINSKIH IZ· 
HODIŠ{ ZA PROGRAM DELA, KI SO BILA 
PREDSTAVLJENA IN USKLAJEVANA NA SE· 
STANKIH PO POSAMEZNIH TURISTIC:NIH 
PODROlJIH V ZAlETKU SEPTEMBRA. US-
KLAJEVANJA S POSAMEZNIMI PODRO{)I, 
ORGANIZACIJAMI IN SEGMENTI ŠE POTEKA· 
JO, SREDI NOVEMBRA BI NAJ PREDLOG 
PROGRAMA OBRAVNAVAL STROKOVNI SVET 
SNTO, NATO PA UPRAV~! ODBOR SNTO. 
3 
4 
ITIS - Integralni turistični informacijski sistem Slovenije 
Roman Tomažič, Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo 
Slov.enska t.ur, .• ~.· tična orga. niz.· adja /e poda. la pobudo za sistematičen pristop k informacijski podpori turističnega gospodarstva Sloveni.fe, vključno z njegovimi subjekti in 
odjemakt storitev (turisti) . Z ,wv,m Integralnim tt1rističnim informacijskim sistemom (IDS) želi SNfO celostno vzpostaviti področje informiranja v turizmu ter interakcijo 
med t1porabniki in pon11dniki turističnih storitev. 
V preteklem obdobju je bilo na področju Okolje ITIS 
turi~tični~ info_rmacijski~ sisteme~ že iz~e- .. Okolje ITIS predstavljajo vsi subjekti, ki 
de~1~ ~e~ ~roJekt_ov_ omoma __ ak!1vno?1 v bodo kakorkoli sodelovali pri razvoju, vz-
obl1k1 md1~1dualnih mfor_mac1Jsk1h ~~s1!ev · _ drževanju ali uporabi ITIS. v glavnem lah-
(~_reds~avitv~ mest, kraiev, po~rapn, re- ko sodelujoče razdelimo v tri skupine. 
g1J, ... ) 1npro1ekt poskus.a_celovite ~?.r~v- 1) Prvo skupino "Viri podatkov" predstav-
nave t~~1z1;1a_ (Dobrod~sl~ v Slo~eniJI, in- ljajo viri s področja turistične dejavnosti 
for1;1a_c.11sk_1 s1stem,_~kl1ucno. s sistemom (npr. SNTO in MMGT), institucionalni viri 
Tur~st1cne 1~fo:mac1Jske mreze ~ TI~, ITIS informacij (npr. MOP-HMZ, MZZ) ter verifi-
pr~!ekt podJetJa_ lntert~ade). ~ast_~ti_ IS so cirani individualni viri (posamezni projekti 
vecmoma nastali v o_kv1ru podJetnisk1h ~?- v okviru ITIS) . 
bu?. SNTO (ta~~atni C_enter za promoc1Jo 2 ) Drugo skupino "Odjemalci" predstav-
turizma Slov~n_iJe) pa Je v gl~vne.~ nast~- ljajo posamezni turisti ali skupine, turis-
pal kot __ nar~cn1k posameznih res1tev oz1- t i čne organizacije (domače in tuje) ter t.i. 
roma n11hovih delov. odločevalci in zbiralci podatkov. 
Odločitev za pristop k razvoju celovite in-
formacijske podpore slovenskemu turiz-
mu bo zahtevala veliko truda načrtoval­
cev, analitikov, razvijalcev in skrbnikov 
sistema. Temu primerno bo potrebno za-
gotoviti tudi zadostna finančna sredstva. 
Trenutno se razvoj ITIS nahaja v prvi fazi 
strateškega planiranja, katere rezultat 
bo strateški plan, ki bo podal smernice in 
konkretne predloge nadaljnjega razvoja 
ITIS. že konec letošnjega leta se bo raz-
voj nadaljeval s podrobnimi analizami in 
nato v začetku leta 2001 z načrtovanjem 
in razvojem sistema. Namestitev in uva-
janje ITIS pa je predvideno v drugi polo-
vici leta 2002. 
3) Pomembno vlogo v celotnem sistemu 
pa bo igrala tudi tretja skupina, ki bo skr-
bela, da bo razvoj ITIS našel pravo pot, da 
bodo projekti razvoja potekali po načrtih 
ter da bo celoten sistem primerno in red-
no vzdrževan. Prisotnost vseh treh skupin 
je nujna, saj bo le tako mogoče zagotoviti 
celovito informacijsko podporo turistični 
dejavnosti Slovenije. 
Pomembne pa niso samo skupine, ampak 
tudi povezave in komunikacije med njimi. 
Sistem ITIS bo zasnovan tako, da bodo 
lahko vse tri skupine komunicirale znotraj 
sistema. V ta namen se bo predvidoma vz-
postavil tudi t.i. koordinacijski center. 
VIRI PODATKOV 
• Posredovanje aktualnih in dnevno ažur-
nih turističnih informacij na lokalni in 
nacionalni ravn i na vseh področjih tur-
izma v Sloveniji; 
• Posredovanje drugih dnevno ažurnih in 
aktualnih informacij iz Slovenije zani-
mivih za turizem. 
Omogočanje turistične ponudbe: 
• Sprejemanje rezervacij za turistične 
storitve/zmogljivosti; 
• Trženje turističnih storitev Slovenije; 
• Sprejemanje naročil za tiskane turistič­
ne publi kacije, izdelke za promocijo 
turizma in druga gradiva; 
• Sprejemanje specifičnih vprašanj in po-
sredovanje odgovorov glede turistične 
ponudbe Slovenije. 
Nabor funkcionalnosti ITIS je predstavljen 
na najvišjem nivoju abstrakcije in seveda 
še ni končen. Za podporo vsaki funkciji bo 
potrebno razviti posamezne module infor-
macijskega sistema s specifičnimi last-
nostmi. Načrtovalci so ta nabor zasnovali 
na podlagi dosedanjih poskusov informa-
tizacije ter na podlagi analiz trenutnih po-
treb po turističnih informacijah in storit-
vah v Sloveniji. Vsekakor se bo nabor 
funkcionalnosti tekom razvoja ITIS še iz-
popolnil in dopolnil. 
Cilji ITIS VIRI S PODROČJA TURISTllNE DEJAVNOSTI 
Cilji novega informacijskega sistema so 
strogo vezani na dejavnosti SNTO, ki so 
definirani v 7. členu uredbe (Uradni list 
RS, št. 21, 14.4.1995) . 
Povzete dejavnosti zavoda iz 7. člena 
uredbe: 
• pospeševanje turistične dejavnosti, 
• načrtovanje in izvajanje marketinške in 
informacijsko-promocijske dejavnosti, 
• organiziranje in izvajanje nastopov na 
sejmih in borzah ter drugih predstavit-
vah turizma in z njimi povezanih dejav-
nostih doma in v tujini, 
• organiziranje in izvajanje informacijske 
dejavnosti, 
• organiziranje in izvajanje odnosov z jav-
nostmi, 
• skrb za celotno podobo turizma Sloveni-
je, 
• raziskovanje in analiziranje posameznih 
turističnih trgov, 
• spremljanje in analiziranje podatkov o 
turističnem prometu, 
• analiziranje učinkov promocijskih aktiv-
nosti, 
• oblikovanje mreže regionalnih promocij-
skih služb in usklajevanje njihovih ak-
tivnosti in 
• ustanavljanje turističnih predstavništev 
v tujini in usklajevanje ter nadziranje 
njihovega dela. 
Z ITIS želi SNTO neposredno ali posredno 
pokriti vse svoje dejavnosti, opredeljene v 
uredbi. Posplošen in izpeljan cilj, ki ga želi 
SNTO doseči z ITIS in je že uvodoma ome-
njen, je torej celostna informacijska pod-
pora turistični dejavnosti Slovenije ter pre-
ko ITIS vzpostaviti interakcijo med upo-
rabniki in ponudniki turističnih storitev in 
informacij. 
( nosilni subjekti ITIS: MMGT - SNTO) (~p-ri~dr_u,,....že-ni,_v~iri,_: ~Lr=o~/-=T~IC--~ 
INSITUCIONALNI VIRI INFORMACIJ 
( (npr. MOP - HMZ, AMZS, MZZ, MNZ, tečajne liste (BS), zdravstvo, .. . ) 
VERIFICIRANI INDIVIDUALNI VIRI 
( (zaključeni projekti, predstavitve regij, krajev, mest, interestnih kategorij, ... ) ) 
ODJEMALCI 
OKOLJE 
ITIS Posamezniki - turisti, organizirane skupine, turistični posredniki 
( Turistični subjekti (domači in tuji) 
( Odločevalci in zbiralci podatkov (MMGT, SNTO, MEOR, Gosp. zbornica, SURS) ) 
OPERATIVNE SKUPINE 
strategija vzdrževan'e razvoj aplikacij 
vsebinsko skrbništvo ) ( uvajanje in promocija 
Funkcionalnost ITIS 
Z upoštevanjem 7. člena omenjene ured-
be so načrtovalci v prvi fazi razvoja ITIS 
predvideli naslednje funkcionalnosti ITIS: 
Oblikovanje turistične ponudbe: 
•,Urejeno zbiranje in osveževanje (distri-
buiranje) osnovnih informacij o Slove-
niji, slovenskih turističnih organizacijah 
in področjih turizma v Sloveniji; 
• Urejeno zbiranje in osveževanje (distri-
buiranje) aktualnih in dnevno ažurnih tu-
rističnih informacij na lokalni in nacio-
nalni ravni na vseh področjih turizma v 
Sloveniji; 
• Urejeno zbiranje in osveževanje (distri-
buiranje) drugih dnevno ažurnih in ak-
tualnih informacij iz Slovenije zanimivih 
za turizem; 
• Analiziranje pridobljenih turističnih po-
datkov, izdelava statistik ter oblikovan-
je turistične ponudbe. 
Promocija turistične ponudbe, informira-
nje: 
• Posredovanje osnovnih informacij o 
Sloveniji, slovenskih turističnih organi-
zacijah in področjih turizma v Sloveniji; 
Strateško planiranje razvoja ITIS 
Trenutno se razvoj ITIS, kot že omenjeno, 
nahaja v prvi fazi, ki se imenuje Strateško 
planiranje razvoja ITIS. Strateško planira-
nje razvoja ITIS poteka v okviru projekta, 
katerega namen je izdelava strateškega 
plana razvoja ITIS, ki bo povzel obstoječe 
stanje na področju informacijsko podprte-
ga informiranja turističnega gospodarstva 
in njegovih odjemalcev, ponudil integraci-
jo podatkovnih elementov, procesov in 
funkcij ter ponudil možne alternative za 
realizacijo ITIS. 
Cilj projekta strateškega planiranja je to-
rej izdelati strateški plan razvoja ITIS, ki 
bo v grobem vključeval: 
• pridobitev kakovostnih podatkov o 
ciljih in usmeritvah informatizacije v 
okviru SNTO, 
• pregled nadaljnjih potreb po informati-
zaciji, 
• definicijo informacijske podpore za hor-
izontalne in vertikalne povezave med 
strateškimi partnerji SNTO, 
• določitev najbolj kritičnih področij ITIS, 
v katere bo mogoče v naslednjem 
srednjeročnem obdobju usmeriti vire, 
• pripravo okvirnega prioritetnega sezna-
ma projektov informatizacije in potreb-
nih virov za izvedbo projektov ter 
• uporabo Programsko projektne pisar-
ne, ki omogoča urejen način projektne-
ga dela v projektni skupini. 
Poleg vseh naštetih ciljev projekta je po-
membno tudi to, da bodo elementi strateš-
kega plana lahko služili za pripravo izved-
be javnega razpisa za izbiro primernih raz-
vijalcev tovrstnih informacijskih sistemov. 
Pri izdelavi strateškega plana se uporablja 
utečen koncept, uveljavljoo v državni up-
ravi, ki temelji na Metodologiji strateške-
ga planiranja razvoja informacijskih siste-
mov ter Metodologiji vodenja projektov v 
državni upravi. 
Organizacija projekta 
Na projektu Izdelava strateškega plana 
razvoja ITIS sodeluje več subjektov z raz-
ličnimi vlogami. Gre za skrčeno klasično 
organizacijsko shemb, kjer je vodja pro-
jekta podrejen projektnemu svetu, projek-
tna skupina pa je podrejena vodji projek-
ta. Projektni svet sestavljajo predstavniki 
SNTO in Ministrstva za malo gospodarst-
vo in turizem (MMGT), projektno - delovno 
skupino na projektu pa sestavljajo pred-
sta'1,niki SNTO, MMGT, Fakulteta za elek-
trot~hniko, računalništvo in informatiko iz 
Maribora in Institut za projektni manage-
ment in informacijsko tehnologijo iz Ljub-
ljane. 
Rezultati (izdelki) projekta 
strateškega planiranja 
Strateški plan je sestavljen iz več podiz-
delkov, ki: 
• opisujejo cilje, probleme in kritične de-
javnike uspeha ITIS (Analiza strateških 
elementov), 
• vsebujejo pregledni model organizacij-
skega sistema, ki je sestavljen iz orga-
nizacijske sheme, funkcionalne dekom-
pozicije, globalnega podatkovnega mo-
dela in postopkov (Pregledni model), 
• podajajo pregled dosedanjih aktivnosti 
in projektov informatizacije na področ­
ju turizma (Analiza obstoječega sta-
nja), 
• analizirajo možne vplive sodobne infor-
macijske tehnologije na razvoj ITIS 
(Analiza vpliva IT), 
• predlagajo konkretne projekte informa-
tizacije ITIS, ki so vsebinsko, finančno 
in kadrovsko opredeljeni (Načrt in plan 
razvoja ITIS) . 
Jedro strateškega plana predstavlja prav 
izdelek "Načrt in plan razvoja ITIS", ki 
predlaga nadaljnje aktivnosti in projekte 
informatizacije ITIS ter s tem opredeljuje, 
katere aplikativne sisteme je potrebno raz-
viti, kakšno opremo nabaviti in namestiti, 
na katerih področjih izobraziti kadre in po-
dobno. Vse aktivnosti so opredeljene po 
vsebini, času in potrebnih finančnih sred-
stvih ter kadrih. 
Poleg jedra strateškega plana je zelo po-
memben izdelek tudi "Analiza obstoječe­
ga stanja", ki povzema vse pomembnejše 
ponudbe in projekte informatizacije v pre-
teklosti na področju turizma v Sloveniji. 
Obravnavani sistemi, projekti in ponudbe so: 
• Dobrodošli v Sloveniji in Turistična infor-
macijska mreža - TIM 
• TISS - Turistični informacijski sistem 
Slovenije 
• CrossBorder - Računalniško podprt tu-
ristični IS za 14 slovenskih občin ob meji 
z Avstrijo 
• TIS Bled (trije projekti) 
• Amadeus - Global Distribution System 
(1995) 
• Projekt DVN - Daljinski prenos slike v ži-
vo (prva polovica 1999) 
• CD ROM Slapovi Triglavskega narodne-
ga parka Gulij, avgust 1999) 
• Projekt Integralni turistični Informacijski 
sistem (ITIS) (1984 - 1988) 
• Projekt strategije razvoja centra (STRAC) 
(23. maj 1996) 
• Ponudba za postavitev sistema za pre-
gled stanja na naših cestah (1. Junij 
1998) 
• Projekt informacijskega sistema Centra 
za promocijo turizma Slovenije (maj 
1996) 
• Pilotski projekt Multimedijski Turistični 
informacijski sistem Republike Sloveni-
je (MTISRS) (21.marec 1997) 
• HIS/lng in FPS/lng (HIS/lng - hotelsko 
recepcijsko poslovanje in booking, 
fps/ing - gostinski informacijski sistem) 
• Multimedijski informacijski terminal 
(1996) 
• ITIS (Integralni Turistični Informacijski 
Sistemi); aplikacija TuristA z moduloma 
Agencija in Turistična ponudba kraja 
(konec 1996) 
• Slovenian Hotels On line Ganuar 2000) 
• Globalni rezervacijski sistem NetHotels 
(zadnje četrtletje 1999) 
• Poslovni koncept za management desti-
nacije (10.1.2000) 
i• VIDEACAM - Digitalna panoramska ka-
mera in Vremenska panorama Slovenije 
Projekti informatizacije ITIS 
Kot že omenjeno, podaja podizdelek stra-
teškega plana "Načrt in plan razvoja ITIS" 
nadaljnje aktivnosti in projekte informati-
zacije. Predlagane projekte za razvoj, vz-
postavitev in vzdrževanje ali skrbništvo 
ITIS prikazuje naslednja tabela. Vsi pred-
lagani projekti so navedeni v povezavi z 
Uredbo o ustanovitvi javnega gospodar-
skega zavoda "Center za promocijo turiz-
ma Slovenije". Vsaka številčna oznaka po-
leg projekta, programa ali skupne naloge 
predstavlja alinejo 7. člena uredbe, ki go-
vori o dejavnostih SNTO. Vsak projekt, 
ITIS in Razvoj sistema za podporo odloča­
nju SNTO in LTO. Pri vsem tem je potrebno 
poudariti tudi na pomembnost vseh infra-
strukturnih projektov (Vzpostavitev in 
skrbništvo tehnološke infrastrukture, Vz-
postavitev in skrbništvo standardov infor-
macijske tehnologije, Skrbništvo 
strateškega plana), ki bodo zagotavljali 
pravilen razvoj in delovanje celotnega sis-
tema. 
Na začetku izvajanja vseh opredeljenih 
projektov informatizacije pa bo potrebno 
)zvesti-javni razpis oziroma več javnih raz-
pisov, s katerimi se bodo izbrali primerni 
razvijalci tovrstnih informacijskih sistemov. 
Turistični informacijski portal 
Slovenije 
Turistični informacijski portal Slovenije bo 
predstavljal slovenska turistična informa-
cijska vrata v Internet, skozi katera bodo 
različni informacijski viri (turistični in ne-
turistični) posredovali svojo vsebino. 
Bo centralna vstopna točka, iz katere se 
bo usmerjalo uporabnika na želena mes-
ta. Preko portala bo mogoče dostopati do 
raznovrstnih turističnih informacij in stori-
tev Slovenije. Uporabniki bodo lahko re-
zervirali turistične storitve, si prebrali pro-
mocijska gradiva in reportaže, poiskali 
svojo najljubšo prireditev, poiskali svoje 
najljubše zdravilišče in pridobili dodatne 
informacije, komunicirali s ponudniki turi-
stičnih storitev, podajali svoja mnenja, 
pregledovali turistično ponudbo po posa-
meznih regijah in krajih, izpolnjevali anke-
te in še mnogo več. Dostop do portala bo 
mogoč z vsemi sodobnimi napravami, ki 
omogočajo dostop do Interneta. 
Portal bo mogoče razviti tudi kot strežniš-
ko aplikacijo, ki bi uporabnikom posredo-
vala obdelane informacije, ki jih zahteva-
jo, in jih usmerjala pri iskanju, pri čemer bi 
imel portal lastnosti turističnega ekspert-
nega (svetovalnega) sistema. če želenih 
informacij portal ne bi našel, bi ponudil 
ustrezne elektronske naslove, s pomočjo 
katerih bi lahko uporabnik stopil v osebni 
stik s turističnimi delavci - strokovnjaki. 
Centralni rezervacijski sistem 
Slovenije 
Centralni rezervacijski sistem bo pred-
stavljal centralno ali enotno točko dosto-
pa za rezerviranje raznih vrst turističnih 
storitev (turistični objekti, vstopnice za 
prireditve, športne aktivnosti ipd.) in bo 
dostopen preko Turističnega informacij-
Projekt ITIS / Program projektov/ Skupna naloga 
Priprava in izvedba razpisa za projekt ITIS 
Razvoj podatkovnega modela ITIS 
ALINEJA 7. ČLENA 
1,4 
1 
Razvoj sistema za zbiranje, urejanje in povezovanje turističnih informacij 
Vzpostavitev in skrbništvo tehnološke infrastrukture 
1,2,6 
4 
4 
1, 4 
1,4,6 
7,8 
1,2 
4 
Vzpostavitev in skrbništvo turističnega informacijskega portala Slovenije 
Produkcija A/V izdelkov na ustreznih medijih 
Razvoj sistema za vrednotenje predlogov projektov ITIS 
Razvoj sistema za podporo odločanju SNTO in LTO 
Razvoj centralnega rezervacijskega sistema Slovenije 
Vzpostavitev in skrbništvo standardov IT 
Skrbništvo strateškega plana 
program ali skupna naloga ITIS se torej 
nanaša na najmanj eno dejavnost SNTO. 
Med zanimivejše projekte informatizacije, 
tako za SNTO kot za končne uporabnike -
turiste, lahko štejemo Vzpostavitev in 
skrbn ištvo turističnega informacijskega 
portala Slovenije, Razvoj centralnega re-
zervacijskega sistema Slovenije, Razvoj si-
stema za vrednotenje predlogov projektov 
4 
skega portala Slovenije. Sistem bo upo-
rabniku omogočal, da bo lahko ob kate-
remkoli času na Internetu preveril, ali je 
na voljo želena storitev ter jo v kratkem 
času rezerviral. Poleg tega bodo uporab-
niku na voljo informacije o cenah storitev, 
opisih storitev, kontaktnih naslovih ipd. 
Pri nekaterih storitvah bo možno izvesti 
tudi predplačilo ali plačilo v celoti. Iskanje 
storitev za rezerviranje bo omogočeno po 
vrstah storitev, terminih, regijah, kategori-
jah ter drugih kriterijih . Predstavitev us-
treznih rezervacijskih informacij bo na vo-
ljo tudi v obliki, primerni tankim odjemal-
cem (npr. mobilnim telefonom) . 
V centralni rezervacijski sistem bo vključe­
nih veliko subjektov (hoteli, apartmaji, 
muzeji, ... ), ki bodo nudili svoje storitve. 
Ravno to pa predstavlja težavo pri načrto­
vanju in razvoju, ker bo potrebno sistem 
zasnovati tako, da ga bo na enostaven na-
čin mogoče uvesti pri vseh zainteresiranih 
ponudnikih-storitev, hkrati pa bo moral 
sistem ohranjati največjo možno ažurnost 
podatkov. 
