GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA O. SOL. O. leto ix — Številka 5 JUNIJ 1976 PRVA SEJA NOVEGA DELAVSKEGA SVETA (Izvleček iz zapisnika seje, ki je bila 2. 4. 1976) Dnevni red seje je bil zelo obsežen, saj je vseboval kar 25 točk. To je bila seja, na kateri je predsednik starega delavskega sveta predal dolžnosti novemu predsedniku. Na začetku seje so delegati TOZD in OK pregledali sklepe 9. seje DS; poslušali so poročilo namestnika glavnega direktorja o pristopu k sodelovanju v mešanem podjetju v tujini Slovenia Bois S.A.R.L. BANGUI CAR, imenovali so dva člana v komisijo za pripravo osnutka razvoja lesne industrije v Dravski dolini, sprejeli sklep o pristopu, pod določenimi pogoji, k samoupravnemu sporazumu za pokrivanje izgub v železniškem (Nadaljevanje na 2. strani) V TEJ ŠTEVILKI LAHKO BERETE — Gospodarjenje: Osnove srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980 — Likvidnost: Informacija v zvezi z izvajanjem zakona o zavarovanju plačil — Varstvo pri delu: Črni ponedeljek — Predstavljamo vam: TOZD TP Prevalje — Novice in dogodki: Prejeli zvezno priznanje — Iz propagandistove malhe — Foto reportaža — Prejeli smo: O razvoju kmetijstva v ravenski občini — Portret sodelavca: Franc Blatnik — Šport in rekreacija: Rezultati športnih iger »Lesna ’76« »Muzejska« zbirka foto: A. Broman Ob dveh pomembnih jubilejih Ko boste brali te vrstice, boste verjetno mislili, le kaj jih na uredništvu prijemlje, da šele sedaj pišejo o 35. obletnici OF. Ker praznujemo letos tudi 100-letnico rojstva Ivana Cankarja in ker imata oba jubileja precej skupnega, smo se odločili, da objavimo prispevek tov. Franca Vre-ša iz Dravograda šele v tej številki. Uredništvo Večkrat nam ena beseda ne pomeni dosti, ali skoraj nič, včasih pa je to popolnoma drugače. Beseda OF je še danes, po 35. letih, pojem za vse naše mlade generacije in simbol svobode, revolucije in napredka za vse tiste, ki so pod zastavo OF živeli, delali in umirali prav v najtežjih dneh naše narodne zgodovine. Tega, da je bila OF ustanovljena komaj 21 dni po vdoru okupatorjev različnih vrst, ustanovljena prav v srcu okupirane Ljubljane, ne smemo in ne moremo pozabiti. Z velikim ponosom se še danes spominjamo smelosti, sposobnosti in daljnovidnosti ustanoviteljev, ki so kljub takratni ogromni vojaški premoči fašističnih zavojevalcev upali in uspeli organizirati vse napredne in svobodoljubne sile slovenskega naroda v skupno fronto za narodno in socialno osvoboditev. Mnogi med njimi so plačali svojo hrabrost z življenjem, vendar njihove žrtve niso bile zaman. Iz krvi in trpljenja najboljših članov OF slovenskega naroda je rastla revolucija, iz nje pa svoboda in neodvisnost. Kaj pomenin to za naš, skozi stoletja zatirani slovenski narod, se težko pove in napiše. To je treba občutiti, doživeti in dojeti v vsej širini in globini človeških čustev. Takšna človeška čustva in narodno zavest so znali prebujati s pisano besedo le naši največji kulturni glasniki kot sta Prešeren in Ivan Cankar, ki jim gre prav gotovo zasluga, da so iz zatiranih hlapcev Jernejev zrasli nosilci novih naprednih idej, iz katerih je zrasla enotna fronta vseh zasužnjenih narodov in ljudi. V istem letu praznujemo dva pomembna jubileja: 35-letnico OF in 100-letnico rojstva Ivana Cankarja, (Nadaljevanje na 2. strani) GOSPODARSTVO Osnove srednjeročnega plana razvoja Lesne za obdobje 1976-1980 Srednjeročni plan je sestavljen na osnovi analize tekočih gospodarskih gibanj, zunanjih in notranjih pogojev razvoja, z upoštevanjem osnutka resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije. Sestavljen je na osnovi realne možnosti in predvidevanj naše delovne organizacije, oziroma gozdarstva in lesne industrije pri nas. Celotni srednjeročni plan je odraz želja in potreb posameznih TOZD, obratov za kooperacijo, delovne skupnosti skupnih služb in usklajen v okviru surovinskih, finančnih, kadrovskih in ostalih materialnih možnosti v