Na SNTO se je v času izdelave strateškega 
plana izdelala tudi anketa, ki je bila razpo-
slana po slovenskih hotelih. Z anketo je 
SNTO ugotavljal interes slovenskih hote-
lov za vključitev v centralni rezervacijski 
sistem. Rezultati ankete so pokazali, da 
so nekateri hoteli že vključeni v hotelske 
verige, veliko pa je takšnih, ki še niso. V 
povprečju je interes slovenskih hotelov po 
vključitvi v centralni rezervacijski sistem 
velik. 
Vrednotenje predlogov projektov 
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turi-
zem nameni Slovenski nacionalni turistič­
ni organizaciji vsako leto finančna sredst-
va za opravljanje njene dejavnosti na pod-
lagi predloženega letnega programa. V 
programu so zajeti tudi programi pospe-
ševanja turizma na lokalni ravni. Sredstva 
se dodelijo na podlagi pogojev in meril, ki 
so zapisana v Zakonu o pospeševanju tur-
izma in v uredbi, ki jo določi Vlada RS. 
Za ustrezno in učinkovito vrednotenje 
predlogov za sofinanciranje turistične de-
javnosti so načrtovalci ITIS predlagali iz-
delavo ustreznega sistema za podporo 
odločanju. 
Cilji Sistema za vrednotenje predlogov za 
sofinanciranje turistične dejavnosti so 
naslednji: 
• Določitev preglednega modela pogojev 
in meril za dodeljevanje sredstev za po-
speševanje turizma na lokalni ravni in iz-
delava odločitvenih modelov, kjer bo mo-
žno na osnovi vhodnih parametrov (ki jih 
bodo s prijavo oddali turistični subjekti z 
lokalne ravni) izbrati skupino prosilcev, ki 
so upravičeni do pridobitve finančnih 
sredstev za pospeševanje turizma na lo-
kalni ravni. 
• Izdelava računalniške aplikacije (eks-
pertnega sistema), ki bo prosilcem omo-
gočala že pred oddajo prijave določiti, ali 
bo njihova prijava ustrezna in kje jo je po-
trebno dopolniti, spremeniti. .. 
• Glavne pridobitve sistema za vrednote-
nje predlogov bodo te, da bo sistem preg-
leden, pogoji bodo enaki za vse prosilce, 
možnosti za subjektivno ocenjevanje bo-
do zmanjšane, stroški (potrebni kadri in 
čas) za pripravo predlogov financiranja in 
njihovo evaluacijo pa se bodo zaradi učin­
kovitejšega dela zmanjšali. 
Podpora odločanju SNTO in LTO 
Rezultat razvoja sistema za podporo odlo-
čanju SNTO in LTO bo, kot že ime pove, 
sistem, namenjen SNTO in Lokalnim turis-
tičnim organizacijam - L TO. 
Sistem bo na nacionalni in lokalni ravni 
omogočal: 
• celovit informacijski pregled slovenskih 
ponudnikov turističnih storitev in 
spremljanje njihovega poslovanja, 
• dnevno spremljanje turističnega pro-
meta po vseh vrstah turizma (stacionar-
nem, izletniškem/enodnevnem, prire-
ditvah), 
• uporabo analitičnih orodij, ki nudijo 
nosilcem turističnih storitev pomoč 
pri sprejemanju pravih poslovnih od-
ločitev. 
Sistem predstavlja paket modulov ali iz-
delkov za podporo odločanju, ki bodo 
služili kot pomoč nosilcem turističnih 
storitev - ponudbeni strani. 
Med drugim bo naloga teh modulov še: 
• voditi register lokalnih turističnih orga-
nizacij (na nacionalni ravni) in 
• upravljati turistične takse in lokalne tu-
ristične vodnike (za občine). 
Obdelava podatkov o turističnem obisku 
se bo vršila dnevno, tedensko, mesečno 
in letno. Spremljala se bo motivacijska 
segmentacija, ki razkrije razloge za obis-
ke turistov. Ocene motivov gostov bodo 
podajali eksper.ti v turističnih objektih, 
predvsem hotelih. Tako se bo zagotovil 
celovit vpogled v pretok turistov, 1<i sedaj 
ni na voljo. Prav tako trenutno ni pokrito-
sti vseh vrst turizma ter celotne geograf-
ske pokritosti. 
Spremljanje bo zagotovljeno v dveh 
fazah: 
1. faza: na lokalni ravni, 
2. faza: na nacionalni ravni. 
Zajemanje podatkov bodo vršile L TO, 
vključene v sistem. Vsaka bo imela pod 
svojim okriljem množico ponudnikov turi-
stičnih storitev. če za neko območje ne bo 
zainteresirane oziroma pristojne organiza-
cije, ga bodo pokrivale najbližje L TO. Me-
todologija zbiranja bo enotna, po njej bo-
do delale vse L TO. Vsakodnevno bodo 
preko kontaktne osebe od pripadajočih 
ponudnika~ prejemale podatke o treh vr-
stah turizma. Odgovorna oseba bo podat-
ke vnašala v lokalni računalniški sistem, 
kjer se bodo shranjevali v bazi. Hkrati se 
bodo preko Internetnih povezav prenašali 
na nacionalno raven, kjer bo zbirka infor-
macij za celoten slovenski prostor. S tabe-
laričnimi in grafičnimi analitičnimi funkci-
jami bo izvedena analiza za vse vidike 
turizma, tako na lokalnem, kakor nacio-
nalnem nivoju. Rezultati analize bodo no-
silcem turističnih storitev pomagali pri 
sprejemanju učinkovitih odločitev. Delni 
rezultati skupne analize, opravljene na 
nacionalni ravni, bodo: 
• posredovani javnosti, 
• poslani preko Internetnih povezav lo-
kalnim turističnim organizacijam, ki bo-
do lahko izvedle primerjavo z izsledki 
lokalne analize. 
Zaključek 
Zaključek projekta Izdelava strateškega 
plana razvoja ITIS se predvideva konec 
oktobra oziroma v začetku novembra 
2000. Po potrjenem strateškem planu bo-
do vse aktivnosti usmerjene v čimprejšnje 
analize, načrtovanje in razvoj ITIS. Kot že 
omenjeno, bo najprej potrebno pripraviti 
javni razpis Gavne razpise) za vse projekte 
informatizacije ITIS, ki bo predvidoma pri-
pravljen do konca leta 2000. Z izbranimi 
izvajalci bodo sledili projekti informati-
zacije s pričetkom v prvih mesecih leta 
2001. Skozi celotni razvojni cikel razvoja 
ITIS pa se bodo odvijale skupne naloge 
skrbništva strateškega plana, standardov 
informacijske tehnologije in tehnološke 
infrastrukture. 
Rezultat vseh projektov in prizadevanj na-
ročnika in razvijalcev bo sistem, ki bo v 
nekem končnem stanju zagotavljal infor-
macije in storitve celovite turistične po-
nudbe Slovenije. 
5 
6 
Turistična potovanja domačega prebivalstva v letu 1999 - po anketi 
SURS o porabi v gospodinjstvih* 
Statistični urad Rep,1blike Slovenije je v začetku oktobra v okviru Ankete o porabi v gospodinjstvih predstavil ugotovitve o turističnih potovanjih domačega prebivalstva 
v letu 1999. Z anketo so želeli spoznati značilnosti slovenskih turistov, značilnosti turističnih potovanj slovenskih turistov, razloge domačega prebivalstva, da, ni šlo na 
turistično potovanje, in pogostnost izletov domačega prebivalstva. 
Nekaj hitrih ugotovitev se glasi - Leta 
1999 je šlo na turistično potovanje le dob-
rih 27 % domačega prebivalstva, kar je 
najmanj v zadnjih treh letih. Skoraj polovi-
ca prebivalcev ni odšla na počitnice z naj-
manj 4 prenočitvami zaradi finančnih raz-
logov. Tisti, ki so šli na turistično potovan-
je, so šli večinoma avgusta, julij zaostaja 
za skoraj 12 odstotnih točk. Glavna ciljna 
država počitnic skoraj polovice turističnih 
potovanj je bila Hrvaška, tretjine pa Slove-
nija, sledijo Italija, Avstrija, Bosna in Her-
cegovina. Glavni razlog za turistično poto-
vanje so bile počitnice, oddih, sprostitev, 
le 2,7 % potovanj je bilo poslovnih ali štu-
dijskih. Turisti so porabili povprečno 4750 
tolarjev na dan, za eno potovanje pa so iz-
dali povprečno 41.800 tolarjev. 
Katere odgovore nam prinaša anketa - z 
anketo so spremljali naslednje značilnosti 
slovenskih turistov in njihovih turističnih 
potovanj: spol, starost, stopnjo izobrazbe, 
formalni status (zaposlen, upokojenec. .. ), 
osnovni razlog za odhod, mesec odhoda, 
število prenočitev med potovanjem, drža-
vo potovanja, način potovanja (s potoval-
no agencijo, individualno), prevladujoče 
prevozno sredstvo, prevladujoči prenočit­
veni objekt, izdatke med potovanjem. 
Koliko Slovencev je potovalo in na kak-
šna potovanja so se odpravili - V letu 
1999 se je na turistično potovanje odpra-
vilo 27 % slovenskega prebivalstva. Leto 
prej je ta delež znašal skoraj 30 %, leta 
1997 pa 28 %. Od prebivalcev, ki so poto-
vali, se jih je 10 % podalo le na krajše po-
tovanje, to je na potovanje z največ 3 pre-
nočitvami, ostali pa so šli na daljša turis-
tična potovanja. Delež oseb, ki hodijo le 
na krajša potovanja, narašča, saj je leta 
1997 znašal 6,2 %, leta 1998 7, 8 % in leta 
199910,1 %. 
Spol in starost Slovencev, ki so potovali -
Po prikazanih podatkih je delež žensk, ki 
so potovale, večji od deleža moških, in to 
za slabe 3 odstotne točke, leto prej sta bila 
deleža enaka, leta 1997 pa je bil delež 
moških, ki so bili na turističnem potova-
nju, za odstotno točko večji od deleža 
žensk. Glede na starost oseb, ki so potova-
le, pripada največji delež starostni skupini 
30 do 39 let in znaša skoraj 34 %, tej sledi 
(z nekoliko manjšim deležem (starostna 
skupina do 19 let. 
Izobrazbena struktura popotnikov - Delež 
oseb, ki so se odpravile na turistično po-
tovanje, je največji med prebivalci z viso-
ko izobrazbo; v primerjavi z letom 1998 se 
je povečal za skoraj 4 odstotne točke in le 
za spoznanje v primerjavi z letom 1997. 
Najmanjši je delež oseb, ki so potovale, je 
pri tistih, ki imajo le zaključeno osnovno 
šolo. Delež oseb, mlajših od 15 let, ki so 
šle na turistično potovanje, se je z 41,8 % 
zmanjšal na 33,4 %. 
Kam so potovali Slovenci (doma ali v tuji-
no) - Slaba četrtina prebivalcev (23,4 %), 
ki so šli na turistično potovanje (v nadalje-
vanju turisti), je počitnikovala le v Sloveni-
ji, 4 % so bili tako v Sloveniji kot tujini, 
72,6 % turistov pa je odpotovalo le v tuji-
no. Starejši turisti zavzemajo večji delež 
med tistimi, ki so počitnikovali le v Slove-
niji, čez 80 % pa znaša delež turistov v 
starostni skupini 20-29 let, ki so bili le v 
tujini. 
Zakaj so se odločili za potovanje - Najpo-
gostejši razlog za odhod na turistično po-
tovanje so bile počitnice. V primerjavi z le-
tom 1998 se je povečal delež oseb, ki so 
odšle na "aktivne" počitnice. Te dosegajo 
največji delež v starostnih skupinah 30 do 
39 let in pri mlajših od 15 let. Delež aktiv-
nih počitnic je največji v zimskih, delež po-
čitnic s kulturno vsebino pa v spomladan-
skih in jesenskih mesecih. V primerjavi z 
letom 1998 se je leta 1999 za več kot od-
stotno točko povečalo število oseb, ki so 
odšle na poslovno potovanje, delež teh pa 
je seveda največji pri osebah z visoko izo-
brazbo. 
Kolikokrat so Slovenci povprečno pres-
pali na potovanjih - Največ turistov jezu-
naj kraja svojega običajnega bivališča pre-
nočilo 4- do 6-krat, dobra četrtina pa 7- do 
9-krat. V primerjavi z letom 1998 se je ob-
čutno povečal delež turistov, ki so preno-
čili 2- do 3-krat, kar se sklada s povečanim 
TABELA 1: STRUKTU RA TU RIST I ČN I H POTOVANJ IN POVPR EČNO ŠTEVILO PRENOČ ITEV GLEDE NA CILJ NO DRŽAVO 
TURIST I ČN E GA POTOVANJA, 1997, 1998 IN 1999 
TURISTI ČNA POTOVANJA% POVPREČNO ŠTEVILO PRENOČITEV 
1997 1998 1999 1997 1998 1999 
Skupaj 100 100 100 9.1 8.6 7.8 
Avstrija (2,6) ((1,5)) (3,5) (6,5) (5,1) (4,4) 
Bosna in 
Hercegovina (3,0) (2,6) (2,6) (9,7) (7,8) (7,9) 
Grčija ((1,7)) ((7,6)) 
Hrvaška 44.3 51.1 48.3 9.8 10.0 9.2 
Italija (3,5) (3,0) (4,3) (7,5) (7,2) (8,7) 
Nemčija ((1,7)) ((7,5)) 
Slovenija 33-4 31.2 29.4 7.8 6.8 6.5 
Druge države 13.2 9.0 11.0 10.6 8-4 8.2 
TABELA 2: TURISTI PO RAZ LOG IH ZA ODHOD NA TUR I STIČNO POTOVANJE IN PO SEZONAH, 1999 
SKUPAJ POČITNICE, AKTIVNE KULTURNE POSLOVNI, ZDRAVSTVENI DRUGI 
ODDIH POČITNICE AKTIVNOSTI IZOBR. RAZLOGI ODDIH RAZLOGI 
Skupaj 100 100 100 (100) (100) ((100)) (100) 
Zimski meseci 13.1 9.1 (50,0) ((23,5)) 
Spomladanski meseci 9.9 (5,4) ((20,5)) ((33,3)) ((45,7)) ((33,3)) 
Poletni meseci 65.2 75.4 ((14,3)) ((54,2)) ((33,3)) 
Jesenski meseci 11.9 10.1 ((15,2)) ((33,3)) 
deležem turistov, ki so šli le na krajša po-
tovanja. Tudi pri potovanjih v Sloveniji se 
je pQ.večal delež krajših potovanj (z dvema 
do tremi prenočitvami). Tudi povprečno 
število prenočitev na potovanjih v letu 
1999 je bilo manjše kot leto prej: leta 1998 
je znašalo 8,6 prenočitve , leta 1999 pa 7,8 
prenočitve. Povprečno število prenočitev 
na potovanju je bilo najdaljše pri zdrav-
stvenem oddihu (več kot 14 prenočitev, 
sledijo potovanja zaradi poslovnih in izo-
braževalnih razlogov in šele nato počitni­
ce s povprečno 8 prenočitvami. Povpreč­
no število prenočitev je bilo največje v juli-
ju in avgustu, gledano po državah pa na 
Hrvaškem in v Italiji. Največ prenočitev je 
bilo na potovanjih, med katerimi so turisti 
bivali v lastnih po č itniških bivališčih, pri 
sorodnikih ali prijateljih ali pa v kampih. 
Najkrajša pa so bila turistična potovanja, 
med katerimi so turisti bivali v hotelih in 
podobnih obratih. 
Kje so domači popotniki prespali - Največ, 
skoraj tretjina turistov, je prenočevala v 
hotelih, motelih , penzionih. Delež le-teh 
se je v primerjavi z letom 1998 povečal za 
več kot 3 odstotne točke. Za skoraj 4 od-
stotne točke pa se je v enaki primerjavi 
zmanjšal delež turistov, ki so bivali v kam-
pih. 
Koliko so potrošili na potovanju in za kaj -
Povprečni dnevni izdatek na turista na po-
tovanju je znašal 4756 tolarjev, kar je za 
13 % več kot leta 1998. Najmanj so porabi-
li turisti v starostni skupini do 19 let, in si-
cer 3646 tolarjev, manj od izračunanega 
povprečnega dnevnega izdatka pa tudi tu-
risti v starostni skupini 30 do 39 let. Naj-
več pa so povprečno na dan porabili tu-
risti, stari od 50 do 59 let. Z vidika izobraz-
bene sestave turistov so povprečje dnev-
ne porabe presegle osebe z višjo in visoko 
izobrazbo. Glede na razlog za odhod na 
turistično potovanje je bila poraba naj-
manjša pri turistih, ki so šli na potovanje 
zaradi zdravstvenih razlogov (dodatki 
zdravstvenih zavarovanj). Kakor leta 1998 
so tudi leta 1999 povprečno največ pora-
bili turisti na potovanjih s kulturnimi aktiv-
nostmi. To se ujema tudi s podatki o pov-
prečni dnevni porabi po mesecih : največja 
je bila v spomladanskih, ko je bilo tudi 
največ potovanj s kulturno vsebino. Pri iz-
datkih na potovanju sta predstavljali naj-
večji strošek nastanitev (44 %) in hrana 
(28 %), manjši del stroškov pa je bil na-
menjen za prevoz, nakupe ipd. 
Zakaj niso odšli na potovanje - četrtina 
prebivalcev Slovenije se je udeležila turis-
tičnih potovanj z najmanj štirimi prenočit­
vami, 3 % so šli le na krajša potovanja. 
Kot najpomembnejši ra~log, da se niso 
udeležili daljših turističnih potovanjih, je 
skoraj polovica navedla finančne razloge, 
14 % jih je navedlo, da nameravajo na po-
čitnice odpotovati v kasnejšem obdobju, 
kot so bili anketirani, tretji najpogostejši 
odgovor pa je bil "pomanjkanje časa zara-
di družinskih ali službenih zadev". Edino 
pri skupini z visoko ' izobrazbo je razlog 
" pomanjkanje časa" (22 %) presegel "fi-
nančne razloge" (15 %). 
Koliko so se odločali za izlete - 10 % pre-
bivalstva odhaja skoraj vsak teden na izle-
te (brez prenočitve), leta 1998 je ta delež 
znašal 13 %. Več kot tretjina prebivalstva 
ni kp li ne gre na izlet, 30 % pa jih gre en-
krat v treh mesecih. Pogostnost izletov 
narašča s stopnjo izobrazbe, pada pa s 
starostjo. 
TABELA 3: TURIST I ČNA POTOVANJA PO ŠTEVILU 
PRENOČITEV NA VSEH TUR I STIČNIH POTOVANJI H IN 
TURIST I ČN I H POTOVANJIH LE V SLOVEN IJI , 1999 
VSA TU R I S TIČNA Tu R1si 1~šv"E'/,~WANJA POTOVANJA 
1998 1999 1998 1999 
SKUPAJ 100 100 100 100 
1 prenočitev (2,3) ((1,2)] ((5,6)) 
2-3 8.3 15.8 (16,1) 26.9 
4-6 41.9 41.7 48.8 51.2 
7-9 26.9 22-4 19.4 (14,0) 
10-13 11.0 10.6 ((4,9)) ((3 ,9)) 
14-20 (5,1) (5,1) ((3,3)) 
21 prenočitev 
(4,4) (3,3) in več 
POVPREČNO 
ŠTEV ILO 
PR ENO Č ITEV 8.6 7.8 6.8 5.5 
TABELA 4: UDELEŽENOST PREBIVALSTVA NA TUR I SIČNIH POTOVANJIH, SLOVEN IJ A, 1997, 1998 IN 1999 
SKUPAJ Niso ODŠLI NA TURISTIČNO ODŠLI so NA TURISTIČNO ODŠLI so LE 0Dšu so 
POTOVANJE POTOVANJE NA KRAJŠE NA DALJŠE 
POTOVANJE POTOVANJE 
ODŠLI so NA POTOVANJE 
1997 1998 1999 1997 1998 1999 1999 = 100 
SKUPAJ 100.0 72.2 70.1 72.7 27.9 29.9 27.3 10.1 89.9 
Spol 
moški 100.0 71.6 70.1 74.1 28.4 29.9 25.9 (11,4) 88.6 
ženske 100.0 72.7 70.1 71.4 27,4 29.9 28.6 (8,9) 91.1 
STAROST (LET) 
0-19 100.0 65.7 60.3 67.5 34.3 39.7 32.5 ((7,1)) 92.9 
20-29 100.0 73-8 74.1 71.3 26.2 25.9 28.7 ((12,0)) 88.o 
30-39 100.0 63.3 60.3 66.2 36.7 39.7 33.8 ((10,2)) 89.8 
40-49 100.0 70.3 68.6 70.8 29.8 31.4 29.2 ((9,7)) 90.3 
50-59 100.0 76.1 70.8 71.5 23.9 29.2 28.5 ((11,3)) 88.7 
60 + 100.0 85.8 88.5 87.1 14.2 11.5 12.9 ((13,0)) 87.0 
ŠOLSKA IZOBRAZBA 
mlajši od 15 let 100.0 63-4 58.2 66.6 36.6 41.8 33.4 ((7,4)) 92.6 
osnovna šola 100.0 86.3 84.9 85.1 13.7 15.1 14.9 ((7,2)) 92.8 
poklicna in 
srednja šola 100.0 70.7 69.0 72.4 29.4 31.0 27.6 (11,8) 88.2 
višja strokovna 
in višja šola 100.0 52.8 49.0 57.9 47.2 51.0 42.1 93.8 
visoka strokovna 
in visoka šola 100.0 (39,5) (43,0) 39.2 60.5 57.0 60.8 ((13,2)) 86.8 
GRAF 1: STRUKTURA DOMAČEGA PREBIVALSTVA 
GLEDE NA UDELEŽENOST NA TURISTIČNIH POTOVA-
NJIH PO STOPNJI IZOBRAZBE, SLOVENIJA, 1999 
GRAF 2: STRUKTURA TURISTIČNIH POTOVANJ GLEDE 
NA CILJN O DRŽAVO, SLOVENIJA, 1999 
GRAF 3: STRUKTURA STROŠKOV NA TURISTIČNEM PO- GRAF 4: RAZLOGI, DA DOMAČE PREBIVALSTVO NI ŠLO 
TOVANJU, SLOVENIJA, 1999 NA TURISTIČNO POTOVANJE Z VSAJ 4 PRENOČITVAMI, 
B 
Prebivalci, ki so šli na turistično potovanje • Prebivalci, ki niso šli na turistično potovanje 
A Zaključena in nezaključena osnovna šola 
B Poklicna in srednja šola 
C Višja strokovna in višja šola 
D Visoka strokovna in visoka šola 
Hrvaška48% 
Slovenija 29% 
ltalija4% 
Avstrija 3% 
Bosna in Hercegovina 3% 
Druge države 13% 
šport in rekreacija 7% 
nakupi 6% 
drugo5% 
nastanitev 44% 
SLOVENIJA, 1999 ~~\1;1~iri~ i~~s. 14% 
l 
zdravstveni razlogi 9% 
ne čutim potrebe 9% 
drugi razlogi 8% 
finanfni razlogi 49% 
METODOLOŠKA POJASNILA DEFINICIJE IN POJASNILA prenočitve. Lahko traja le nekaj ur. 
GRAF 5: TURISTIČNA POTOVANJA PO VRSTAH PRENO-
ČITVENIH OBJEKTOV, SLOVENIJA, 1998 IN 1999 
10 15 
• 1999 
• 1998 
A drugo 
B lastno počit. bival. 
C kamp 
D zasebne sobe 
E pri sorod. ali prijat. 
F sindikalni dom 
G hotel, penzion 
20 25 30 
1 
35 
• Viri in zajetja -Te podatke je SURS pridobil iz Ankete 
o porabi v gospodinjstvih, ki jo izvaja kontinuirano od le-
ta 1997 dalje. Takrat so v vzorec izbrali 1666 gospodinj-
stev, na vprašalnik pa jih je odgovarjalo 1276. Leta 1998 
je bilo v vzorec izbranih 1684 gospodinjstev, odgovarjalo 
pa jih je 1301, leta 1999 pa jih je od 1624 gospodinjstev 
odgovarjalo 1290. Vzorec je bil stratificiran po regiji in ti-
pu naselja: v naseljih z manj kot 10 ooo prebivalci je bil 
dvostopenjski (enote prve stopnje so skupine popisnih 
okolišev), v naseljih z več kot 10 ooo prebivalci pa je bil 
enostaven naključni. Gospodinjstva so bila izbrana po 
svojih polnoletnih članih iz Centralnega registra prebival-
stva. V okviru omenjene ankete so anketarji z metodo in-
tervjuja zbirali tudi podatke o turist i čnih potovanjih do-
mačega prebivalstva (to so člani gospodinjstev, ki prebi-
vajo na območju Republike Slovenije). Vprašanja in tudi 
definicije so skladne s priporočili Svetovne turistične or-
ganizacije in Direktive Sveta Evropske skupnosti št. 95/57 
o zbiranju statističnih podatkov s področja turizma. 
Turistično potovanje je vsako bivanje s prenočevanjem 
zunaj kraja običajnega prebivališča, ki traja več kot 24 ur 
in manj kot 1 leto. 
• Razlogi za odhod na turistična potovanja so: .•. _., 
- sprostitev, rekreacija, počitnice, 
- zdravstveni razlogi, · 1 • • 
- obiski sorodnikov in prijateljev, 
- verski razlogi, 
- poslovni (izobraževalni, obiski sejmov, konferenc), 
tj. poslovna potovanja, 
- drugi (npr. nakupi) . 
• Upoštevajo se tudi letovanja otrok v kolonijah in tabo-
rih ali "šolah v naravi", bivanja v zdraviliščih, v (lastnih) 
počitniških hišicah (vikendih) in stanovanjih. 
• Daljše turistično potovanje ali letovanje zajema vsaj 4 
zaporedne prenočitve. 
• Krajše turistično potovanje obsega vsaj 1 prenočitev, 
vendar ne več kot 3 ,zaporedne. 
• Izlet je turistično potovanje, krajše od 24 ur, torej brez 
V anketi o porabi v gospodinjstvih je enota opazovanja 
gospodinjstvo, pri vprašanjih o turističnih pofovanjih pa 
so spremljali turistična potovanja vsakega posameznega 
člana gospodinjstva. 
* Rezultati Ankete o porabi v gospodinjstvih so objavljeni 
letno v Statističnih informacijah, gostinstvo in turizem, Turis-
tična potovanja domačega prebivalstva (po Anketi o porabi 
v gospodinjstvih); izdaja Statistični urad Republike Sloveni-
je, Vožarski pot 12, Ljubljana, pripravila Alenka Škafar. Upo-
raba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z 
navedbo vira. 
TURISTIČNA STATISTIKA NA INTERNETU! 
Podatki o turistih in prenočitvah po dfžavah, iz katerih 
prihajajo v Slovenijo, so na voljo okoli 25. v mesecu za 
predhodni mesec na uradnih domačih straneh Statistič­
nega urada: www.sigov.si/zrs (oziroma direktno na 
www.sigov.si/zrs/podatki/hitri/tur.html). 
•• Internet po svoji rasti ter vplivu na življenje in poslovan-
je prehiteva tudi najbolj optimistične napovedi. Ena iz-
med dejavnosti, ki jo internet najbolj dramatično zazna-
muje in tudi spreminja, je turizem. Naraščanje in globali-
zacija v turistični industriji gre v korak z internetnimi 
trendi. Tako ni nič čudnega, da strokovnjaki britanskega 
Marketing Weeka predvidevajo, da bo v Veliki Britaniji 
čez pet let že polovica rezervacij potekala preko Interne-
ta ali interaktivne televizije, nekakšne "mešanice" Inter-
neta in klasične televizije, za razvoj katere je edina ovira 
prepustnost telekomunikacijskih kanalov, ki pa se bo s 
postopno liberalizacijo telekomukacij v Evropi drastično 
povečala le v naslednjih nekaj letih. Strokovnjaki na-
povedujejo "odhod" interneta iz računalnikov v priroč­
nejše naprave, kot že omenjeno interaktivno televizijo 
na mobilne telefone in dlančnike. 
Kljub relativno dobremu stanju na področju uporabe in-
terneta v Sloveniji, z 21% uporabnikov v celotni popula-
ciji smo v evropskem povprečju, a po avgustovski razi-
skavi "Risk E business: Seizing the Opportunity of Glo-
ba[ E Readiness" zaostajamo za Estonijo z 29°/o uporab-
nikov, slovenska turistična industrija veliko premalo iz-
korišča priložnosti, ki jih nudi internet. 
Da bi spodbudili razmišljanje o internetu med bralci Tu-
rizma in vas obveščali o novostih na tem področju, srno 
v Turizmu uvedli novo rubriko Turizem na spletu, kjer 
* 
bomo na pol strani vsak mesec predstavili po eno zan-
imivo spletno stran, nekaj novic povezanih s turizmom, 
potovanji in internetom ter povezave na nekaj zanimivih 
spletnih strani. Rubriko bodo urejali sodelavci mar-
ketinške agencije lmago. 
Dobrodošli so vaši predlogi, mnenja in vprašanja, ki 
nam jih pošljite na naslov turizem@imago.si na domeni 
imago.si/turizem pa bo urejen arhiv vseh prispevkov. 
DANES BOMO POGLEDALI V OZADJE STRANI 
WWW.DOBRODOSLI-DOMA.NET IN WWW.DOBRODOSLI-
DOMA.NET / ROZCA. 
TURIZEM NA SPLETU© IMAGO 
datek, da se obiskovalci vrečajo in podatek, da pretežna 
večina obiskovalcev hodi na počitnice v Sloveniji. Slo-
venski ponudniki počitnic imajo na strani www.dobro-
dosli-doma.net potencialne goste na dosegu roke. Z an-
ketami smo ugotovili, da je poleti večina obiskovalcev 
spletne strani nameravala preživeti počitnice v Sloveniji 
in sicer 27°/o daljše kot teden dni, 45°/o krajše ali več 
krajših in 22% več izletov, medtem ko samo 6% sodelu-
jočih v anketi ni nameravalo preživeti počitnic v Sloveni-
ji. V podobni anketi smo jeseni ugotovili, da namerava 
preko 80% sodelujočih v anketi preživeti jesenske počit­
nice v enem izmed turističnih območij. Stran www.do -
brodosli-doma.net je posodobljena z jesensko ponudbo, 
vse ponudnike, ki bi želeli še dodati jesensko ali zimsko 
ponudbo pa vabimo, da nam jo pošljejo. 
Stran www.dobrodosli-doma.net vsebuje povezave do 
domačih strani ponudnikov, te pa so večinoma slabo in-
formativne, približno 30% pa jih sploh nima svoje splet-
ne strani. Prav vsem ponudnikom pa manjka interaktiv-
nost, s katero bi obiskovalce vključili v trajnejši dialog in 
pa seveda možnost, da bi rezervacijo počitnic izvedli kar 
preko interneta. 
Zato, da bi stran naredili še bolj interaktivno, bomo obi-
skovalce in več kot tisoč tistih, ki so preko interneta na-
ročili kataloge s turistično ponudbo, povabili v virtualni 
klub Dobrodošli.Doma. 
Stran www.dobrodosli-doma.net spremlja akcijo SNTO 
Dobrodošli.Doma. že od leta 1998. letos je bila prenovl-
jena in zamišljena kot portal, vstopna točka na internet 
za vse, ki se zanimajo za počitnice v Sloveniji. Osnova 
spletne strani je baza podatkov, ki vsebuje podatke o 
počitnicah v Sloveniji. Obiskovalci lahko s pomočjo is-
kalnika izbirajo med različnimi počitnicami v Sloveniji. 
Spletna stran ponuja osnovne podatke o ponudnikih po-
čitnic in o njihovih programih. Obiskovalci najdejo na 
strani številne koristne informacije, lahko pa počitnice 
tudi priporočijo ali pošljejo stran svojim prijateljem. 
Obisk strani je bil največji na vrhuncu akcije konec maja, 
junija in julija, ko jo je obiskalo po več sto obiskovalcev 
dnevno. Za tržnike je prav gotovo najpomembnejši po- S stranjo www.dobrodosli -doma.net/rozca smo nagovo-
!!====::::;:;;;;;;;;;;:;;;:;;:::=:=::;-;::;~~~~:;;;;;;:;;;;;;;;;;;;;;;;;.::::::;:;::::z;;;;;::::::;;:;::;::::;~ rili otroke, predvsem šolarje, ki gredo lahko jmi!!Et~~~~=================:::iiemj sami na organizirane počitnice. Stran za šo-
.--~---------- -------1 larje je bila letos dopolnjena s poučnim na-
gradnim kvizom, kjer so otroci spoznavali 
Slovenijo in ga je pravilno rešilo preko 600 
sodelujočih otrok. Obisk na strani pa je bil le-
tos 15 krat večji kot lani, med počitnicami jo 
Zbirko 
počitniških idej 
za šolarje 
. je obiskalo preko 10.000 šolarjev. Spletna 
t v O l e P O č i t n i c e stran za otroke je pomembna zaradi promo-
* • 
cije otroških počitnic in tudi zaradi · f izobraževanja otrok, ki na tak način spoz-M,, navaja zanimivosti v Sloveniji, s tem pa se 
.................... ~ ...... , .• ·, .• :.:,,,,· ;..,.,,..,,,.,.. ., .... ,,.,.. ,,,. povečuje njihovo zanimanje za počitnice. V 
~ ... prihodnje bi želeli vključiti tudi več aktivnih 
- ponudnikov počitnic in drugih slovenskih 
---------------·---~--~-- podjetij, letos je sodelovala Gorenjka. 
Urednik rubrike je Borut Sočan iz marketinške agencije 
lmago, turizem@imago.si 
7 
8 
Kje smo letovali Slovenci? 
Mag. Danica Zorko 
Da S1IW Slovenci Iz leta v leto bolj zanimiva počitniška publika, kaže vrsta dmnisel-
nih in vse boli učinkovitih aktivnosti, kUifJ izvajajo v Sloveniji profesionalni do-
mači in tuji lzva:lalci turistične promocije na različne načine (na sejemskih pred-
stavitvah, s posemiimi katalogi in drugimi propagandnimi p,,blikacijami, z oglasi, s 
slogani ... ) in na različnih ravneh ( nacionalni, regionalni, produktni ... ) in seveda 
številni ponudniki turističnih storitev neposredno. Tudi podatki o številu in ustvar-
jenem turističnem prometu slovenskih ttirističnih agencij kažejo, da so Slovenci v 
"zadnjih letih podvojili svoja potovan/a (še_zlasti v tt1jino), da so vse bolj turistično 
ozavešknt in da se z veliko naglico vključujejo v svetovna turistična gibanja. 
Natančnejši odgovor na vprašanje, kje 
vse in koliko Slovencev je leta 2000 sploh 
letovalo, bomo seveda dobili šele nekje v 
začetku prihodnjega leta, ko bodo stro-
kovnjaki statistiki skrbno zbrali in uredili 
številke, ki med letom pritekajo iz različ­
nih virov, na grobo pa je že mogoče oce-
niti letošnje počitnikovanje Slovencev tu-
di na osnovi osemmesečnih podatkov o 
ustvarjenem turističnem prometu v Slo-
veniji in na Hrvaškem. 
Slovenci v Sloveniji 
Statistični urad RS je do konca letošnjega 
avgusta v vseh razpoložljivih prenočitve ­
nih zmogljivostih po Sloveniji evidentiral 
okoli 600.000 slovenskih gostov (ali na-
tančneje 622.060), ki so prenočili 
2.465.082 krat. V primerjavi z enakim ob-
dobjem leta 1999 je bilo slovenskih gos-
tov in njihovih prenočitev v domovini v le-
tošnjih osmih mesecih za odstotek manj. 
Slovenci na Hrvaškem 
Po podatkih Državnega zavoda za statisti-
ko republike Hrvaške v Zagrebu pa je v 
sedmih letošnjih mesecih letovalo na Hr-
vaškem 504.977 državljanov Slovenije, ki 
so prenočili 2,772.068 krat. Slovenskih 
gostov je bilo za dvajset odstotkov in nji-
hovih prenočitev za 19 odstotkov več kot v 
sedmih mesecih leto prej in v povprečju 
so se na počitnicah zadržali pet in pol 
dneva. V strukturi inozemskega turistične­
ga prometa je Slovencem s 16,4-odstot-
nim deležem tujih prenočitev pripadlo 
V pričakovanju raziskav domačega trga 
drugo mesto, pred njimi so bili Nemci s 
23-odstotnim deležem in za njimi Čehi s 
15,5-odstotnim deležem. 
Hrvati v Sloveniji 
Da slovenska turistična ponudba na hr-
vaškem turističnem trgu ni uveljavljena 
do tolikšne mere, kot bi lahko bila, sme-
mo sklepati iz deleža hrvaških turistov v 
Sloveniji. Njihov obisk se sicer iz leta v le-
to povečuje, absolutne številke pa so, v 
primerjavi s številom letujočih slovenskih 
turistov na Hrvaškem, še vedno majhne. V 
letošnjih osmih mesecih smo v Sloveniji 
gostili 63 .345 hrvaških gostov ali 13 od-
stotkov več kot v enakem obdobju leto 
prej, prenočili so 186.678 krat ali vsak 
gost v povprečju skoraj tri noči. (Povpreč­
na doba bivanja je bila 2,9 dneva.) 
Namesto zaključka 
Skupaj s klasičnimi statističnimi podatki o 
številu slovenskih turistov na počitnicah 
in potovanjih po domovini in tujini, o šte-
vilu Slovencev na potepanjih po sloven-
skih gorah, na obisku naravnih in kultur-
nih turističnih zanimivosti, muzejev, gale-
rij, kopališč, marin, igralnic itd., in seveda 
z oceno porabljenega denarja v te name-
ne, bo podoba o turistični naravnanosti 
Slovencev dokaj popolna in kar je vsaj 
enako, če ne celo bolj pomembno, primer-
ljiva s turistično naravnanostjo državlja-
nov drugih iniciativnih turističnih držav. 
Že nekajkrat smo napovedali, da tečeta v letošnjem letu po programu statističnih 
raziskovanj Statističnega urada RS vzporedno kar dve raziskavi o počitniških navadah in 
o turistični potrošnji Slovencev, katerih rezultate nestrpno pr-ičakujemo. Iz že tradi-
cionalne ankete o porabi v gospodinjstvih smo izvedeli, koliko denarja so porabili držav-
ljani Slovenije za počitnice in potovanja (povzetek raziskave je objavljen na straneh 6 in 
7), iz nove obsežne četrtletne ankete o turističnih potovanjih domačega prebivalstva po 
domovini in v tujino pa bomo izvedeli vse o potovalni naravnanosti Slovencev (v računal­
nikih in v tabelarnih preglednicah SURS-a so že zbrani podatki za letošnja prva tri 
četrtletja, le še nekaj lepotno-tehničnih izboljšav je potrebnih in rezultati bodo na voljo 
tudi širši slovenski javnosti, obljubljajo sodelavci SURS-a). 
Hrvatom gre na smeh 
Oni dat1; ko so ob izjemno toplem in sončnem vremenu s še vedno dobro obiskanih 
gostinsiih teras že snemali senčila, je z radijskih valov privrela vest, da si na 
Hrvaškem obetajo odlično turistično sezono, da se približujejo številkam izpred de-
setih let in da pričakujejo do konca letošnjega leta že l5 milijonov turističnih 
prenoči,tev. 
Radovednost je tudi lepa čednost in čemu 
se ne bi prepričali, ali bo temu res tako. 
Uradni podatki Državnega zavoda za stati-
stiko, zbrani do konca julija, kažejo, da so 
pričakovanja realna. Hrvatje so v tem ob-
dobju gostili 3,641.180 gostov ali 44 od-
stotkov več kot v sedmih mesecih leto prej, 
od t~ga 761.029 domačih in 2,880.151 tu-
jih. Stevilo domačih je ostalo na ravni pre-
teklega leta, tujih pa je bilo kar za 62 od-
stotkov več kot v enakem obdobju leta 
1999. 
Še ugodnejše rezultate kažejo prenočitve. 
V sedmih mesecih so turisti prenočili na 
Hrvaškem 19,710.592 krat in ostali na leto-
vanju v povprečju 5,4 dni. število vseh 
prenočitev se je v primerjavi s sedmimi 
meseci leto prej povečalo za 50 odstotkov. 
Državljani Hrvaške so k skupnim rezulta-
tom prispevali 2,849.965 prenočitev ali 
samo 14,5-odstotni delež in bilo jih je celo 
za dva odstotka manj kot v sedmih mese-
cih leta 1999. Tuje prenočitve z večinskim 
85 odstotnim deležem so v tem času po-
rasle za okroglih 65 odstotkov in pristale 
na številki 16,860.627 in k tem tujim preno-
čitvam smo jih dodali Slovenci 2,772.068 
ali skoraj toliko kot so jih v svoji domovini 
ustvarili Hrvatje. Glede na število prebi-
valcev v njihovi in naši državi zavidanja 
vredna primerjava! 
Turistični utrip na meji 
Eden od načinov 11U!!'ienja turističnega prometa (v nekaterih državah po svetu celo 
edini) je tudi spremlJanje fekvence prometa na mejnih prebodih. Statistični urad RS 
v okviru prometne statistike že vrsto let evidentira in objavlja podatke o prihodu in 
odhodu potnikov in vozil prek vseh mejnih prehodov Slovenije z vsemi vrstami 
prometnih sredstev in še podrobneje prek cestnih mejnih prehodov, na katere odpade 
okrog 98 odstotkov vsega prometa. 
V letošnjih sedmih mesecih je prek vseh 
slovenskih mejnih prehodov z vsemi vr-
stami prometnih sredstev pripotovalo v 
Slovenijo 51,390.000 potnikov ali šest od-
stotkov več kot v enakem obdobju leto 
prej. Od skupnega števila prispelih potni-
kov se jih je za cestne mejne prehode od-
ločilo 50,516.000 ali kar 98,3 odstotke, 
kar v primerjavi z letom 1999 pomeni šest 
odstotkov več. 
Največ (40,795.000 ali 80,8 odstotka) jih 
je pripotovalo prek mednarodnih cestnih 
mejnih prehodov; 6,294.000 ali 12,4 od-
stotka prek maloobmejnih mejnih preho-
dov in 3,427.000 ali 6,8 odstotka prek 
meddržavnih mejnih prehodov. Medna-
rodne mejne prehode je v sedmih mese-
cih letos prestopilo šest odstotkov več, 
meddržavne 17 odstotkov več in maloob-
mejne dva odstotka več potnikov kot v 
sedmih mesecih leta 1999. 
Z vidika cestnega prometa je bila najbolj 
frekventna slovensko-hrvaška meja. Cest-
ne mejne prehode s Hrvaško je do konca 
letošnjega julija samo v eni smeri presto-
pilo 18,805.000 potnikov ali 13 odstotkov 
več kot v enakem obdobju leto prej. Visok 
(37,2 odstotni) delež prometa na meji s 
Hrvaško potrjuje, da se turisti na Hrvaško 
vračajo in med njimi v izjemno velikem 
številu tudi Slovenci. 
TURISTIČNI OBISK V PRVIH OSMIH MESECIH LETA 2000 
ŠTEVILO INDEKS 
TURISTOV PRIHODOV 
(1-VIII) 2000/1999 
Skupaj 1.391.840 122 
Domači 622.060 99 
Tuji 769.780 126 
Druga najbolj obremenjena je bila sloven-
sko-italijanska meja. Tudi nanjo je odpad-
la dobra tretjina prometa, kar pomeni 
17,342.000 milijona potnikov ali 34,4 od-
stotni delež in hkrati triodstotno povečan­
je v primerjavi z enakim obdobjem leto 
prej. Cestne mejne prehode z Avstrijo je v 
tem obdobju prestopilo 13,546.000 potni-
kov ali štiri odstotke več kot do konca juli-
ja lani. Tako je delež slovensko avstrijske 
meje v skupnem obmejnem prometu pri-
stal na 26,8 odstotkih. N~jmanjši delež, 
komaj 1,6 odstoten, in celo nazadovanje 
prometa beležimo v letošnjih sedmih me-
secih na slovensko-madžarski meji. Prek 
cestnih mejnih prehodov je pripotovalo 
vsega 823.000 potnikov, kar hkrati pome-
ni 18 odstotkov manj kot v sedmih mese-
cih leta 1999. 
Povečano frekvenco prometa na mejnih 
prehodih je bilo mogoce čutiti tudi na pro-
metnicah v notranjosti Sloveniji, na cest-
ninskih postajah in občasnih prometnih 
zamaških povsod tam, kjer so v polnem 
teku novogradnje in obnovitvena dela. 