tem obdobju. Srednjeročni plan razvoja za gozdarsko dejavnost je sestavljen na podlagi območnega gozdnogospodarskega načrta, ki je sestavljen za obdobje 1971—1980. Ti območni načrti so usklajeni v okviru republike. V planu so tudi upoštevane smernice srednjeročnega razvojnega programa SRS, predvsem pa povečanje blagovne proizvodnje, ki naj narašča po stopnji 1,3% letno. Upoštevane so tudi smernice v pogledu etata v odnosu na proizvodno zmogljivost gozdov v območju (v zasebnem sektorju najmanj 80% prirastka, v družbenem sektorju najmanj 90% prirastka), v odnosu etat — lesne zaloge. Upoštevan je tudi odnos sečnje in blagovne proizvodnje v zasebnem sektorju, ki bi naj naraščal v korist blagovne proizvodnje. Biološka vlaganja so v srednjeročnem programu usklajena s predpisano minimalno stopnjo formiranja biološke amortizacije. Upoštevana je tudi racionalizacija v pogledu naložb v biološko proizvodnjo v smislu maksimalnega upoštevanja predvidenih možnosti. Zaradi tega je v srednjeročnem planu predvidena prirodna obnova v višini 70% vse predvidene obnove. S tem nam ostane več sredstev za nego gozdov, ker je naš cilj kvalitetna proizvodnja. Investicije v razširjeno biološko reprodukcijo (meloracije, pogozditve negozdnih površin, plantažna proizvodnja itd.) so vezane deloma na združena sredstva pri samoupravni interesni skupnosti gozdarstva SRS. Skupno predvidevamo v tem obdobju povečanje gozdnih površin v velikosti 300 ha. Investicijska vlaganja v izgradnjo komunikacij so usklajena s finančnimi možnostmi. Predvidevamo, da bomo letno zgradili poprečno 50 km gozdnih kamionskih cest, od tega 50% v družbenem sektorju in 50% v zasebnem sektorju. Dejanske potrebe po izgradnji gozdnih cest in izboljšanju možnosti gospodarjenja so sicer več- (Nadaljevanje s 1. strani) ki imata mnogo skupnega, čeprav sta časovno precej odmaknjena. Iz globokih misli in besed Cankarja ter drugih naprednih mislecev slovenskega naroda so črpali moč in pogum borci OF, ko so skozi dolga 4 leta bili neenako borbo s stokrat močnejšim sovražnikom, ki je hotel upornim hlapcem Jernejem odvzeti še tisti košček domače zemlje, ki so ga uspeli ohraniti skozi stoletja. Iz vseh zatiranih hlapcev, bajtarjev, delavcev, kmetov in poštene slovenske inteligence je uspelo OF sestaviti močno in nepremagljivo fronto, iz katere je izšel nov rod, rod samoupravljavcev. Isti borci in organizatorji, ki so sodelovali pri ustanavljanju OF, so bili ustanovitelji in voditelji prvih delavskih svetov, ki so se ustanavljali ob koncu istega desetletja. V tem času so zrasli novi rodovi, fronta socialističnih sil krepi in razvija z njimi svoje vrste ter vzgaja nove borce, ki bodo pod okriljem te fronte ustvarjali boljše in lepše pogoje za vsakega delovnega človeka, tudi tistega, ki še danes teh ciljev ni dosegel. Ideje, ki jih je pred 35 leti postavila OF, moramo gojiti in čuvati ter prenašati na sedanje in bodoče rodove. To moramo mladim ob teh dveh in drugih jubilejih povedati tako prepričljivo, da ne bodo nikomur nikoli več dovolili, da bi nam poskušal vzeti tisto, kar smo si priborili skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi. To je naša obveza in dolg svobodi, neodvisnosti, žrtvam in krvi tistih, ki so za to, kar danes imamo, dali vse, to je naš dolg samoupravljanju. Franc Vreš je, vendar smo omejeni zaradi postopnega padanja akumulacije v gozdarstvu. Pri izgradnji gozdnih komunikacij smo poleg funkcije za prevoz lesa v veliki meri upoštevali tudi odpiranje višinskih kmetij v območju. Do sedaj smo povezali z dolino že približno 70% kmetij. PLAN RAZVOJA PODJETJA OD LETA 1976 DO 1980 Podatki Gozdarska dejavnost Lesnoindus. dejavnost Turistična dejavnost Nova oprema Skupne službe Skupaj Planirane naložbe v OS 148.710 225.820 62.120 9.030 10.000 455.710 Lastna sredstva 95.850 90.123 6.212 4.515 10.000 206.700 Krediti 52.890 135.697 55.908 4.515 — 249.010 Planirani CD leta 1980 352.249 1,089.283 26.070 200.000 — 1,667.602 Planirani CD leta 1976 302.188 698.229 7.466 115.969 — 1,123.852 Indeks nasproti planu 1976 116 155 348 174 — 132 Planirano št. zapos. 