Citirane številke je treba namreč podvojiti, 
kajti večina potnikov mejo prečka dvakrat, 
ob vstopu in izstopu iz države, le redki 
tra rfzitni potniki (na primer na Hrvaško) 
uberejo na poti domov drugo pot. 
ŠTEVILO INDEKS INDEKS 
PRENOČITEV PRENOČITEV PRENOČITEV 
(1 -VIII) 2000/1999 2000/1998 
4.931.662 111 105 
2,465.082 98 100 
2.466.580 127 109 
SPREMEMBA TURISTIČNIH PRENOČITEV V PRVIH OSMIH MESECIH LETA 2000 
(IN PRIMERJAVA Z ENAKIM OBDOBJEM LETA 1999 IN 1998) 
DRŽAVA 
NAD 100.000 PRENOČITEV 
1. Nemčija 
2. Italija 
3. Avstrija 
4. HNaška 
5. Velika Britanija 
ŠTEVILO PRENOČITEV 
I-Vlll 2000 
554.471 
483.328 
330.044 
186.678 
116.597 
50.000 - 100.000 PRENOČITEV 
6. Nizozemska 110.175 
7. Madžarska 69.413 
8. Bosna•in Herzegovina 59.347 
9. Ruska federacija 51.227 
10. Belgija 50.453 
10,000 - 50.000 PRENOČITEV 
11. ZDA 47.508 
12. Češka 45.007 
13. Francija 40.605 
14. Poljska 34.435 
15. Švica 29.539 
16. Jugoslavija 23.887 
17. Švedska 22.783 
18. Izrael 19.972 
19. Makedonija 19.274 
20. Ukrajina 16.882 
21. Danska 14.559 
22. Slovaška 13.447 
o# ---:: 
23. Španija 12.633 
SPREMEMBA SPREMEMBA 
1 • VIII 2000/1 · VIII 1999 1 - VIII 2000/1 • VIII 1998 
+32% +1 % 
+40% +19% 
+19% + 11 % 
+16% +19% 
+30% +12% 
+58% -4% 
+12% +7% 
+28% +72% 
+31 % -47% 
+43% -3% 
+32% +61 % 
+21 % +19% 
+29% +21 % 
+33% +31 % 
+24% +23 % 
+17% +8% 
-1% +9% 
+61 % -6% 
+6% +16% 
+8% +8% 
+25% +13% 
+2% +23% 
+65% +63% 
Vir: SURS, Statistične (preliminarne) informacije 27. september 2000, in GZS, Združenje za turizem in gostinstvo 
LICENCE IN LTO·JI PO ZAK 
_ ____11,.....;;..;.=..;.;.;,;;.= 
. ~~--
Kako je dve leti po uveljavitvi ZPT z licencami za TO in TA, čun jih od teh oddaja sicer več kot 350, a je bilo dejansko aktivnih pri nas približno 
200 turističnih agencij. turistične vodnike in spremljevalce 
Zakon o pospeševanju turizma (Ur.l. RS, loča rok za pridobitev licence, do dokonč-
št. 57/98, v nadaljevanju ZPT) je za op• ne odločitve ustavnega sodišča (Ur. l. 
ravljanje dejavnosti: 68/ oo). Iz tega sledi, da trenutno ni znan 
a rok, do katerega morajo turistične agenci-
• organiziranja turističnih potovanj in je, ki so že opravljale dejavnost ob uvelja-
• prodaje oziroma posredovanja turis- vitvi zakona, pridobiti licenco. 
tičnih potovanj 9 
določjl pridobitev licence, ki jo v skladu z • turističnega vodnika in 
zakonom in Pravilnikom o načinu in po- · ► turističnega spremljevalca 
stopku pridobitve licence za opravljanje določil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati 
dejavnosti organiziranja turističnih poto- osebe, ki hočejo opravljati to dejavnost, 
vanj, dejavnosti prodaje oziroma posre- hkrati pa je v prehodnih in končnih določ-
dovanja turističnih potovanj ter o načinu bah določil, da lahko turistični vodniki in 
vodenja registra izdanih licenc (Ur. l. RS, turistični spremljevalci, ki so ob uveljavitvi 
št. 13/ 99 in 37 / oo) izdaja Gospodarska zakona že opravljali dejavnost turističnega 
zbornica Slovenije. vodenja in turističnega spremljanja, nada-
Hkrati je zakon v prehodnih in končnih ljujejo z opravljanjem te dejavnosti, zahte-
določbah določil, da morajo organizatorji vano strokovno izobrazbo in usposoblje-
potovanj in turistični agenti, ki so ob uve- nost v skladu s tretjim odstavkom 38. čle -
ljavitvi tega zakona že opravljali dejav- na tega zakona pa si morajo pridobiti v ro-
nost organiziranja in prodaje oziroma po- ku dveh let od uveljavitve tega zakona 
sredovanja turističnih potovanj in letova- (54. člen ZPT). 
nj, pridobiti licenco v skladu s 37. členom e 
ZPT v dveh letih po uveljavitvi zakona • na področju športa, ki se opravlja kot 
(53. člen ZPT). pridobitna dejavnost 
Ustavno sodišče pa je sprejelo sklep o določil, da jo lahko opravljajo pravne ose-
sprejemu pobud za začetek postopka za be in podjetniki posamezniki pod pogo-
oceno ustavnosti 53. člena ZPT in o zadr- jem, da usposabljanje izvaja oseba, ki ima 
žanju izvrševanja te določbe v delu, ki do- licenco za opravljanje strokovnega dela ali 
oseba, ki je vpisana v razvid zasebnih 
športnih delavcev pri ministrstvu, pristoj-
nem za šport. 
Hkrati je določil, da lahko pravne osebe in 
podjetniki posamezniki, ki opravljajo de-
javnost usposabljanja na področju športa 
kot pridobitno dejavnost, ob uveljavitvi te-
ga zakona nadaljujejo z opravljanjem de-
javnosti, ven.dar morajo izpolniti pogoje iz 
42. člena tega zakona najkasneje v roku 
dveh let po uveljavitvi tega zakona. 
Zakon o pospeševanju turizma (ZPT) je bil 
v Uradnem listu RS objavljen 14.08.1998 in 
je začel ve ljati 15. dan po objavi, torej 29. 
08. 1998, kar pomeni, da je 29.08.2000 
poteklo prehodno obdobje in morajo biti 
od tega dne v celoti izpolnjeni pogoji za 
opravljanje navedenih dejavnosti v skladu 
z ZPT, razen seveda v delu, ki se nanaša na 
sklep ustavnega sodišča . 
1) Licence za opravljanje dejavnosti or-
ganiziranja turističnih potovanj in proda-
je oziroma posredovanja turističnih po-
tovanj (turistične agencije) 
V Sloveniji je bilo doslej 700 podjetij, ki so 
imela kot osnovno dejavnost registrirano 
dejavnost turistične agencije, vendar to ne 
pomeni, da je na našem trgu bilo toliko tu-
rističnih agencij tudi aktivnih. Zaključni ra-
Do 12. oktobra 2000 je bilo podeljenih 293 
licenc za opravljanje navedenih dejavnosti, 
ki jih izdaja Gospodarska zbornica Sloveni-
je, in sicer 156 turističn i m agencijam, od te-
ga 137 agencijam licenci za organizacijo 
potovanj in prodajo, 19 agencijam pa samo 
za prodajo. 
2) Register turističnih vodnikov in turis-
tičnih spremljevalcev 
Na Gospodarski zbornici Slovenije je do 12. 
oktobra 2000 uspešno opravilo izpite za 
turistične vodnike in turistične spremljeval-
ce skupno 195 oseb, v postopku opravlja -
nja izpita pa je še 98 oseb. To število se iz 
dneva v dan spreminja. 
Turistični vodniki in spremljevalci, ki so op-
ravili izpit, se morajo vpisati v register tu-
rističnih vodnikov in spremljevalcev Slove-
nije, ki ga vodi GZS. Kakšnih 20 vddnikov 
tega še ni storilo, razlog za to pa ni znan. 
Gospodarska zbornica Slovenije -.Združe-
nje za turizem in gostinstvo organizira izpi-
te vsak mesec nepretrgoma od jeseni 1999. 
Informacija je bila posredovana na novinarski kon-
ferenci MMGT 1. septembra 2000, pred objavo pa 
smo za ažuriranje podatkov prosili Marijo Acceto iz 
GZS. Podrobnejše informacije o pogojih pridobiva-
nja licenc in opravljanja izpitov za owavljanje vseh 
navedenih dejavnosti posredujejo na Gospodarski 
zborn ici Sloveniji, telefon 01 5898 ooo. 
Vpetost lokalnih turističnih organizacij v nacionalno ustvarile v celotnem letu 1999 5.396.275 
prenočitev, kar predstavlja 89,1 % vseh pre-
nočitev v Sloveniji). Miša Novak 
Natanko pred dvema letQ11la smo ob sprejetju Zakona o pospeševanju ttlrizma med dm$im zapisali, da je za slovensko turistično 
gospodarstvo sprejetje zakona velikega /J(nne1,a, saj bi naj uredil dve področji, bistvem za 1,astajajočo slovensko t11ristično orga-
niziranost in za norn,alni in uspešnejši razvoj ttlrizma - to sta financiranje in organiziranost. O obeb področjih smo medtem že 
veliko pisali, pri slednjem pa Je bilo vedno v ospredju oblikovanje 11acionalne turistične organizacije oziroma preoblikovanje 
javnega gospodarskega zavoda Center za promocijo turiz11,a Slovenije v Slovensko nacionalno turistično organizacijo. Tokrat 
nekaj besea o tem, kako je z nastajanjem lokalnib turističnih organizacij in njihovo vpetostjo v SNJ'O. 
Po podatkih«iz raziskave bi naj bilo v Slove-
niji že ustanovljenih 16 lokalnih turističnih 
organizacij, v postopku ustanavljanja lokal-
ne turistične organizacije pa bi naj bilo 17 
občin, čeprav se ti podatki seveda ves čas 
spreminjajo. 
V programu dela SNTO za prihodnje leto bo 
v aktivnostih trženja in vsebinah orodij trž-
nega komuniciranja poudarek na premiku 
od krovnega komuniciranja turistične po-
dobe Slovenije k razvoju in trženju turistič­
nih proizvodov. Tako bo SNTO v skladu s 
svojo razširjeno vlogo pristopila k načrtova­
nju, oblikovanju in spodbujanju razvoja ter 
trženja celovitih turističnih proizvodov za 
posamezne ciljne skupine gostov in prav tu 
bodo na terenu odločilno vlogo (morale) 
imele/ti lokalne turistične organizacije. Z 
aktivnejšim trženjem turističnih proizvodov 
na nacionalnem nivoju bo v proces trženja 
še v večji meri kot do sedaj (tudi preko po-
vezovanja znotraj lokalnih, regionalnih in 
področnih turističnih organiazcij) vključeno 
turistično gospodarstvo, kar bo pomenilo 
povečano možnost partnerskega finan-
ciranja trženjskih aktivnosti in s tem multi-
plikacijo promocijskih sredstev na nacio-
nalnem nivoju. 
Zakon o pospeševanju turizma (Ur.l. RS, št. 
57/98) v drugi alineji 8. člena definira, da 
lokalne turistične organizacije s turističnih 
območij pridobijo pravico do soustanovitve 
nacionalne turistične organizacije, sodelo-
vanja pri oblikovanju programa aktivnosti 
nacionalne turistične organizacije in sofi-
nanciranja pospeševanja turizma iz sred-
stev nacionalne turistične organizacije. 
Oblika sodelovanja lokalnih in nacionalne 
turistične organizacije bi naj bila natančne­
je določena v "Uredbi o preoblikovanju jav-
nega gospodarskega zavoda Center za pro-
mocijo turizma Slovenije - Slovenian Tou-
rist Board v javni gospodarski zavod Slo-
venska nacionalna turistična organizacija" 
(Ur. l. RS 99-4700/1999, RS 24-1110/ 2000 
- sprememba, RS 79-3674/ 2000 - spre-
memba). Vendar pa le-ta le v 7. členu opre-
deljuje, da imajo v skladu z zakonom pra-
vico do sooblikovanja programa aktivnosti 
zavoda tudi regionalne in področne turis-
tične organizacije. Poleg tega lokalne, re-
gionalne in področne organizacije v Uprav-
nem odboru SNTO nimajo svojega zasto-
pnika oziroma člana . 
Kljub pomanjkan ju natančne formalne op-
redelitve vsebinskega in finančnega sodel-
ovanja organizacij na lokalni, regiona lni in 
nacionalni ravni pa se SNTO zaveda pome-
na L TO-jev, RTO-jev in PTO-jev ko strateš-
kih partnerjev na lokalni in regionalni ravni. 
Tako je letos vse že delujoče LTO-je vključil 
v nastajanje programa dela SNTO za leto 
2001 že v samem začetku - najprej avgusta 
preko vprašalnika za pripravo programa de-
la, nato pa v začetku septembra z udeležbo 
na usklajevalnih sestankih po posameznih 
turističnih področjih. SNTO je vse LTO-je 
sredi septembra tudi posebej povabil na 
sestanek, na katerem smo naredili prerez iz-
vedenih akcij na domačem trgu, ki potekajo 
pod blagovno znamko "Dobrodošli doma" 
in razpravljali o vsebinskih izhodiščih za ak-
tivnosti za domačega gosta v letu 2001. 
Še vedno pa se na SNTO soočamo s prob-
lemom, da nimamo popolnega in ažurnega 
pregleda nad tem, katere lokalne, regional-
ne in področne organizacije so že ustanov-
ljene oziroma so v ustanavljanju. Tako lah-
ko žal pride do tega, da določene, že delu-
joče lokalne turistične organizacije, ne ob-
vestimo o določenem projektu iz povsem 
preprostega razloga - ker na SNTO ne ve-
mo, da obstaja! S pomočjo "avgustovske-
ga" vprašalnika za pripravo programa dela 
SNTO za leto 2001, smo od lokalnih turis-
tičnih organizacij želeli dobiti informacijo o 
tem, ali je njihova L TO že ustanovljena ozi-
roma v postopku ustanavljanja, za katero 
LTO 
LTO SOTOCJE TOLMIN 
ZAVOD ZA TURIZEM POSTOJNA 
ZAVOD ZA PROMOCIJO IN RAZVOJ 
TURIZMA OBČINE KRANJSKA GORA 
ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR 
DIREKCIJA ZA TURIZEM BLED 
ZAVOD ZA TURIZEM IZOLA 
LTO BOHINJ 
LTO ROGAŠKA SLATINA 
KONT. OSEBA 
]ANKO HUMAR 
]OŠKO ŠTAJER 
DARJA RADI Č 
MAJDA SLO KAN 
EVA ŠTRAVS PODLOGAR 
]OŽE Č E R NELIČ 
]ANKO HUMAR 
VLASTA Ku č 1 š 
LTO LENDAVA HELENA KRAMAR 
LTO LENDAVA SONJA KRESLIN 
TU RISTIČNO ZDRUŽENJE PORTOROŽ IVAN S ILI Č 
LTO SLOV, KONJICE -GIZ DRAVINJSKE DOLI NE IRENA ŠVAB 
LTO LAŠKO DUŠAN KLINAR 
L TO PODČETRTEK • 
MAG DA ]URJEC 
zaokroženo turistično področje, kdo so 
ustanovitelji, koliko obveznih članov imajo, 
koliko članov aktivno sodeluje, ali je že 
uvedena obvezna članarina, ali in kako us-
klajujejo aktivnosti razvoja in trženja turis-
tične ponudbe z drugimi subjekti, kakšna 
je struktura virov financiranja skupnih ak-
tivnosti na področju razvoja in trženja tu-
ristične ponudbe, za katere dejavnosti se 
namenjajo sredstva za razvoj in trženje tu-
ristične ponudbe in v kakšnem deležu itd. 
V raziskavo smo zajeli reprezentativen vzo-
rec 120 -ih anketiranih lokalnih in področnih 
turističnih organizacij, občin, regionalnih 
turističnih zvez in drugih turističnih organi-
zacij. Na anketo je odgovarjalo natanko 69 
organizacij, kar predstavlja 57,5 % vzorec 
vseh anketiranih (na podlagi obdelanih 
vprašalnikov smo zabeležili, da so občine, 
lokalne turistične organizacije in druge or-
ganizacije, ki so bile vključene v raziskavo, 
NASLOV TEL. FAX 
ULI CA PETRA SKALA RJA 4 5220 TOLM IN 
LJ UB LJ ANSKA 4 6230 POSTOJNA 
05 38 100 84 05 38 100 83 
05 7280 787, 7280 788 05 7280 780 
BOROVŠKA 99A, P.P. 6 4280 KRANJSKA GORA 04 5885 020 04 5885 021 
PARTIZANS KA 47 2000 MARIBOR 
CESTA SVOBO DE 11 4260 BLED 04 578 05 00 04 578 05 01 
SEN ČNO NABRE ŽJE 8 6310 IZO LA 05 601 051, 041 722440 05 601 052 
TRIGLAVSKA 35 4264 BOHINJSKA BISTRICA 064 749 010 064 72 1 864 
ZDRAVILIŠK I TRG 1 3250 ROGAŠKA SLATI NA 041 615 272 063 811 64 27 
PARTI ZANS KA 46 9220 LENDAVA 02 578 81 60 02 788 170 
KRANJ Č EVA 4 9220 LENDAVA 02 578 83 90, 574560 02 578 83 91 
OBALA 16 6230 PORTOROŽ 05 674 82 60 05 674 82 61 
STARI TRG 29 32 10 SLOVENJSKE KONJICE 03 5754490, 7573377 03 5754 490 
MESTNA ULICA 2 3270 LAŠKO 063 731122 063 731 769 
ŠKOFJA GORA 1 32 54 POD Č ETRTEK 063 818 27 80 063 829198 
E-MAIL 
LTO.TOLMIN@SIOL.NET 
ZZT. PO STOJ NA@STU DIO PROTEUS.SI 
IN FO@KRANJSKA·GORA.SI 
INFO@DZT.BLED.SI 
TIC.I ZOLA@IZOLA.SI 
LTO @BOHINJ .SI 
RAZVOJ N 1.CENTE R.KRAMAR@S I O L.N ET 
RAZVOJNI .CE NTER. LEN DAVA@S 10 L. N ET 
INFO@TZ-PORTOROZ. SI 
GI Z.SK@SIOL.NET 
OBCINA.LASKO@CELJE.EUROCOM.SI 
-~ TURIZEM PODčETRTEK G.I.Z 
AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZMA 
IN PODJ ETNIŠTVA ANA NUŠA LISJAK GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK 01 83 91 470 01 818 119 INFOVENTER.KAMNI K@SI OL.NET 
JAVNI ZAVOD CELEIA LTO 
LTO PRLEKIJA LJUTOMER 
BOŠTJAN VRŠČAJ TRG CE LJ SK IH KNEZOV 9 3000 CELJE 03 42 65 766 03 42 65 774 TIC@CELJE.SI 
VA LENTI N ODAR VRAZOVA 1 9240 LJ UTOMER 02 584 83 33 02 581 1610 LTO-LJUTOME R@SIOL.NET 
LTO-ji! Če vas ni na seznamu, nam pošljite vaše podatke na misa.novak@slovenla-tourism.si 
9 
TRŽNO KOMUNICIRANJE 
~- l.b, ·~~~ -- -i: ,:. <:: 
Drama na odru turističnega tržnega komuniciranja 
Iz KOMUNICIRANJA V INFORMACIJSKI V "PRIPOVEDOVANJE ZGODB IN USTVARJANJE 
SANJSKE DRUŽBE"· PRIMER SLOVENIJE 
Rok V. K/.ančnik 
01;$anizirani _turlzet}' je ~e!a le druga be_seda za zaokro~~ procef komuniciranja. Nj~ov smisel je ''prestaviti" določeno osebo 
ali skupino t11di, ki so si zazeleli potovan1a, na drug krll)·in to vsaJ za eno noč. NaJ.1!':'1 Jim je treba povedati da se približuje se-
!f,~ko dol«eni .čas oziroma da si, želijo nekam drugam, nato jim je treba vzbuditi zeljo po. tobw do~ kraju kamor jih 
zelimo pripeljati, potem !pretno protltiti turistični proizvod in naposled vzbuditi občutenje zadovoljstva. In kajpak v~nw pripel-
jati doi,wv. Pika. toda -Je to vse? _ 
Turizem niso "salamijade" ali "prikazi 
kmečkih običajev". Turizem nismo " ljud-
je", marveč v prvi vrsti napolnitev name-
stitvenih zmogljivosti. Biznis. Občutek za-
dovoljstva naj bi bil povzročen tako (naj-
prej) pri gostu kot tudi pri gostitelju. Da do 
tega pridemo, se vzpostavi izjemno široka 
mavrica orodij tržnega komuniciranja, ki 
sega od rednega informiranja (turističnih) 
medijev o privlačnosti turistične destinaci-
je, nenehnega prepričevanja organizator-
jev potovanj in turističnih agentov o pri-
mernosti za zastopanje taistih na trgu, po-
tenja na sejemskih in borznih nastopih, 
plačevanja visokih računov za oglaševan-
je, vse bolj in bolj pa tudi agresivna upora-
ba novih medijev, predvsem medmrežja. V 
tej dobi - času informacijske družbe - smo 
zlasti ponosni na priseganje na slednje. Do 
interneta smo sčasoma izgubili zadržke, še 
tako skromna turistična kmetija ima svojo 
domačo stran, ne bojimo se več, da gre 
pravzaprav za oživitev Orwellovega Velike-
ga brata, celo plačati si že upamo z zapi-
som tiste dolge številke s plastične kartice 
kar direktno v računalnik. 
Je to "to"? Smo torej naposled doživeli mo-
dus vivendi turističnega marketinga, ki se-
ga od skromnih promocijskih prizadevanj 
do resnega oglaševalskega načrta, vredne-
ga nekaj milijonov evrov? 
Odgovor naj bi bil na dlani: ja, seveda je to 
tisto pravo. A kot nas učijo že klasiki mar-
ketinga, je dvom najbolj potreben tedaj, ko 
so nekateri odgovori skorajda samoumev-
ni. Zato lahko drzno pokimamo: če že vsi 
(beri: tudi in predvsem Sloveniji konkuren- ·· 
čne turistične destinacije) počno isto in 
uporabljajo enaka orodja tržna komunici-
ranja, potem moramo mi storiti korak na-
prej. Kam? Tukaj pa si le pomagajmo z do-
gnanji najsodobnejše stroke: s premikom 
sporočil kot informacij v sporočanje čustev 
oziroma, kot bi dejal Eulogio Bordas iz bar-
celonskega THR, s premikom iz informacij-
ske v "sanjsko" družbo. Njegovo odlično 
predavanje, sicer v nekaterih točkah do-
dobra prerisano iz bestsellerja "The Dream 
Society" (Sanjska družba) danskega znan-
stvenika Rolfa Jenssena, smo nekateri 
srečneži doživeli začetek letošnjega polet-
ja v Ljubljani. 
šanje, zakaj naj bi sploh obiskali ta in ta 
kraj", se nam tu ponuja čisto jasen odgo-
vor. Vrnitev v "sanjsko družbo", družbo in 
okolje, kjer človek lahko podoživi pravljice 
iz otroštva, je hrano, ki se je je spomni z 
babičinega štedilnika in se vna novo zaljubi, 
družina pa nekako zbliža. Custva o katerih 
govorimo, so vsa na pozitivni strani diagra-
ma in naravna, ne enodnevna kot divjanje 
po igralih Disneylanda in drugih, "lagodi-
gardnih" tematskih parkov. Polnjenje bate-
rij, če hočete. Ne avtomobilskega akumula-
torja, temveč tistih, ki človeka nasmejejo 
do solz oziroma mu solze privabi zavest, 
da se bo moral vrniti v kruti vsakdanjik. Ki-
často? Ne. Nič več. Če smo se včasih rogali 
destinacijam, ki so se identificirali s srcem 
(prime~: Steiermark - das grune Herz Eu-
ropas, Stajerska, zeleno srce Evrope), nam 
je zdaj bolj jasno, da sporočilo v tržnem ko-
municiranju mora vsebovati čustva, vendar 
morajo ta do trga priti v obliki "zgodbic", 
torej ne kičastih sloganov. 
Razlika je očitna: slogan povzroči kratko-
trajni impulz, deja vu, medtem ko zgodbica 
povzroči občutenje lagodja, ki traja dlje in 
ponuja možnost identifikacije. 
Slovenija je bila pravzaprav ena prvih, ki je 
začela pisati zgodbice. Vsaj v Evropi. Za-
kaj? Razlog je pravzaprav banalen. Prepro-
sto zato, ker se je nekdanji Center za pro-
mocijo turizma Slovenije že takoj po svo-
jem nastanku zavedal, da lahko in mora sil-
no omejena finančna sredstva pomnožiti z 
močjo ustvarjalnosti, duhovitosti. 
no neprepoznavna. 
Slovenija je v prvi petletki neodvisnosti 
vrh na lestvici prioritetnih nalog namenila 
oblikovanju državnih struktur in oranju 
gospodarskih reform. Turizem je igral vlo-
go desetega brata in se je moral do kruha 
dokopati sam. CPTS je tako leta 1996 začel 
s petletno zamudo in je mnogo časa pora-
bil za obveščanje tujih javnosti predvsem o 
tem, da Slovenija leži med Alpami in mor-
jem in da ima pet silno privlačnih turističnih 
območij (gore in jezera, obala in kras, zdra-
vilišča, mesta in podeželje), ki se jih tujim 
tour operatorjem splača tržiti. Med vrsti-
cami pa je sporočal - čisto potiho, da ne bi 
vztrajno zagotavljanje prej povzročilo dvo-
mov - da je Slovenija varna, to pa ponazo-
ril, s čustveno nabitimi zgodbicami, ki so 
pravzaprav črpale iz naše dediščine in so-
oblikovale podobo, identiteto Slovenije v 
tujini. 
Zgodba o danskem jajcu 
Ena najbolj znanih "marketinških zgodb", 
ki jo je posebej izpostavil Bordas, je vseka-
kor zgodba o danskem jajcu. O čisto na-
vadnem jajcu, enem, katerem koli, izmed 
kokošj!h jajc iz male kraljevine med Nemči­
jo in Svedsko. Toda - gre za čustveno 
zgodbo oziroma niza informacij, ki jih veže-
jo nekatere značilnosti: to je jajce, ki je na-
stalo v naravnem procesu življenja perna-
tih živali, namreč kokoši, ki jih nihče ni mu-
čil, dansko jajce povzroča razmišljanje o 
"dobrih starih časih kmečke romantike, 
jutrih, ko se še ves pomečkan spraviš za 
plinski štedilnik (ni govora o steklokera-
mičnih ploščah!) in si spečeš pravi, pravca-
ti hemendegs. "Dansko jajce" ni jajce. Je 
"dansko" jajce, torej ne le predmet, ki je 
naprodaj, temveč proizvod, za katerim sto-
ji (čustvena) zgodba in identiteta. Je mož-
no kaj podobnega tudi v turizmu? Ja. Vse. 
Nakup "danskih jajc" ni le nakup paketa 
desetih jajc v lokalni trgovini nekje v pred-
mestju Hannovra, temveč hkrati povabilo 
na obisk Legolanda, parka Tivoli sredi Ko-
benhavna, Odenseja. Obvezna "Swedish 
shop" ob izhodu iz vsake (modro-rumeno 
pobarvane) IKEE ni le možnost nakupa 
švedskih piškotov, ampak prijazno povabi-
lo na jeep safari po gozdovih nad Uppsalo. 
NOYEVSEBINE ------ ... ------
INFORMACIJSKA 
DRUŽBA 
RACIONALIZEM 
PRAGMATIZEM 
FIZIČNO UDOBJE 
TEHNOLOGIJA 
RACIONALNA 
INTELIGENCA 
ČUSTVA 
tusTVENA 
INTELIGENCA 
Vir: Jenssen 1999, Bordas 2000 
Nastajanje "novega" turizma za 
"čustveno družbo" 
Stvar ni preprosta. Čeprav,je končni motiv 
isti - pehanje turističnih podjetij po dobič­
ku, turističnih promocijskih organizacij pa 
po čim višjih statistikah - pa je pot drugač­
na. Stari vzorci turizma predvidevajo iz-
jemno močno vlogo tour operatorja oziro-
ma organizatorja potovanj, katerih bistve-
na naloga je oblikovanje paketnih aranž-
majev. Ta koncept se zdaj umika oblikoval-
cem zgodb, med katerimi izstopa vloga 
"piarovcev". Medtem ko tour operator ni-
kakor ne more uresničiti svojega poslanst-
va brez turističnih agentov, toda tudi izku-
šenih prodajalcev (salers) oziroma proda-
jalcev postelj (bed sellers), komercialistov 
(contractors), pa dandanašnji in še bolj jut-
ri, ne bo šlo brez "izkušenih prodajalcev" 
(namesto prodajalcev postelj), ki bodo so-
delovali v tesni navezavi z oblikovalci, pri -
povedovalci, celo "direktorji" zgodb, dra-
me in izkustev. 
Ta koncept prav vpije po preseganju in 
opustitvi nekdanje formule SSS (sea, sand, 
sun - morje, pesek in sonce) v EEE (expe-
rience, education, excitement ali izkustva, 
izobrazba in vznemirjenost) . 
Racionalna inteligenca, ki je zaznamovala 
informacijsko družbo, se je preoblikovala v 
čustveno inteligenco. Ta postaja vse bolj 
pomembna kot IQ. Slednji je pomemben v 
vsakodnevnem življenju, toda prav v tis-
tem, od katerega si želimo zbežati, pa če­
prav (ali prav tja) na dopust (glej tudi: Da-
niel Goleman - Emotional lntelligence, 
Bantam - 1995). Turizem torej postaja vse 
bolj in bolj oseben. Turistični proizvod do-
biva ime in priimek. Turizem v informacijs-
ki družbi je predvideval, da ima trg splošni 
interes po počitku in znanih standardih, po 
katerih naj bi bile turistom nudene sto-
ritve. "Novi turizem" za razliko od starega 
"The dream society" 
Zato so začele nastajati ne zgolj v tuje 
jezike, pač pa v tuje razumevanje, misel-
nost in čustvovanje prevedene zgodbe o 
čudovitem belem konjičku iz Lipice, o 
predjamskem Robinu Hoodu, nenazadnje 
tudi o bloških smučarjih, lovu na polhe, 
torej zgodbe o krajih, kjer ni hotelov z več 
sto posteljami. Skupni imenovalec vseh 
teh zgodb je - naravnost, sproščenost, 
prijaznost, nemnožičnost , izvirnost, in 
pridevniki, kot - čisto, pristno, gostoljubno, 
pridno. Toda tudi - srednjeevropsko, na 
stičišču Alp in Sredozemskega morja, zato 
pa tudi prepletenost alpske (racionalne, lo-
gične, nekoliko zadržane, tudi poslovne) in 
sredozemske (vesele, zaljubljene, razi-
grane) mentalitete in - kuhinje, skupaj z vi-
nom. 
Kot izjemno prijetno igrico, predvsem pa 
kot nepozabljiv simbol smo, zlasti na an-
glo-saksonskih trgih, uporabljali besedo 
"love" v imenu dežele (country, odvisno od 
koncepta tudi land), besede "država" 
(state) pa se zaradi njene hladnosti in poli-
tičnosti izogibali kjer se je le dalo. 
DRUŽBENI 
RAZVOJ 
"SANJSKA DRUŽBA" RAZVOJ 
GOSPODARSKE 
VREONOSTI V preteklosti je zlasti poezija večkrat opo-
zarjala na odtujenost ljudi v današnjem 
svetu. To ni čudno, pesnenje je namreč 
ena od najbolj oprijemljivih in dostopnih 
oblik umetnosti, kar po domače rečeno po-
meni podajanje čustvenih vzorcev v različ­
nih medijih in njihovo konzumiranje pri 
prejemnikih. Formula je bila pravzaprav na 
dlani. Kjer je dim, je tudi ogenj, torej ni na-
pak razmišljati o tem, da je sodobni turist, 
predvsem tisti, ki živi v velikih urbanih sre-
dinah, človek pod nenehnim stresom, od-
tujen, vsega naveličan, utrujen, politiziran. 
~ismo to že tudi mi, v mali Ljubljani? 
Ce imamo v turističnem marketingu vedno 
problem, ki se mu reče "odgovor na vpra-
Vendar pa CPTS koncepta premika iz infor-
macijske v sanjsko družbo ni mogel v 
popolnosti uresničiti predvsem zato, ker je 
imel druge prioritete. Nastanek neodvisne 
slovenske države je preprosto pomenil pri-
hod popolnega "newcomerja" na mednar-
odni turistični trg, kajti v osemdesetih je 
turizem predvideval trženje držav kot turis-
tičnih destinacij. Slovenija pa to ni bila, za-
to je bila skrita pod grobim in raztrganim 
jugoslovanskim plaščem in s tem neznos-
------- -------
( ČUSTVENA DRUŽBA ) C IZKUSTVA ) 
INFORMACIJSKA 
DRUŽBA 
INDUSTRIJSKA 
DRUŽBA 
POLJEDELSKA 
DRUŽBA 
( ____ s_To_R_,rv_ E ___ )
( PROIZVODI ) 
( PRIDELKI ) 
Zlasti v zadnjem delu procesa, namreč v razvoju od informacijske do čustvene družbe, pa opazimo, da se vsebine v obeh druž-
bah razlikujejo. Vir: Jenssen 1999, Bordas 2000. 
predvideva oseben stik do turista, ki ima 
posebne interese, namesto počitka si želi 
uresničevati svojo čustveno piramido, na-
mesto storitev pa si želi izkustva in "zgod-
be", v katerih bo našel svojo življenjsko iz-
kušnjo. 
Oblikovalci turističnega marketinga mora-
jo poslej poznati mnogo več, kot se zgolj 
razumeti na statistiko prihodov, prenoči­
tev, deviznega priliva. Poslej morajo biti -
čustveno pismen i. Psihologi. In se vedno 
zavedati, kar je pred več kot pol stoletja 
skozi pisalo Antoina de St. Exuperyja rekel 
Mali princ: "bistvo je očem skrito". 
Turisti ne želijo biti - ali ne bodo več želeli 
biti - le anonimne številke v skupinah, čre­
dah, kupcev paketnih aranžmajev. Vse bolj 
in bolj želijo občutiti osebno izkušnjo, ki 
bo lastna samo njim. Turist se iz "osebe" -
po domače v strokovni javnosti "pax" -
spremeni v osebnost z imenom in priim-
kom, tedaj, ko stori ali počne nekaj, kar ga 
loči od množičnih obiskovalcev določene 
destinacije. Tedaj, ko se aktivirajo njegova 
čustva, v prvi vrsti adrenalin. Vse več je to-
rej "trga dogodivščin", ki predvideva ak-
tivnosti, pri katerih se sprošča adrenalin, 
torej najprej športnih. "Cisto preprosti lju-
dje", so si zlepa zaželeli početi nekaj "niti 
najmanj preprostega", izjemnega. 
A daleč od tega, da bi šlo zgolj za šport. Iz-
jemno pomembno je tisto, prav "kultno" 
čustvo, torej ljubezen, zlasti pa v razliko-
vanju od spolnosti. Ljudje si želijo biti ljub-
ljeni in ljubiti, se imeti rad, se spoštovati. 
Slovenija ima na tem področju v marketin-
gu prednost, zaradi že omenjene povezave 
z angleško besedo "love". (Mimogrede: 
Slovenija ima "skrito prostitucijo", ki je tu-
risti pravzaprav - na srečo ali tudi ne - ne 
morejo odkriti, zato se Slovenija s seks tu-
rizmom nikakor ne more enačiti . "Seks tu-
rize·m" na mednarodnem turističnem trgu 
nikakor ni prednost). Včasih je bila glavna 
· formula "lokacija, lokacija, lokacija," da-
nes postaja "čustva, čustva, čustva". 
Za protagoniste različnih tržnih seg-
mentov so nekatera čustva ista, dru-
ga spet drugačna. Kakšna je lestvica 
čustvenih prioritet? Poglejmo: 
• MARKET 27 (mladi in dinamični , brez 
družine): sreča, ljubezen, erotika, prijatelj-
stvo, vznemirjenje, tekmovalnost, prese-
ganje težav, zmagoslavje, 
• DRUŽINE z MAJHNIMI OTROKI: sreča , lju-
bezen, prijateljstvo, občutek miru, poveza-
nosti, uresničevanja življenjskih material-
nih in duhovnih ciljev, 
• SENIORJI (UPOKOJENCI): sreča, ljubezen, 
prijateljstvo, občutek miru, povezanosti, 
koristnosti, zdravja in sposobnosti, 
• POSLOVNEŽI: sreča, uspeh v poslu, ob-
čutek miru, preseganje stresa in drugih 
ovir, ohranjanje zdravja, majhne, a nevid-
ne kršitve poslovnih, tudi družinskih norm 
(neškodljivi grehi). 
Več ali manj gre za iste stvari, vsem najbolj 
osnovnim tržnim segmentom pa je skupna 
želja po tem, da ne bi doživeli tako imeno-
vanih negativnih izkustev. Zato se jim velja 
izogibati tudi v oblikovanju "zgodb", saj 
ima vsaka srečen konec. Primer, ki doka-
zuje to trditev, je izrazito negativen odziv 
mednarodne turistične javnosti na ponov-
no nedavno uvedbo krvave tradicije ob-
glavljenja vola na nekaterih južno dalma-
t inskih otokih, na primer na sicer, khm, 
prečudoviti Korč uli. 
Kar je še novo, je naslednje: nekdaj so ime-
le vse turistične skupine na prodaj standar-
dizirani turistični produkt. Standardi so bili 
enaki na vseh področjih, velikost sob, ena-
ko prehranjevanje, enaka zabava, celo ena-
ki motivi za fotografiranje, pri katerih se je 
menjavala izključno oseba pred, na primer, 
mostom Vzdihljajev v Benetkah. Zdaj je 
drugače: glede na denarne možnosti, pred-
vsem pa čustvene potrebe, tržn i segmenti 
oziroma njihovi predstavniki - osebnosti, 
individualisti - konzumirajo zgodbe in čust­
va različno. Bordas je to primerjal z veli-
kostmi: S, M, L, XL. 
Novi turizem za razslojeno "čustveno 
družbo" 
V grobem gre za zgodbe, ki nastajajo na 
TRŽNO KOMUNICIRANJE 
naslednjih področjih, tržnih ponudbah: trg 
dogodivščin, trg narave, trg "ljubezni", ka-
kovosti življenja, prestiža, zabave, duhov-
nega miru, trg motivov za obisk, trg "hi-
per-turistične" ponudbe. Prav slednja - hi-
per-turistična ponudba - je pravzaprav tis-
to, kar je Center za promocijo turizma Slo-
venije do letos in poslej SNTO promoviral 
in tržil na mednarodnem turističnem trgu. 
Pa vzemimo pod dmlJnogled Slovenijo 
in to kar ima ponuditi 
Pri tem je primerno poudariti, da Slovenija 
ne tekmuje več z drugimi turističnimi des-
tinacijami (zato tudi povezovanje s Koroš-
ko in Furlanijo), temveč njena turistična 
ponudba tekmuje na mednarodnem turis-
tičnem trgu z drugimi turističnimi po-
nudbami. 
Za zaključek 
Slovenski turizem torej počasi, a fagotovo 
napreduje iz informacijske v - čustveno 
družbo. Slovenija kot vzorec? Zakaj pa ne. 
Opomba: članek je avtorsko delo Roka V. Klančnika in ni uradni doku-
ment Slovenske nacionalne turistične organizacije. 
Bralcem, ki jih posebej zanima področje interku lturne komunikacije z 
motnostjo učinkovite aplikacije njenih izs ledkov v turističnem mar-
ketingu, v najboljši vo lji predlagam - poleg del Eulogia Bordasa in te 
omenjene Dream Society Rolfa Jenssena, naslednjo literaturo, na voljo je 
pod www.amazon.com: 
• Goleman, Daniel · Emotional lntelligence; 1995 
• Anholt, Simon -Another one bites the grass; 2000 
• Trompenaars, Alfons · Riding the waves of culture Riding the Waves of 
Culture: Understanding Cultural Diversity in GiobJl Business, 1999. 
• Lewis, Richard · When Cultures Co//ide: Managing Successfully Across 
Cultures, 1999 
TURIS'l1lln PRDDlllt'IP l8laosT 11A 11& 
lovenija - zeleni košček Evrope .....,.._ _____ o-:'b-a~la-:i-n7k-ra_s _________ ~----z ... e..,.le-n'":"i,-:'b-e~li..,.in_m_ o..,.dr..,.i "!:'šp_o_rt-.i~G:-a:-ha-n"':'je- ,-p-o':""h-od-:-n-:-iš~tv- o- ,---primarni trgi. Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška 
-·geografsko: dežela med Alpami in Sredozemljem 
hiper-turistična ponudba 
TdHPOIUDII 
gore in jezera 
naravna zdravilišča 
podeželje 
mesta 
Z.0D81. PO VIUKOm S, M, L. XL •r::=~~~~~~~s::;~....,,.._---J'•po1ro".odništvo po TNP 
trg kakovosti življenja 
trg zabave 
trg duhovnega miru 
trg motivov 
• rafting, kanjoning, kajak, kanu \ 
• bungee in drugi modni adrenalinski športi 
• jamarstvo 
• Triglavski narodni park 
• Soča in Juliana 
• Soline 
• kraj inski park Lahinja 
• Prekmurje in štorklje 
• kočevski medvedi 
• kraški pojavi, na čelu z jamami, človeška ribica 
• naravno, ohranjeno in atraktivno, stimulativno okolje za 
obnovo medčlove ških vezi 
• " režirana" okolje, ki se udeležencem posebej vtisne v 
spomin 
• poroke v Sloveniji 
• potovanja za dedke/ babice in vnuke 
• okolje, ki stimulira fizi čno in duhovno zdravje 
(welfare+fitness=welness) 
• okolje prestižne turi stične ponudbe 
• okolje izvirne turist i čne ponudbe 
• igralništvo 
• koncerti in prireditve 
• karnevali 
• verska kulturna dediščina, npr. romarski kraji 
• izvirnost 
• vrednote 
• kulturna in naravna dediščina, kot npr. Lipica 
• ostanki Soške fronte 
• nostalgija, parn i vlak 
• č lovekove pravice 
• drugi družbeni, sociološki motivi 
smučanje) 
kongresni turizem in turizem motivacijskih 
potovanj 
igralništvo 
gradovi in dvorci 
kulinarika in vino 
ku ltura etc. 
MOblOSTI ZA TUIJsnlllO POIIUHO 
• so oliiifšp'1ii no-t ris ni centri 
• nacionalne, mednarodne in svetovne športne prireditve 
• šole različnih športov, na primer šole smuča nja , etc. 
• mali, družinsko vodeni hoteli 
• turisti čne kmetije 
• planinski domovi 
• hoteli v lokalnem slogu 
• blejski otok 
• gradovi 
• dvig s toplozračnim balonom 
• vinogradi in druga "good-old-times" okolja 
• ponudba "nostalgije" 
• prizorišča (tudi srebrnih, zlatih) porok, Abrahamov 
• simbolna prizorišča za srečanje izseljencev 
• tematski hoteli 
• wellness in zdravilišča 
• hoteli petih zvezdic 
• konferenčna središča 
• udobne turistične kmetije 
• slow-food večerje 
• igra lnice 
• prireditveni prostori v sodelovnju z namestitvenimi 
zmogljivostmi 
• verski programi 
• izobraževalni programi po Sloveniji 
• new-age tretmaji in prakse 
• tečaji obrti in običajev 
• drugi tečaji in izobraževanja 
• muzeji in tematska 
• zgodovinska prizorišča 
• gradovi in dvorci 
• mestna izobraževalna in konferenčna središča 
• komune, tudi squati 
sekundarni t(gi: Ve lika Britanija, Skandinavija, 
Rusija, Švica, ZDA, ... 
"neuvrščeni" - trgi z manjšim inputom v 
slovenski turizem 
* produkti niso vezani na meje zaokroženih turistilnih ponudb. 
vir: CPTS • SNTO, 1996-2000 
LolE• OST • A TUIIE SUIIEIITE 
• mladi (market 27) 
• družine 
• seniorji 
• poslovni segment (MICE in incentive) 
velja za vse tržne ponudbe 
-• ~ •, •-•-• '". • - ••• C -~; 
TURIZMA 
12 
Integralni načrt kakovosti španskega turizma 
(PLAN INTEGRAL DE CALIDAD DEL TURISMO ESPANOL, PICTE) 2000 · 2006 * 
Izdalo: JH_nistrstvo _za gospodarstvo in obrt, državni sekretariat za trgovi,w in turizem, Madrid 2000 (povzetek) (: 5 f AfJ 't, 
Španski turazem na poti kakovosti vo: spremembe v ponudbi in tične ponudbe analitiki pripisujejo pred- • Emitivni trgi - večina turistov (91,3 %) 
Španski turizem se sooča z razmerami, v povpraševanju v devetdesetih letih vsem pomembnemu prizadevanju zaseb- prihaja iz Evrope, kar skoraj četrtina iz 
katerih prevladujejo vprašanja Evropske . nega sektorja za posodobitev in obliko- Nemčije in Velike Britani1·e. 
Turizem predstavlja eno ključnih španskih • monetarne unije, trgovinsko in socialno . vanJe novih komplementarnih ponudb, . gospodarskih panog. Pri tem je treba opo- d • TRG prepletanje s primarnimi trgi, globalizaciJ"a na rug1 strani pa javnemu sektorju, ki je ODSTOTKA 
... 24,3 zoriti, da se turistična de1·avnost izi·emno Nemcv•11·a ·1 VB v obliki konkurenčnega okolja, zato mora zago.tovil nove investicije v infrastruk- n hitro spremin1·a in razvi1·a, zlasti v luči glo- Franc·11·a 
zavzeti nvedvoumno vlogo vodeni·a in ka- turo, javne storitve in promocijo. Ta · ... 11,3 
· · 4,4 balizacijskih procesov, sprememb v pov- N'1zozemska ltal"a kovosti. Spanski turizem mora kot najpo- razvoj je posebej viden od leta 1993 in ni , 1l · · · · · · 
praševanju, kanalih proda1·e in promociJ'e, b'l • d d Belg1·1·a membnejši akter na svetovnem turistič- 1 pnza et zara i devalvacije pezete. Bil · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 4,0 
vertikalne in horizontalne integraciJ·e in po- • l Svv·1ca nem trgu ponovno določiti svojo politiko, pa Je ze o pozoren na primeren odnos · · · · · · .. · · · · .... · · · · · · · · · .. · 3,0 
dobno. Iz zgodovinske izkušnJ·e španskega k k / Portugalska strategijo in cilje, tako popolnoma avto- a ovost cena in, posledično, na medse- · · · · · · · · · · · · · · · · · · 2,7 
turizma in analize gibani·a, ki določa razvoi· b • k Ostala Evropa nomno, kot tudi v odnosu do svoJ'ih kon- oino onkurenčnost različnih španskih · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · 12,9 
turizma v bližnji prihodnosti, izha1·a za- · SKUPAJ EVROPA kurentov. ciljev. · · · • .. • .... • • • •, .. 91,3 
Integralni načrt kakovosti španskega turiz-
ma (PICTE) je dokument, ki je bil usklajen 
med španskim turističnim gospodarstvom 
in javnimi turističnimi organizacijami, izha-
ja pa iz sprememb, po katerih se je v 
preteklem desetletju začela oblikovati no-
va turistična ponudba Španije kot turistič ­
ne destinacije, tako osnovna, kot tudi 
komplementarna. Prav tako je v preteklem 
obdobju potekala globoka obnova poslov-
nih procesov in financiranja, kar je oboje 
posledica internacionalizacije in navzočno­
sti španskega turističnega gospodarstva v 
drugih destinacijah, kot tudi nasploh glob-
alizacije ter vertikalne in horizontalne inte-
gracije v svetovnemu turizmu. 
Potem ko je presegel velike težave konec 
osemdesetih in v začetku devetdesetih 
let, je španski turizem v zadnjih letih po-
vsem konsolidiran in na položaju liderstva 
(vodstva). Odnos med zasebnim turistič­
nim gospodarstvom in javnimi ustanova-
mi na področju turizma temelji na analizi 
povpraševanja in predvidevanju njegove-
ga gibanja, z jasno nalogo vzpostaviti naj-
bolj primerne smernice rasti in kakovosti 
ponudbe. Cilj je trajnostni razvoj in pri-
merna rast ponudbe, poglavitno načelo te 
rasti pa je kakovost. 
Kakovost kot osnovni koncept konkurenč­
nosti mora biti zasnovana tako, kot bo to 
najbolj primerno za "liderja" v destinacij-
skem turizmu, in mora biti najglobje zaje-
ta v turistično politiko. Kakovost se obli-
kuje v široki paleti različnosti španske tu-
ristične ponudbe kot pozitivna rešitev v 
neizogibnem konfliktu med ceno in pov-
praševanjem. 
Koncept kakovosti je bil sprejet s soglas-
jem celotnega turističnega sektorja. Na 
drugi nacionalni konferenci o kakovosti v 
turizmu je postal osnova za novo turistič­
no strategijo in temelj španske turistične 
politike. Integralni načrt (PICTE 2000) po-
meni tudi okrepitev in podporo ustreznim 
aktom in programom Evropske unije. Kon-
cept se izraža skozi konkretne programe, 
podane v tem načrtu, in ta želi ponovno 
obravnavati vsa za španski turizem najpo-
membnejša področja za obdobje 2000 -
2006. Gre za naslednje programe: 
• destinacije 
• produkti 
• sektorske storitve 
• internacionalizacija 
• mednarodno sodelovanje 
• izobraževanje 
• tehnične inovacije 
• statistika in ekonomske analize 
• promocija 
• prodaja 
Novi izzivi za turistično gospodarst-
~ljuček, da lahko španski turizem na vse POSEBEJ POJASNJENE ALINEJE RUBRIKE PO· ZDA .... . . . .. .... .... . .. . .. . ..... .. -· 1,9 
izzive odgovori izključno s - kakovostjo. Japon_ s __ ka . .. .. ... . ..... .. , . .. ....... . 0,9 
Sa k k t l hk t · t · · NUDBA IN PORAZDELITEV": m~ a. ovos a o zago ov1 rainostni • Posod
9
bitev _ skupaj s povečanjem ka- Brazil1Ja ... ..... . ..... ...... ... . ... , o,8 
razvoJ turizma in njegovo rentabilnost. pacitet (Spanija je zdaj na tretjem mestu Drugi , ......... , .. ... ...... ... ...... 5,1 
Elementi analize, ki pomenijo temelje 
po številu hotelov na svetu, za ZDA in ltali- SKUPAJ · · · ·· · · ·:· · · · :. · · · · · · · · 100 
za Načrt PICTE, so naslednji: jo, leta 1998 je zabeležila 178 milijonov 
prenočitev) - Preteklo desetletje je bilo v 
1. Razvoi mednarodnega turizma in rast 
števila tuiih prihodov v Španiio 
Svetovni turizem raste po povprečni stop-
nji 3,3 odstotka. Leta 1950 je svetovni turi-
zem zabeležil 25 milijonov mednarodnih 
turističnih prihodov, leta 1999 pa že 663 
milijonov (povprečna rast 6,9 %). Svetov-
na turistična organizacija (WTO) načrtuje, 
da bo leta 2020 po svetu potovalo 1600 
miliLonov turistov (povprečna rast 4,36 %). 
Na Spanijo vpliva predvsem dejstvo, da 
geografsko sodi med najbolj turistične 
regije na svetu, torej Sredozemlje in širše 
v Evropo, ki zabeleži kar polovico vseh tu-
rističnih prilivov v svetu, Sredozemlje pa 
beleži kar 35 % vsega svetovnega turizma 
(odstotek še raste). Leta 1990 je Španija 
zabeležila 53 milijonov turistov. Leta 1994 
64 milijonov, leta 1995 57 milijonov, leta 
1998 pa 72 milijonov turistov (od tega 
51,7 mio tujih). Leta 1999 je k 8 odstotne-
mu porastu prispevala tudi kriza na Ko-
sovem ter v celotnem vzhodnem Medite-
ra!lu , ki je v večji meri preusmerila tokove 
v Spanijo, poleg tega pa sta močnejši do-
lar in funt prispevala k močnejši prisot-
nosti Spanije na britanskem in ameriškem 
trgu. 
DELEŽ TURIZMA V BRUTO DOMAČEM PROIZVODU: 
1990: ......... ....... ................................ .... 8,1% 
1991: . ...... .............. ....... . ......... 7,9°/0 
1992: ...................................................... 8 % 
1993: .. ............. .. ................................... 8,2% 
1994: .. .. .. ...... ..... ....... ... ........................ 10% 
1995: ...... ...... ... ... ... . .... .... ......... 9,3% 
1996: ..................................... .......... ........ 10% 
1997: ................................................... 10,5% 
1998: ... ........................ ; .. .. .................... 11,1% 
L~ta 1998 2e je na potovanje podalo 45,5 
milijonov Spancev, od tega 41,5 milijona 
doma in 3,9 milijona v tujino. Domači turi-
zem prispeva v skupnem kolaču 51 % tu-
rizma in 53 % prihodkov v turističnem prili-
vu. Turistični priliv financira 133,7 % do-
mačega primanjkljaja v španskem prora-
čunu. V turizmu je 9,8 % zaposlenega pre-
bivalstva, kar pomeni 8,1 aktivnega prebi-
valstva, letni prihodek iz turizma pa je 
4500 milijard pezet. Turizem v Španiji po-
meni 1,3 milijona neposrednih ali posred-
nih delovnih mest. 
z. Ponudba in porazdelitev 
Visoko kakovostno raven španske turis-
celoti posvečeno modernizaciji prenočit­
venih zmogljivosti in vpeljavi nove tehno-
logije, predvsem rezervacijske. Moderni-
zacija je predpogoj za trajnostni razvoj tu-
rizma, kajti tekmovalnost na trgu je vse 
večja. 64 % španskih hotelov je mlajših od 
20 let, 13 % pa je mlajših od pet let. Naj-
starejši so hoteli z eno ali dvema zvezdica-
ma (skupaj 45 hotelov). 
• Proces preoblikovanja podjetništva - V 
devetdesetih letih je moralo podjetništvo 
odgovoriti na dva velika izziva: globaliza-
cijo in razmah podjetništva. Špansko tu-
ristično podjetje se je moralo preobliko-
vati iz družinskega podjetja, temelječega 
na samofinanciranju, v sodobne podjet-
niške sisteme, na primer s povezovanjem 
v hotelske verige, franšize velikih verig, z 
nastopom na borzah in podobno (primer 
Sol Melia). 
• Vertikalna in horizontalna integracija -
Povezovanje podjetij ima pogosto rezultat 
v konsolidaciji v nekaj gigantskih turistič­
nih konglomeratov. Njihova velikost je 
večja od povprečnega španskega podjet-
ja. To povzroči tudi nemalo težav, rešitve 
zanje pa so v povezovanju, horizontalni in 
vertikalni integraciji in internacionalizaciji. 
• Javne investicije - Gre predvsem za in-
vesticije v infrastrukturo, avtoceste, že-
leznice, letališča, regulacijo voda, obno-
vo plaž itd. Nenazadnje sem sodi tudi in -
vesticija v špansko turistično organizaci-
jo in s tem promocijo na mednarodnem 
trgu (kampanja Bravo Espafia in La Es-
pafia Verde). 
• Nadaljevanje aktivnosti - že navedene 
aktivnosti, ki so se začele v devetdesetih 
letih, naj bi se nadaljevale v prihodnjem 
obdobju, da bi se zagotovilo začeta giba-
nja, ker izkušnje kažejo, da ciklična giban-
ja v turizmu niso zaželena. 
• Rentabilnost in razmerje kakovost/ ce-
na - Bolj kot povečevanje prihodov turis-
tov je pomembno povečevanje prihod-
kov. Možnosti za to so s pomočjo pove-
čanja trgovin, igrišč za golf, navtičnih 
športov in tesno povezanostjo s hotel-
skim sektorjem. 
• Poznavanje ponudbe - Nujno je tako 
kakovostno kot kvantitetno informiranje o 
ponudbi. 
3. Analiza povpraševanja 
Poznavanje povpraševanja je osnova za 
določitev konfiguracije španske turistične 
ponudbe. 
• Sredstvo transporta - Največ turistov 
pride v Španijo z letalom, nato z avtomo-
bilom, železnico in naposled z ladjo. Pri 
sosedih - Francozih in Portugalcih je situa-
cija drugačna, saj večinoma pridejo z av-
tomobilom. , 
• Ča~ obiska Španije· 45 % turistov pri-
de v Spanijo pomladi, ko tam povprečno 
preživijo 12,8 dneva, 28 % jih pride julija 
in avgusta. 
1996, NEMCJ JAN· MAR APR ·JUN JUL· SEP OKT • DEC 
% poraba 
v Španiji 20 26 33 21 
%fprihodi 
v Španijo 9,1 29,2 52,4 9,3 
• Povprečna doba bivanja - Teden dni ali 
manj poleti, vendar več kot toliko zunaj 
poletne sezone. 
• Povprečna poraba na turista, skupaj s 
potovanjem - Največja je pozimi (1511 švi-
carskih frankov oziroma 206 CHF na noč), 
najmanj pa poleti (1307 oziroma 176 CHF 
na noč). 
ZAOKROŽENA TURISTIČNA PODROČJA: 
• sonce in morje: 15°/o pozimi, 27°/o poleti 
• krožna potovanja: 22% pozimi, 20% poleti 
• mesta: 13% pozimi, 22% poleti 
• kongresi in konference: 1% pozimi, 2,5°/o poleti 
(vir: Raziskava emitivnih turističnih trgov, Turespoiio, Švica) 
• Diverzificiranje produktov - Dezestacio-
niranje (bivanje v različnih turističnih kra-
jih) povzroči diverzificiranje produktov 
(golf, zdravje, motivacijska potovanja, city 
breaks, ture, etc.). Največ diverzificiranja 
in dezestacioniranja poteka zunaj poletne 
sezone. 
• lmidž Španije kot turistične destinacije: 
anketa na vzorcu 2529 Evropejcev, 1999 
45 % jih je že obiskalo Španijo v turistični 
namen, 
54 % bi jih rado obiskalo Španijo, 
69 % tistih, ki so že bili v Španiji, bi se ra-
do vrnilo, 
42 % tistih, ki še niso bili v Španiji, bi rado 
tja potovalo, 
71 % jih meni, da je Španija bolj ali enako 
atraktivna, kot pred petimi leti. 
MOTIVI ZA OBISK ŠPANIJE 
(v RELATIVN IH ODSTOTKIH 
sonce, podnebje 
morje (plaže) 
naravne lepote 
umetnost in kultura 
skupaj 
osta lo 
SKUPAJ 
20 
15 
12 
10 
57 
43 
100 
RAZLOGI ZA TO, DA NE 81 POTOVALI V ŠPANIJO (v%) 
razlogi neturistične narave . . . . . . 28 
masovni turizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 
pomanjkanje informacij . .. . .. ... ......... 11 
prevroče podnebje .... ... ............... 11 
visoke cene . 10 
hrup . . ... 8 
ostalo ::::=::::::r.!-~l!i!ll!C:::::::::= 12 
ANKETA MED 500 ŠPANCI (VZOREC) O VPRAŠANJU 
ŠPANSKEGA TURISTIČNEGA PRODUKTA (1999) 
54 % vprašanih je šlo na počitnice, 
47,2 % jih počitnikuje zaporedoma v zadnjih 
treh letih 
VZROKI ZA TO, DA NISO ŠLI NA POČITNICE: 
zdravje . . . . . ..... 33,9 
pomanjkanje denarja . . .. .. 28,3 
pomanjkanje časa . . . 15,1 
drugo . . 22,7 
SKUPAJ ~~~ ...... ....,.. .......... .-.... .. 100,0 
NAJBOLJE OCENJENI ELEMENTI TURIZMA (V%): 
turistične informacije . . ...... 89 
obstoječe prostočasne aktivnosti . . ...... 79 
kakovost namestitvenih zmogljivosti ...... 72 
transportna sredstva . . .... 61 
NAJBOLJ KRITIČNO OCENJENI ELEMENTI TURIZMA 
(v %): 
stanje avtocest 
raven cen 
odnos kakovost/cena .. 
pozornost do gosta . 
. 19,8 
..... . .... 19,6 
. .. 19,6 
............ 5,6 
75,8 % vprašanih meni, da se je imidž Španije 
kot turistične dežele popravil. 
4. Strategije za prihodnost 
1. Globalizacija (kot izziv in zagotovilo za 
dvig kakovosti) 
2. Fragmentacija (razdrobljenost) počitnic 
(kot trend, tendenca, odmik od zgolj "son-
ca in morja") 
3. Diverzifikacija motivov za počitnice (zgo-
dovina, kultura, lingvistični turizem, golf ... ) 
4. Podjetniška koncentracija (tesnejše so-
delovanje med hotelirji in tour operatorji) 
5. Turizem in euro (euro kot faktor stabilno-
sti in večje transparentnosti finančnih po-
slov) 
OSNOVNA NAČELA INTEGRALNEGA NAČRTA 
KAKOVOSTI ŠPANSKEGA TURIZMA 
1. Kakovost kot osnovno načelo 
Kakovost kot: 
• impulz, ki povzroči radikalno spremembo 
v turističnem sektorju v njegovi strukturi in 
mednarodni razširitvi 
• tehnifikacija in profesionalizacija 
• načelo kompetitivnosti v funkciji de-
janskega pozicioniranja na vodstvenem 
mestu v mednarodnem turizmu 
• razlikovalne prednosti španske turistične 
ponudbe 
• rešitev dihotomije: rentabilnost - IPC 
• stalen proces izboljševanja namesto tve-
ganja zaradi zadovoljstva 
2. Sodelovanje kot osnovni instrument 
PICTE 2000 
• Institucionalno sodelovanje (med javnim 
in zasebnim sektorjem); 
• CC.AA. - sektorska konferenca (sodelo-
vanje med državno upravo in avtonomnimi 
skupnostmi v Sektorski konferenci za turi-
zem, ta ima tehnični organ Odbor general-
nih direktorjev v turizmu, avtonomne 
skupnosti sodelujejo tudi v ustanovi Svet 
za promocijo); 
• Lokalne enote - kot osnovne enote skup-
nosti po španski ustavi (lokalne skupnosti 
v RS) in s tem tudi osnovne, najbolj ele-
mentarne turistične destinacije, aktivno 
sodelujejo tudi v Sektorski konferenci za 
turizem; 
• Medministrsko sodelovanje (v medsek-
torski ministrski komisiji za turizem); 
• Svet za promocijo (Consejo Promotor del 
Turismo) - v tej organizaciji sodelujejo 
predstavniki javnih in zasebnih, dejansko 
vseli ustanov, ki so vključene v promocij-
ske aktivnosti. 
· • Gospodarska zbornica - čeprav ne gre za 
dobesedno sodelovalno funkcijo, jo ome-
njajo kot posebej pomemben element v 
PICTE, in sicer zaradi sodelovanja španske 
NTO z Gospodarsko in industrijsko zborni-
co ter Uradom za promocijo zunanje trgo-
vine; 
• Opazovalni odbor za turizem (El Obser-
vatorio del Turismo) - je najmlajši organ in 
ima izključno svetovalno naravo (najbolj 
podoben slovenskemu Forumu za turi-
zem). 
PROGRAMI PICTE 2000 · 2006 
1. Kakovost turističnih destinacij 
TEMELJNI NAČELI: 
• vodstvena vloga lokalnih uprav (L TO) in 
trajnostni razvoj 
• sodelovanje med NTO, regionalno in lo-
kalno TO 
• PROGRAM 1: 
• Določitev modelov integralnega razvoja 
turistične destinacije; 
• Načrti za odličnost v turizmu: obnova in 
regeneracija starejših ciljev; 
• Načrti za dinamizacijo turizma; pospešeni 
ekonomski razvoj novih turističnih ciljev. 
2. Kakovost turističnih produktov (clubs 
de producto - zaokrožena turistična po-
dročja) 
RAZDELITEV TURISTIČNIH PRODUKTOV PO 
ŠPANSKO: golf, navtični turizem, turizem 
dogodivščin, podeželski turizem, kulturni 
turizem, termalni turizem; 
• PROGRAM 2: 
• Oblikovanje in izgradnja odprtih Gavnih) 
golf igrišč; · 
• Podpora in okrepitev programom marin 
(navtičnih središč); 
• Konsolidacija na podjetniškem področju 
aktivnega in avanturističnega turizma, 
zagotovitev kakovosti produkta in varnosti 
turistov; 
• Preusmeritev programov pomoči za 
razvoj podeželskega in kmečkega turizma, 
zlasti na področju tipologije in kakovosti; 
• Razvoj produktov na področju kulturne-
ga turizma; 
• Termalni turizem. 
3. Kakovost podjetniškega sektorja 
ZNAČILNOSTI: sektorska iniciativa, institu-
cionalna podpora, prostovoljnost, avtoreg-
ulativa, odprtost do drugih sektorjev, flek-
sibilnost (prožnost), komplementarnost ... 
• PROGRAM 3: 
• Oblikovanje in uvedba primernih podjet-
niških vzorcev v turističnem sektorju; 
• Podpora podjetjem za razvoj in prido-
bitev licenc; 
• Oblikovanje Španskega Inštituta za ka-
kovost v Turizmu (ICTE); 
• Promocija znaka kakovosti. 
4. Izobraževanje o kakovosti 
Gre za transverzalni program, ki vsebuje 
tako programe izobraževanja kot tudi za-
poslovanja ter naposled izobraževanje tis-
tih, ki bodo izobraževali o kakovosti. 
STRATEŠ 
• PROGRAM 4: 
Določitev izobraževalnih modelov in koor-
dinacija z akademsko sfero in podjet-
niškim sektorjem (Opazovalni odbor za tu-
rizem); 
• Spremljanje izobraževalnih programov in 
koordinacija programa; 
• Izobraževanje za izobraževanje o kako-
vosti; 
• Akcije izobraževanja o kakovosti na 
terenu in v .različnih turističnih sektorjih; 
• Podpora podiplomskemu študiju in spe-
cializaciji in.raziskovanju v turizmu. 
5. Tehnična inovativnost in razvoj 
Gre za popolnoma španski program l+D 
(lnnovacion y Desarollo, Inovacija in Raz-
voj), ki si prizadeva za čim večjo tehnično 
podporo španskemu turističnemu gospo-
darstvu. 
• PROGRAM 5: 
• Informacijska tehnologija: informacijski 
in rezervacijski sistemi (Turinter, 
Turcentral, SIT, e-mail: Editravel, Ediho-
tel...); 
• Tehnologija kakovosti: računalniška 
podpora različnim modelom razvoja 
kakovosti v turizmu; 
• Ekološka tehnologija: računalniško pod-
prte tehnike za racionalno rabo energije v 
okolju in varovanje okolja; 
• Razvoj novih produktov, zasnovanih na 
informacijski tehnologiji: tematski parki, 
prevajalski centri; 
• Določitev modelov na področju arhitek-
ture, gradbeništva in urbanizma, namen-
jenih za izgradnjo turističnih ciljev. 
Med drugim: španski turizem naj bi se imel 
za promotorja turistične informacijske teh-
no logije in e-commerce metode (prodaja-
nje in promocije po internetu). Njihove do-
mače strani najdete na www.tourspain.es. 
6. Internacionalizacija turističnega podjet-
ništva 
Španski turizem ima več resursov, kot jih 
lahko uporabi na področju španske turis-
tične ponudbe. Zato se usmerja tudi na 
emitivne trge oziroma zunanje destinacije 
(Karibi, srednja Amerika, Tunizija, Maroko, 
Turčija, Slovenija (!)). 
• PROGRAM 6: 
• Obveščanje podjetij, Vodnik po investi-
ranju in Vodnik po razumevanju turizma; 
• Srečanja med podjetji: mednarodni foru-
mi turističnih podjetij, financiranje; 
• študije o ekonomski primernosti trgov; 
• Subvencije za delno financiranje širitve 
na tuje trge; 
• Štipendije za podjetnike iz tretjih dežel. 
7. Mednarodno sodelovanje 
Španski turizem mora biti nenehno pou-
čen o tem, kaj se dogaja na tujih turističnih 
trgih in trgih ponudb, tako glede njihovih 
potencialov, kot tudi možnosti za sodelo-
vanje na strokovnem in tehničnem podr-
očju. 
• PROGRAM 7: 
• Okrepiti špansko navzočnost v mednaro-
dnih organizacijah, na primer v Svetovni 
turistični organizaciji, ETC, Evropski uniji .. . 
• Prizadevati si za udeležbo v mednarod-
nih programih in skladih za pomoč turis-
tičnemu gospodarstvu; 
• Izboljšati kakovost turističnega sodelo-
vanja skozi AECI. 
8. Statistične informacije in ekonomske 
analize 
Za pravo razumevanje vse turistične poli-
tike je nujno razumeti znanstveno razlago 
turistične realnosti, evolucijo ponudbe in 
povpraševanja, približati se možnim giban-
jem in imeti dostop do dokumentacije. 
• PROGRAM 8: 
• Poznavanje turističnega gospodarstva: 
- nacionalni sistem pokazateljev 
- harmonizacija pokazateljev ponudbe 
in povpraševanja 
- satelitski računi 
• Razširitev uporabe na regionalni sta-
tistični ravni: 
- Familitur: četrtletno pošiljanje regional-
nih statičnih podatkov 
- Frontur: sporočila o tujih turističnih pri-
hodih 
- Oblikovanje satelitskih računov 
- Sistem informiranja iz statističnih in 
dokumentalističnih podatkov 
• Raziskava trgov: 
- Izid študij o trgih in turističnih produk-
tih 
- Polletni podatki o konjunkturi , 
9. Promocija 
Španijo je treba promovirati na rnednarod-
nem turističnem trgu kot kakovostno turis-
tično destinacijo, ki se jasno razlikuje od 
svojih konkurentov, tako po kakovosti, kot 
tudi po svoji celostni grafični podobi (ima-
gen de marca). Prav ta tudi podpira lažjo 
prodajo "podznakov" in omogoča pentraci-
jo na tuje trge. 
• PROGRAM 9: 
• Promocija in kakovost 
• Oglaševalska kampanja; 
•Akcije v sodelovanju z NTO in Gospo-
darskimi zbornicami; 
• Posebne kampanje v podporo interna-
cionalizaciti; 
• Turističn ~ informacijski sistem; 
• Internet; 
• Oblikovanje osrednjega telefonskega in-
formacijskega središča; 
• PR načrt. 
10. Podpora prodaji na mednarodnem trgu 
Strategija podpore prodajnemu sistemu 
vedno poteka pod enotno celostno grafič­
no podobo, podobno kot promocija. 
• PROGRAM 10: 
• Sodelovanje na specializiranih in stro-
kovnih sejmih; 
• Prizadevanje za vzpostavitev čimveč 
stikov s kupci; 
• Prizadevanje za sodelovanje na čimveč 
kongresih, skupščinah in konferencah s 
poslovnim značajem, penetracija na trg 
motivacijskih potovanj; 
• Navzočnost prodajnih dogodkih, borzah, 
workshopih, srečanja z emitivnimi trgi 
• študijska potovanja za tour operatorje in 
turistične agente; 
• Seminarji za turistične agente o konkret-
nih destinacijah ali produktih. 
5. Cilii 
• Konsolidacija vodstvene vloge španske-
ga turizma v srednje - in dolgoročnem ob-
dobju; 
• Povečanje rentabilnosti; 
• Okoljstveni in sodo-kulturni trajnostni 
turistični razvoj; 
• Diverzificiranost ponudbe in 
pq_vpraševanja; 
• Si roka porazdelitev turističnih prihodov; 
• Kakovost v zaposlovanju v turističnem 
sektorju; 
• Kakovost v mednarodni navzočnosti 
španskega turizma; 
• Priznanje turističnega gospodarstva v os-
talem gospodarstvu in integracija turizma 
v sisteme financiranja, izvoza in podobno. 
Prevedel in priredil: Rok V. Klančnik 
13 
14 
TRENDI IN GIBANJA V EVROPI IN SVETU 
.. ~- -..-. 
Iz publikacije WTO Tourism Market Trends Europe 2000 smo povzeli nekaj 
glavnih trendov in gibanj inozemskega turizma v svetu in Evropi 
Ekonomski učinki turizma 
• Po podatkih WTTC (World Travel and 
Tourism Council) je svetovna turistična in 
potovalna industrija v letu 1999: 
• ustvarila 3500 milijard USD BDP 
• 200 milijonov delovnih mest (od tegg pri: 
bližno tretjina direktnih), kar pomeni, da je 
bilo 8 % vseh delovnih mest odvisnih od 
turizma; 
• v BDP je prispevala 11,7 %; 
• prispevala 8 % vrednosti celotnega sve-
tovnega izvoza; 
• Po napovedih WTTC (World Travel and 
Tourism Council): 
• bi naj BDP iz naslova turizma v naslednjih 
letih rasel po 3 % letno; 
• bi naj turistična in potovalna industrija v 
naslednjem desetletju ustvarila 5,5 milijo-
nov delovnih mest letno; 
• potrošnja v turistični in potovalni indu-
striji bi naj v letih med 2000 in 2005 rasla 
po 4,1 odstotni letni stopnji , kar je nad 
povprečjem letne rasti svetovne ekono-
mije (3,6 %). 
Rast inozemskih turističnih prihodov je hi-
trejša od rasti BDP iz naslova turizma. V 
obdobju med 1977 in 1999 so inozemski 
turistični prihodi rasli po stopnji 4,7 %, 
medtem ko je bila rast BDP 3,4 %. Turizem 
se je povečal za 34 % več kot BDP. Po po-
datkih WTO je turizem eden izmed petih 
najpomembnejših izvoznikov za 83 % 
držav in glavni vir deviz za 38 %. 
Trendi po WTO na prelemu 
tisočletja 
• Turizem kot ekonomski in družbeni fe-
nomen - Turizem je zagotovo postal eno 
največjih ekonomskih in družbenih feno-
menov preteklega stoletja. Glavne značil ­
nosti turizma so močna povprečna rast in 
razvoj, vse večja usmerjenost turistov v no-
ve destinacije, diverzifikacija turističnega 
produkta in naraščajoča tekmovalnost 
med destinacijami. 
• Lani po svetu potovalo čez 650 mili-
jonov ljudi, še pred 50 leti le 25 - Pregled 
rasti celotnega števila inozemskih turistov 
od leta 1950 do 1999 kaže na evolucijo od 
25 milijonov mednarodnih prihodov v letu 
1950 na 663 milijone v letu 1999, kar pred-
stavlja povprečno letno stopnjo rasti 7 %, 
medtem ko je bila stopnja rasti prihodkov 
iz naslova turizma 12 %. 
• Vedno več potovanj v oddaljene desti-
nacije - Do leta 2020 bo število turistov, ki 
bodo potovali preko meje svoje domovine, 
raslo po letni stopnji 4,1 %. Potovanja v 
oddaljene destinacije (t.i. "long haul tra-
vel") bodo narasla - iz deleža 18 % v letu 
1995 na 24 % leta 2020. 
• Vse večji tržni delež in višje stopnje 
rasti novih destinacij - Nove destinacije 
nenehno povečujejo svoj tržni delež, pri 
čemer Vzhodna Azija in Pacifik, Južna Azi -
ja, Afrika in Srednji Vzhod beležijo stopnje 
rasti nad povprečjem, medtem ko je ta rast 
v Evropi in Ameriki pod svetovnim pov-
prečjem. Vendar pa so novo nastajajoče 
destinacije v primerjavi z njihovimi bolj 
zrelimi tekmicami precej bolj dovzetne za 
spremembe v politični in ekonomski situa-
ciji. Zaradi tega pogosto beležijo precej-
šnja nihanja med visokimi stopnjami rast-
mi in leti počasne ali celo negativne rasti. 
• Evropa in Amerika pa vendar ohranjata 
vodstvo - Evropa in pa Amerike kljub tren-
dom na mednarodnem turističnem trgu os-
tajajo najpomembnejše regije. Od leta 
1950 do leta 1999 so inozemski turistični 
prihodi v teh regijah rasli po povprečnih 
stopnjah 6,6 % v Evropi in 5,9 % v Ameri-
kah. Evropa je od leta 1950 pridobila 376 
. milijonov več turistov, Amerike pa 116 mili-
jonov. Ob hitrejši rasti drugih regij pa se je 
delež teh dveh tradicionalnih regij znatno 
zmanjšal, in sicer na 59 % za Evropo in 19 
% za Amerike. 
• Spremembe v geografski koncentraciji -
Leta 1950 je 15 vodilnih destinacij v Zahod-
ni Evropi in Severni Ameriki ustvarilo 97 % 
vseh prihodov od skupno 25 milijonov ino-
zemskih prihodov, leta 1999 pa se je ta de-
lež zmanjšal na 62 %. Med vodilnimi 15 de-
stinacijami je zdaj nekaj novih prišlekov iz 
Azije, Srednje in Vzhodne Evrope - ob tem, 
da je kar 70 držav in teritorijev imelo več 
kot milijon inozemskih turističnih prihodov. 
• Megatrendi na kratko - Poleg tega je pri-
šlo tudi do sprememb v razširitvi sezone na 
vse leto, v dolžini in pogostnosti potovanj 
(krajše poletne počitnice v kombinaciji z 
več krajšimi oddihi tekom leta), širšemu 
spektru namena potovanja (podatki za leto 
1998 kažejo, da je v 62 % vseh potovanj 
namen še vedno počitnice, potovanje in 
oddih, poslovni turizem je predstavljal 18 
%, ostalih 20 % pa so predstavljali drugi 
motivi - v zadnjih desetih letih se nenehno 
veča tudi delež potovanj z namenom obis-
ka prijateljev, sorodnikov, zaradi verskih, 
zdravstvenih in drugih razlogov, kar je od-
sev trenda vse večje diverzifikacije trga, 
razdelitve počitnic na več krajših in z različ­
nimi motivi itd), porastu kulturnih in šport-
nih potovanj in segmentov križarjenja, po-
deželskega turizma in EEE turizma. 
• še vedno vodi letalski promet, cestni tik 
za petami - V letu 1998 je letalski promet 
predstavljal 43 % celotnega transporta, ce-
stni pa mu je sledil tik za petami z 42 %, 7 
% je pripadalo železniškemu in 8 % mor-
skemu. Ta situacija je v zadnjih desetih le-
tih relativno stabilna, z rahlo tendenco po-
večevanja zračnega in železniškega prome-
ta. Podatki za leto 1998 kažejo, da so turisti 
leteli nad povprečjem v vseh regijah (in še 
posebej v v Južni Aziji), razen v Evropi - kjer 
je bila nad povprečjem uporaba železniških 
in cestnih transportnih sredstev. Tržni de-
lež morskega prometa je bil v Vzhodni Aziji 
in Pacifiku skoraj dvakrat nad povprečjem. 
Leta 1999 je na rednih linijah letelo 1,5 
milijarde potnikov. Po podatkih Civilne le-
talske organizacije (ICAO) za 185 držav je 
svetovni letalski potniški promet porasel 
z:a 6 % po številu preletenih kilometrov in 7 
% pri storitvah. 
Gibanja v Evropi v letu 1999 
Evropa je leta 1999 pritegnila 59,2 % vseh 
svetovnih popotnikov. V primerjavi z letom 
1998 to predstavlja le 2,3 % več (skoraj 
dva odstotka pod svetovnim povp rečjem) 
ali v absolutnih številkah 9 milijonov pri -
hodov več. Od 392,5 milijonov turistov, ki 
so za svojo destinacijo zunaj mej svoje do-
movine izbrali Evropo, jih je bilo 84 % Ev-
ropejcev, 7,4 % Američanov, 3,8 % iz Azij -
sko Pacifiške regije, medtem ko so turisti 
iz ostalih regij prispevali zgolj po 1 %. 
Podatkov o tem, koliko so ti turisti potroši-
li v letu 1999, še ni, v letu 1998 pa je bila ta 
številka 231,5 milijard USD ali 3,8 % več 
kot leta 1997. Dve tretjine od tega je pripa-
dalo državam Zahodne in Severne Evrope -
v skoraj enakih deležih, v Južni Evropi pa 
se je priliv povečal za 8 % (dvakrat hitreje 
kot v regiji kot celoti). 
Le Južna Evropa je povečala svoj tržni de-
lež, medtem ko so druge subregije ohrani-
le enak delež (Severna in Zahodna Evro-
pa), _delež Vzhodne Evrope in Vzhodnega 
Mediterana pa se je celo zmanjšal. 
• Severna Evropa -V letu 1999 je Severna 
1999 (5,5 %). Najbolje so se odrezale Špa-
nija, Italija.] Grčija in Portugalska. Med njimi 
pa sta le Spanija in Portugalska na račun 
visokih rasti (6,9 % oziroma 5,9 %) v zad-
njih dveh letih povečali svoj tržni delež v 
celotni Evropi. Za vse te destinacije je glav-
ni emitivni trg Nemčija oziroma za zahodni 
del sta pomembni tudi Velika Britanija in 
Francija, za vzhodni pa poleg Nemčije še 
INOZEMSKI PRIHODI V EVROPI PO REGIJAH ZNOTRAJ EVROPE V LETU 1998 IN 1999 IN TRŽNI DELEž 
POSAMEZNIH REGIJ 
PRIHODI % TRŽNI DELEŽ 
(VMIO) SPREMEMBE v% 
1998 1999 98/97 99/98 1999 
EVROPA 383,8 392,5 3,4 2,3 100 
Severna Evropa 43,9 44,3 8,6 1,0 11,3 
Zahodna Evropa 131,4 135,8 4,8 3,3 33,6 
Srednja/Vzhodna Evropa 83,4 82,8 -o,8 21,1 
Južna Evropa 111,9 118,0 5,5 ' 30,1 
Vzhodn i Mediteran 13,1 11,6 -11,6 3,0 
;- DEVIZNI PRIHODKI IZ NASLOVA TURIZMA V EVROPI {V MILIJARDAH USO) 
. 
' ~
DEVIZNI PRIHODKI IZ % TRŽNI 
NASLOVA TURIZMA SPREMEMBE DELEŽ 
(v MILIJARDAH USD) v% 
1227 
EVROPA 223,1 
Severna Evroea 3{!,2 
Zahodna Evroea zsa 
Srednja/Vzhodna Evroea 31,2 
Južna Evroea 62,2 
'- Vzhodni Mediteran 12,6 
Evropa pritegnila 44,3 milijonov svetovnih 
popotnikov ali 1 % več kot leto prej. S tem 
je obdržala svoj tržni delež 11,3 % v sve-
tovnem kolaču, kot ga je imela leta 1990, 
medtem ko so te destinacije v zadnjem de-
setletju pritegnile 50 % več turistov kot le-
ta 1990 oziroma ustvarile 15 milijonov no-
vih prihodov. Glavna destinacija je Velika 
Britanija, ki s 25,7 milijoni prihodov ustva-
ri kar dve tretjini vseh prihodov. 
Severna Evropa je subregija, ki ustvarja 
višje stopnje rasti deviznega priliva kot šte-
vila prihodov. Čeprav še niso na voljo vsi 
podatki za devizni priliv za leto 1999, pa je 
večina držav ustvarila več kot leta 1998, če­
prav to ni zadostovalo za negativne rezulta 
te v državah, kot je na primer Finska, ki je 
zaradi situacije na emitivnem trgu Ruske 
Federacije zabeležila - 10 %. 
• Zahodna Evropa - Zahodna Evropa osta-
ja subregija Evrope, ki pritegne največje 
število prihodov - ne samo iz Evrope, tem-
več tudi iz drugih regij. V letu 1999 jo je obi-
skalo 135,8 milijonov turistov, kar je več kot 
celotni regiji Amerik, ustvarila pa je 18 % 
celotnega deviznega priliva. Kljub temu pa 
je prisoten trend stagnacije njenega trž-
nega deleža, na račun Vzhodne Azije in Pa-
cifika, Srednjega Vzhoda in Afrike, znotraj 
Evrope pa na račun Južne in Severne Evro-
pe. Francija s 73 milijoni turistov ohranja 
vodilno pozicijo države, ki pritegne največje 
število turistov. To mesto ji pripada že več 
let, s stopnjo rasti odstotek nad svetovnim 
in regijskim povprečjem pa ji tudi v prihod-
nje kaže dobro. Nemci in Nizozemci v tej 
subregiji ustvarijo največje število priho-
dov. 
• Srednja in Vzhodna Evropa - Čeprav je 
to regija, ki je odvisna od trgov, kot je Rus-
ka federacija, in ki v očeh turistov velja kot 
regija blizu konfliktih področij , pa je lani za-
beležila le majhen padec. Obiskalo jo je 
82,2 milijona turistov ali o,8 % manj kot le-
to prej. Rusija je edina zabeležila rast(+ 17 
%). Najbolj sta izgubili Poljska (- 4,5 %) in 
Madžarska (- 13,8 %) (Slovenijo WTO uvrš-
ča v Južno Evropo, op.p). 
• Južna Evropa - Od vseh subregij Evrope 
je Južna Evropa imela največjo rast v letu 
1228 21/26 28/2z 1228 
231,5 O,g 3,8 100 
35,z 2,2 g,g 15i9: 
ZZ,2 -6,2 3,5 33,6 
31,1 8,2 ! · 2z5 13i9: 
zg,z 0iZ 8!0 32,3 
12,1 18,7 -~ -3,4 5,2 
Vir: WTO, mFaj 2000 
Italija, Avstrija in Nizozemska. 
• Vzhodni Mediteran - Leto 1999 je Vz-
hodni Mediteran vrnil nazaj na leto 1995. 
Padec v Turčiji (- 23,1 %) je bil tolikšen, da 
ga Aiso mogli nadomestiti pozitivni rezul-
tati v Izraelu (+ 17,1 %) in na Cipru (+ 9,5 
%), enako pa je bilo tudi z deviznimi prilivi. 
Emitivni trgi po regijah 
Mednarodni turizem je kar se tiče emitivnih 
trgov še vedno relativno koncentriran v in-
dustrijskih državah Evrope, Amerike, Vz-
hodne Azije in Pacifika, vendar pa je tudi tu 
prišlo do določenega profiliranja: 
Evropa generira več kot polovico inozem-
skih turističnih prihodov. Rast je bila od le-
ta 1985 nekoliko nad svetovnim povpreč­
jem. Znotraj Evrope so regije, od koder pri-
haja največ turistov, naslednje: 
• Severna Rhine-Westphalia (Cologne-DUs-
seldor~ 
• Jugovzhodna Anglija (Greater London) 
• Bavarska (Munich-Nuremberg) 
• Baden-WUrttemberg (Stuttgart-Man-
heim-Karlsruhe) 
• Severna Anglija (Manchester-Newcastle) 
• Randstad {Amsterdam-Rotterdam-Hauge) 
• Osrednja Svedska (Stockholm) 
• Vzhodna Avstrija (Vienna) 
Približno enega od petih inozemskih turis-
tičnih prihodov ustvarijo v Ameriki, stopn-
ja rasti pa je pod svetovnim povprečjem. 
Vzhodna Azija in Pacifi k je v zadnjem de-
setletju najhitreje rastoča emitivna regija, s 
povprečno letno stopnjo rasti 8,5 % med 
leti 1985 in 1998. Delež te regije v skupnem 
številu je zrasel od 10 % v letu 1985 na 15 
% v letu 1998. Azijska finančna in gospo-
darska kriza je v letih 1997 in 1998 povzro-
čila zmanjšanje rasti oziroma celo popoln 
zastoj iniciativnega turizma iz te regije, leto 
1999 pa je ponovno zaznamovala rast. 
Iz Afrike, Srednjega Vzhoda in Južne Azije 
skupno pride 5 % inozemskih prihodov, 
povprečne letne stopnje rasti pa so bile v 
zadnjem desetletju pod povprečjem. 
Po publikaciji Svetovne tu ristične organizacije Tourism Market 
Trends, 2000 Edition (Provisional edition, maj 2000) povzela Miša 
Novak, SNTO; e-mail WTO: omtweb@world-tourism.org, internet: 
www.world-tourism.org. 
Po "Slovenija in Sydney 2000" 
Miša Novak 
Odmeven skupni promocijski projekt "Slovenija in Sydney 2000" je vsekakor d-Okaz, 
da slovenske ustanove znamo in moramo 11sklajeno sodelovati na področju promoci-
je Slovenije kot države. 
Več kot enoletne priprave in usklajevanje 
desetih partnerjev na ravni države, združe-
vanje športne, kulturne, gospodarske in 
turistične promocije Slovenije, pozicioni-
ranje Slovenije v celotni svetovni javnosti, 
ki je bila tisti čas v Sydneyu, aktivno ko-
municiranje z avstralskimi mediji, nabit 
program dogajanj v obliki poslovnih kon-
ferenc, sprejemov, gala in tematskih veče ­
rov, ves čas polno zasedena "Slovenska 
gostilna" itd . Tako bi lahko zelo na hitro 
povzeli projekt "Slovenija in Sydney". 
Tokrat vam podajamo le nekaj foto utrin-
kih in informacijo o turistični konferenci, 
več o merjenju učinkov celotnega projekta 
pa v novembrski številki Tur!zma. Na SNTO 
namreč trenutno še analiziramo ankete 
med različnimi tujimi in domačimi javnost-
mi, zbiramo številke, primerjamo slovens-
ki projekt s podobnimi projekti drugih dr-
žav, skratka, pripravljamo analizo in "fol-
low up" projekta. 
Slovenija kot nova začimba na stari 
celini 
če nam je dovoljeno soditi po prvih odzi-
vih, se nam obeta uspešnejše sodelovanje 
med Slovenijo in Avstralijo tudi na turistič ­
nem področju. Predstavitve slovenske tu-
ristične ponudbe in pogovora o možnostih 
vključitve Slovenije v programe avstral-
skih organizatorjev potovanj, ki je poteka-
la 19. septembra v Sydneyu, se je udeleži-
lo 36 predstavnikov avstralske potovalne 
industrije, predvsem tour operatorjev in 
letalskih prevoznikov. 
Na slovenski strani so se srečanja udeležili 
predstavniki SNTO, ki je srečanje tudi or-
ganizirala, predstavnica področja gora in 
jezer, Kompasa in ABC rent-a-cara. Pred-
stavitev turističnih potencialov Slovenije, 
ki jo je vodil Iztok Altbauer, vodja prodaj-
nega sistema na SNTO, je potekala uspeš-
no, udeleženci pa so imeli vrsto vprašanj, 
največ o dostopnosti in konkretnih turis-
tičnih produktih. 
Med najpomembnejšimi avstralskimi 
udeleženci predstavitve slovenskega 
turizma med letalskimi družbami so bili Al-
italia, LOT (Poljska), JAL - Japan Airlines, 
Thai Airways, Malaysia Airlines, Lauda Air, 
Singapore Airlines in Qantas (avstralski 
nacionalni letalski prevoznik), med organi-
zatorji potovanj pa Magic touch, Aegean 
tours, Russia and beyond, ETO Holidays 
(European Travel Office), Classic ltaly -
Callaga Aust., Wanderweg Holidays (spe-
cialist za področje gora in jezer ter Avstri-
je) in drugi. 
Maggie Porter, direktorica Wanderweg 
Holidays je obljubila, da bo na bližnji poti 
v Avstrijo obvezno obiskala tudi Slovenijo 
in naredila vse, da jo vključi v program že 
za leto 2001: "Naša agencija potrebuje ne-
kaj novega. Napočil je pravi čas za Slove-
Lutke na slovenskih gradovih 
nijo," je povedala. 
Kakšen je avstralski turist? Avstralci so 
nag_njeni k odkrivanju ekstremnih športov, 
-na tem področju pa jim lahko Slovenija 
marsikaj ponudi. Po odzivih sodeč velja 
mnogo zanimanja v Avstraliji za individual-
na potovanja, kar je tudi posebnost trga 
"Down under", kot si pravijo. Predstavniki 
slovenskega turizma so partnerje posebej 
opozorili na osrednjo lego Slovenije na osi 
Benetke, Salzburg, Dunaj, Praga in 
Budimpešta, saj je to pomemben adut za 
lažjo prodajo turističnih programov na avs-
tralskem trgu. 
O odmevih na predstavitev Slovenije na 
delavnici v Sydneyu je Peter Middleton, ki 
je avstralski PR partner SNTO in UVI, 
povedal, da "je imeti skoraj 40 udeležen-
cev, letalske družbe, največje predstav-
nike evropskih destinacij in pomembne or-
ganizatorje potovanj, ki so se udeležili do-
godka sredi delovnega dneva in sredi 
olimpijske vročice, velik dosežek. To kaže, 
da se 'Aussieji' se vedno zelo zanimajo za 
turistični obisk Evrope in da Slovenijo vi-
dijo kot novo 'začimbo', ki bo se izboljšala 
in okrepila zanimanje za staro celino. Naj-
novejša avstralska statistika kaže, da je v 
prvih šestih mesecih letošnjega leta Evro-
po obiskalo 8,4 % več Avstralcev kot lani v 
istem času, kar je dvakrat več, kot je pora-
slo povprečno gibanje v tujino (4,5 %). 
Avstralska turistična industrija razume, da 
morajo ponuditi nekaj novega in vred-
nega, da bi ohranili takšno rast". 
Slovenijo je leta 1999 obiskalo 3405 Av-
stralcev (enako kot leta 1998), ki so ustva-
rili 7453 prenočitev, v letošnjih prvih os-
mih mesecih jih je bilo pa kar 27 % več 
oziroma 13 % več prenočitev kot v enakem 
obdobju lani. 
PROGRAM SEJMOV IN BOOTOV DO KONCA LETA 2000 
16. 25.10. · 
28.10. 
17.13.11.-
16.11. 
MITCAR PARIS 42 m', 
WTM-\NORLD 
______ SEJEM 
14~ 
BORZA 
LONDON 
TRAVEL MARKET 
18. 22.11. - T&C-TOURISTIK& LEIPZIG 42 m', 
SEJEM 26.11. CARAVANING 
7* OKTOBER TTG EXPO 
8* OKTOBER TTW 
GARDA - 12 m', 
BOOT 
MONTREUX 12 m', 
BOOT 
NAJPOMEMBNEJŠE PRIREDITVE 
V LETU 2001 
SNTO je tudi letos do sredine septembra 
poskušala zbrati vse najpomembnejše 
prireditve v Sloveniji v letu 2001, zan-
imive tudi za tuje javnosti. Ali nas morda 
o vaši še niste obvestili? Storite to še do 
sredine novembra (na jasmina.dizdare-
vic@slovenia-tourism.si). 
Združenje gradov na Slovenskem je v drugi polovici oktobra na gradovih Podsreda, Ptuj 
in Gewerkenegg Idrija v programu "Lutke na slovenskih gradovih"oživilo znano, a doslej 
pozabljeno tradicijo. Vsekakor je bila to sveža popestritev že znanih kulturno turističnih 
prireditev, ki jih organizirajo naši gradovi, enako zanimiva za domačo kot tujo publiko. 
Lutke na slovenskih gradovih naj bi postala tradicionalna prireditev. Tudi v prihodnje bo-
do program sestavljale predstave, ki pomenijo evropsko pomembne dosežke naše 
gledališke preteklosti in sedanjosti. 
Že čez nekaj dni se je 13. nadstropje spremenilo v 
"Slovensko hišo", kjer se je nato nenehno "dogajalo". 
Delček slovenske olimpijske zastave, ki je opozarjala 
na "Slovensko hišo". 
Med dvigovanjem ... 
če verjamete ali ne, zastava je imela kar okroglih 300 
m2 površine in je bila tisti čas v Sydneyu zagotovo 
največja zastava. 
"lnfo točka", ki je opozarjala na prisotnost Slovenije v 
Sydneyu, in del slovenske ekipe. 
Del slovenske ekipe s Petrom Middletonom, PR part-
nerjem SNTO in UV/-ja v Avstraliji (drugi z desne) pred 
"Slovensko gostilno". 
"Slovenska gostilna" je bila vse dni polno zasedena, 
rezervacije pa je bilo težko dobiti tudi po nekaj dni 
vnaprej. 
štajerskih sedem je skrbelo, da je bilo "Slovenski 
gostilni" poleg odlične slovenske kulinarike, za 
katero je skrbela družina Kavčič iz Dvoca Zemono, tu-
di vzdušje domače. 
Glavna zvezda večera slovenskega olimpizma 19. sep-
tembra je bila vsekakor Dawn Fraser, nekdanja olim-
pijska zmagovalka v plavanju in legenda avs-
tralskega športa, ki je požela izjemen aplavz tudi kot 
predzadnja nosilka olimpijske bakle na otvoritveni 
slovesnosti pred nekaj dnevi - na sliki z Andražem Ve-
hovarjem na slovenski razstavi. 
In še okus Slovenije v Sydneyu .. . 
15 
D011e2001 
Uredništvo Marketing magazina ponovno Rripravlja izredno prak-
tičen in zagotovo najpopolnejši pregled vse , ki se v Sloveniji ukvar-
jajo s tržnim komuniciranjem in oglaševanjem v medijih. Ta velika 
(lahko bi jo pisali z veliko začetnico) knjiga slovenskega oglaševanja 
vsebuje informacije o vseh ponudnikih marl<etinških storitev (v an-
gleškem in slovenskem jeziku): agencijah, oblikovalskih, fotograf-
skih, tržnoraziskovalnih, piarovskih, avdio in filmskih organizacijah, 
producentskih hišah, organizacijah za izvedbo sejmov, kongresov in 
posebnih dogodkov, tiskarnah, raznih društvih in združenjih iz teh 
področij, ponudnikih poslovnih in promocijskih daril itd. Poleg tega 
bodo v knjigi, ki bo izšla decembra 2000, tud[ podatki o vseh obsto-
ječih slovenskih oglaševalskih medijih. 
Kot takšna bo vsekakor izredno priročna tudi za vsa turistična podjetja, ki iščejo zunanjo po-
moč za tovrstne storitve, pa naj bo to za izdelavo kreativnih rešitev in idejnih projektov za 
celovite akcije tržnega komuniciranja, izdelavo ali svetovanje pri izdelavi medijskega načrta, 
ali pa zgolj za oblikovanje oglasov, prospektnih materialov, letakov, brošur itd. 
• ~- _i:,,..,....-..:.: . ~ ·-· -~..;- .... -:--.. -· :r'.·"!.~,:,;""·:·~-~ ~ -. :.,,• , • • 
www~lovenia-tour1sili:st odslej tudi v angleščini · 
in italifanjčini 
Welcome to Slovenia 
Dobrodošli v Sloveniji 
.~ -., .. 
Uradne domače strani slovenskega turizma, za ka-
tere skrbi SNTO, so odslej na voljo tudi v italijan-
skem in nemškem jeziku, ki sta se tako pridružila 
angleškemu in slovenskemu jeziku. Nenehno pa 
se dopolnjuje tudi baza podatkov o slovenski tu-
ristični ponudbi, ki je na voljo obiskovalcem vir-
tualne predstavitve Slovenije. Zadnja novost so 
celovite informacije o ponudbi vseh slovenskih 
golf igrišč (www.slovenia-tourism.si/golf /) in pa 
ho elski cenik (www.slovenia-tourism.si/hotels). 
Že nekaj časa pa je na teh straneh mogoče najti 
vs informacije iz katalogov jahanja, kolesarjenja, 
kampov, slovenskih naravnih zdravilišč, zasebnih 
sob, smučarskih centrov in gradov. Kataloge je 
mogoče naročati na www.slovenia-tourism.si/ 
narocanje/snarocanje.htm, kar je v letošnji prvih 8 mesecih storilo že 2500 tujih obisko-
valcev teh spletnih strani. 
Kj_e je-kdo? , 
• Kranjskogorski Hoteli Kompas so dobili novo direktorico. 
Junija je njihov nadzorni svet iz te funkcije razrešil Andreja 
Ferčeja, s 1. septembrom pa je te hotele prevzela Tina 
Habjanič. 
• Podobna novica prihaja iz Term Ptuj. Novi direktor je postal 
Andrej Klasinc, ki se je izkazal s svojim delom v marketingu 
tega zdravilišča. Na tem mestu je zamenjal dosedanjo di-
rektorico Vekoslavo Gojčič, sicer tudi predsednico Skup- ,.. 
nosti slovenskih naravnih zdravilišč. 
• Slovenija ima v Italiji še vedno predsednika ADUTE!! Na 
letni skupščini ADUTE!, ki je bila 13. oktobra 2000 v Rivi 
del Garda, je vodja predstavništva predstavnik SNTO v Mi-
lanu Boris Bajželj z aklamacijo bil ponovno izvoljen za 
predsednika tujih turističnih predstavnikov v Italiji (na sliki 
z zvestima sodelavkama v predstavništvu, na levi Franca, 
na desni Ada). Vsekakor je to pomemben uspeh za 
Slovenijo. 
Tokrat "oskarja" d-0bila revija za potnike Adrle Airways 
Zadnjič smo na tem mestu pisali o zlatem kipcu Werbe Grand Prix, 
ki ga je za serijo promocijskih publikacij letos prejela SNTO, tokrat 
pa nikakor ne moremo mimo izredno pomembnega priznanja, ki 
ga je dobila revija za potnike našega nacionalnega letalskega pre-
voznika. Adria ln-Flight Magazine, ki trikrat do štirikrrat letno v novi 
preobleki pričaka vse potnike na letih Adrie Airways, je konec juni-
ja letos v Vancouvru v Kanadi osvojila svetovno nagrado za 
odličnost v komuniciranju Mednarodnega združenja poslovnih ko-
munikatorjev IABC - Gold Quill Award of Excellence. Vodja projek-
ta revije je Ljerka Zupančič, ki v Adrii vodi odnose z javnostmi in 
tržno komuniciranje, urednica pa Ingrid Bakše. Revijo odlikuje 
vrhunska fotografija in oblikovanje ter izbrane, poglobljene, a 
hkrati izredno berljive teme. Je odličen promotor Slovenije, kar 
opažajo tudi na Adrii, saj jo vedno več potnikov tudi odnese s seboj. Vsi tisti, ki se (lahko) 
imate za svetovne popotnike in uporabnike več različnih letalskih družb, lahko zagotovo brez 
zadržkov rečete, da tej reviji ni para! (MIN) 
Nov korak na poti k izboljšanju ponudbe slovenskih 
turističnih kmetij 
Združenje turističnih kmetij Slovenije je v sodelovanju s Kmeti-
jsko založbo začelo izdajati novo revijo z naslovom V gosteh na 
-..,.,. " kmetiji. Nova publikacija bo informirala in izobraževala kmete, ki 
se ukvarjajo s turistično dejavnostjo na kmetiji, in priRomogla k 
Slovenija je vključena v pred kratkim ustanovljeno Združenje zimsko-
športnih držav (Association of Snowsports Countries), katerega namen 
je na britanskem trgu vebuditi zanimanje za zimske športe. Prva iniciati-
va tega združenja je" reshers' week" (Teden za začetnike), ki tistim, ki 
šele odkrivajo radosti zimskih športov, ponuja vrsto ugodnosti (brez-
plačno uporabo žičnic, šolo smučanja, snowboardinga) v tednu od 20. 
do 27. januarja 2001. Slovenski zimski središči, ki sta vključeni v projekt, 
sta Kranjska Gora in Bled, sicer pa Sloveniji delajo družbo še avstrijski, 
kanadski, francoski, švicarski in ameriški centri. Projekt je bil uradno pr-
vič predstavljen britan kim medijem na sprejemu 3. oktobra v Londonu, 
letaki pa so bili že na v ljo na londonskem Ski & Snowboard Show od 5. 
do 8. oktobra. Ta show bi utegnil postati celo pomembnejši od Daily Mail 
Ski Shawa, na njem p je posredno, skozi brošure Crystal in Thomson 
sodelovala tudi Slovenija. Več informacij na spletni www.snow-
sportscountries.com, o koder je tudi povezava na slovenske strani. 
Sicer pa je pred kratkim ponovna izšla obsežna knjiga, vodi č za leto 
2001 z naslovom "Where to Ski and Snowboard 2001", kjer je podrob-
no opisana vsa smuča ska ponudba Evrope, ZDA in Kanade, med osta-
lo pa sodijo še Nova Zelandija, Avstralija, Andora, Španija itd in tudi 
Slovenija. Kljub precejšnjim plusom za Slovenijo, ki govorijo o ugodni 
ceni za dobro vrednost, lepi naravi, dobrih smučarskih šolah, bogati 
dodatni ponudbi, zab~vi in izletih, pa med minusi ostajajo še vedno 
zastarele naprave ("antiquated lifts") . 
Izšel je CD-ROM "SLOVENlA 2000", peti po vrsti iz 
zbirke interaktivnih CD-ROMov o Sloveniji v angleškem 
jeziku, ki jih vsako leto izdaja založba Vitrum. "Mala en-
ciklopedija Slovenije", kot so jo poimenovali njeni stal-
ni uporabniki, letos v več kot 700 poglavjih, več kot 
1.500 fotografijami, 200 preglednicami in grafi, številni-
mi zemljevidi, videom in glasbo ponuja aktualno 
celostno predstavitev različnih področij živ.ljenja v 
Sloveniji - od politike, kulture, znanosti in tunizma do 
gospodarstva. 
Temu je letos posvečena še posebna pozornost, saj 
CD-ROM poleg makroekonomskih indikatorj v in naj-
novejših sprememb v gospodarski zakonodaji izčrpno predstavlja tudi dodano vrednost v 
slovenskih gospodarskih panogah ter v 29 poglavjih najnovejše statistične podatke, ki jih je 
prispeval Statistični urad RS. Letošnja novost je tudi poglavje z neposrednimi povezavami na 
spletne strani vseh najpomembnejših političnim, gospodarskih in kulturnih institucij v Sloveniji. 
CD-ROM "SLOVENIA 2000" je namenjen predvsem tujcem, ki živijo in delajo v Sloveniji oziroma 
so z njo kakorkoli povezani, mednarodnim institucijam, raziskovalnim centrom za mednarodno 
sodelovanje, statističnim uradom, knjižnicam, šolam, gospodarskim zbornicam oziroma vsem, 
ki jim pride prav bogat vir informacij (cena 756 SIT, info 01/ 4261412). 
dvigu kakovosti ponudbe turističnih kmetij. t 
Čas, v katerem živimo, in zelo zahtevna turistična dejavnost za-
htevata od kmetov strokovno usposobljenost, hkrati pa veliko 
širine in občutljivosti za odnose z drugimi ljudmi. Nenehnemu 
spreminjanju in razvoju bodo lahko sledili le z rednim izpopol-
njevanjem in učenjem. 
V reviji V gosteh na kmetiji bodo zbrane strokovne informacije, 
zakoni in pravilniki, ki uokvirjajo turistično dejavnost na kmetiji , 
v njej bodo kmetje izražali svoja mnenja in predstavljali svoje 
izkušnje. Teme v reviji bodo izbirali tudi na podlagi zanimivih 
raziskav, ki jih je zd ruženje izvedlo v času svojega delovanja: 
raziskave med gosti na turističnih kmetijah in raziskave med turističnimi kmetijami. Posebna po-
zornost bo namenjena odgovorom na vprašanje, kaj je za goste na počitnicah na kmetiji najbolj 
pomembno, posebna skrb pa bo posvečena slabostim oziroma pomanjkljivostim v ponudbi turis-
t i čnih kmetij, ki so jih v raziskavah navedli gostje. 
Revijo bodo prejele vse turistične kmetije v Sloveniji, člani ZTKS brezplačno . Finančna sredstva za 
prvo številko so zbrali na Združenju turističnih kmetij Slovenije, vnaprej pa rač unajo tudi na po-
moč Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za malo gospodarstvo in 
turizem. 
Slovenija na kratko 
1' Slovenski in avstrijski letalski prevoznik odprla skupno prodajno mesto -Adria Airways in Aus-
trian Airlines sta konec septembra odprla skupno prodajno mesto v Bežigrajskem dvoru na Dunajs-
ki 58. V skupnem predstavn ištvu so potnikom na voljo ugodne cenovne ponudbe grupacije Star Al-
lience (sestavlja jo 15 družb iz celega sveta) in kakovostne storitve pri informiranju, rezervacijah in 
nakupu letalskih vozovnic. Adria že ima skupno prodajno mesto z Lufthanso, s katero kot njen part-
ner sodeluje (polet pod skupno oznako) že od začetka 1996. 
'4- Občine na Goriškem ustanavljajo LTO - Na Goriškem bi naj v kratkem oblikovali LTO za 
zaokroženo tu ristično območje petih občin - briške, kanalske, mirensko-kostanjeviške, novogoriške 
in šempetrsko-vrtojbenske. Zavod bi se naj imenoval Center za razvoj in promocijo turizma Goriške, 
sedež pa naj bi bil v Novi Gorici. 
• Projekt Europe Traditions - Mestna občina Ljubljana je prve dni oktobra organizirala prvo 
delavnico v okviru projekta evropske tradicije - razvoj zasebne nastanitvene ponudbe v dvorcih, 
gradovih in podeželskih hišah, ki ga financira Evropska komisija. Projekt je med regijski, vanj pa so 
vključene regije iz Portugalske, Nemčije, Madžarske in Slovenije (info: 014333 155). 
Praktično izobraževanje študentov turističnih šol -V študijskem letu 1999/ 2000 je bilo na prak-
tičnem izobraževanju v 150 slovenskih turističnih podjetjih 229 rednih študentov gostinstva in turiz-
ma iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Ti so skupno opravili 77.440 dela. Na blejs-
ki šoli pa trenutno načrtujejo praktično izobraževanje za te koče študijsko leto in v želji, da bi lahko 
kar najbolj približali potrebe in želje podjetij in študentov, so tudi 
letos hotelsko turisti čnim podjetjem - članicam mreže za praktično 
izobraževanje študentom razposlali informativne prijave (informaci-
je 04 5742129,gostursol@bogomila.perftech.si,www.vgs-bled.si). 
TUR!ZEM - Informativno glasilo Slovenske nacionalne turist i čne organizacije - Izdaja Slovenska nacionalna tu ri-
stična organizacija, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01/589-18-40, fax 01/589-18-41, E-mail: misa .no-
vak@slovenia-tourism.si - Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak - Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. 
Klančni k , Maja Pak, Lu čka Leti č , Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srečko Šajn, Slavko Mastnak, Marija Rok, Re· 
nata Picej, Drago Medved - Oblikovanje: imago, Simonida Kože lj - Priprava za tisk: G rafični studio K d.o.o ., -
Tisk: Tiskarna Radio, Ljubljana, Ministrstvo za ""kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evi-
denco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je b rezplačno . Naročila sprejemamo na SNTO, 
izklju čno po faksu na 01/ 589-18-41 ali na misa.novak@slovenia-tourism.si.