1980 920 1.129 51 335 230 2.665 Planirano št. zapos. 1976 875 1.039 26 299 217 2.451 Indeks nasproti planu 1976 105 108 198 130 106 109 (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) prometu, luškem prometu in elektrogospodarstvu ter izvolili verifikacijsko in kandidacijsko komisijo za konstituiranje novega delavskega sveta. Izvolitev predsednika DS in soglasje k izvolitvi delegatov v IO podjetja. Z javnim glasovanjem sta bila izvoljena za predsednika Pavle FERLIČ in za njegovega namestnika Oto CE-GOVNIK. Delegati so dali tudi soglasje k izvolitvi delegatov v izvršilni odbor podjetja, v katerega so bili izvoljeni delegati: Vlado MARZEL (Gradnje in turizem), Viktor BUC (Transport in servisi), Jože KRAMARSEK (Nova oprema), Mirko KRAJNC (Žaga Mislinja), Alenka ŠIMIC (TP Pameče), Ivo ŠRIFEL (CLS Otiški vrh), Hubert RATAJ (TP Prevalje), Jože BA-LIŠ (TIP Otiški vrh), Franc CASL (Žaga Mušenik), Ivan ŠTRUCL (TSP Radlje), Karel GOSAK (Žaga Vuhred), Alojz OSRAJNIK (TO Podvelka), Marija JAPELJ (skupne službe), Vida VRHNJAK (Gozdarstvo Slovenj Gradec), Jože FILEJ (Gozdarstvo Mislinje), Karel DRETNIK (Gozdarstvo Črna), Jože VERONIK (Gozdarstvo Radlje), Ivan CAS (OK Slovenj Gradec), Ferdo KNEZ (OK Dravograd) in Filip LESKOVEC (OK Ravne na Koroškem). Po opravljenih volitvah in konstituiranju DS so delegati razpravljali o opravljenih inventurah, potrdili zaključni račun za leto 1976, sprejeli po- ročilo o sprejetju gospodarskega načrta za 1. 1976, potrdili program investicij za izgradnjo mehanične delavnice TOZD Transport in servisi, razglasili sprejem statuta o statutarnih spremembah in dopolnitvah statuta podjetja, sprejeli: pravilnik o amortizaciji, pravilnik o družbeni samozaščiti, o nabavi in uporabi osebnih zaščitnih sredstev, o obveščanju in izdajanju internega glasila Viharnik, o nagrajevanju prispevkov, objavljenih v glasilu, imenovali uredniški odbor, izdajateljski svet in odgovornega urednika, izvolili delegate v poslovni odbor v TOZD TIP Otiški vrh, komisijo za inovacijo in inventivno dejavnost, imenovali komisijo za rekreacijo in počitniške domove ter »ključ« za imenovanje komisije za delitev osebnih dohodkov, v kateri imajo: primarna industrija po dva člana, finalna industrija dva člana, TIP Otiški vrh enega člana, TOZD Gozdarstev in CLS Otiški vrh dva člana, OK dva člana, TOZD Transport in servisi enega člana, TOZD Gradnje in turizem enega člana in skupne službe enega člana. Ob zaključku, pod točko razno, so razpravljali še o predlogu nadaljnjega sodelovanja s firmo REIF na področju računalništva in sprejeli plan dela na avtomatizaciji obdelave podatkov, na predlog glavnega direktorja so imenovali še komisijo za ureditev dohodkovnih odnosov, v katero so imenovali: Angelco Vrbnjak, Toneta Potočnika, Maksa Su-šek, Pavlino Areh, Bena Kar-neja in Jožico Save. 2 ■ V I II A K N I K LIKVIDNOST Informacija v zvezi z izvajanjem zakona o zavarovanju plačil v Lesni Kako smo se znašli — kje smo in kako nam kaže po prvih izkušnjah po novem načinu medsebojnega poravnavanja obveznosti. Novi zakon bo v perspektivi doprinesel k večjemu redu, disciplini in doslednosti v medsebojnem plačevanju. Naš cilj je bil, da od 1. aprila dalje znižamo razpon obveznosti in terjatev (ki je bil vedno 1 :2—3 za terjatve), in da od 1. aprila dalje dosežemo skladnejše plačilne pogoje pri kupcih in dobaviteljih, da bi tako vplivali na zboljšanje likvidnosti vseh TOZD. Trenutno smo v OZD likvidni in dosti lažje sproti plačujemo naše obveznosti kot smo jih konec lanskega leta. Glavni razlog za to zboljšanje (ki pa nikakor ni idealno) je predvsem v tem: — naše obveznosti do dobaviteljev za leto 1975 in za I. tromesečje 1976 smo v smislu možnosti v predpisih preložili z izdanimi menicami na mesec: junij, julij in avgust letos; — nasprotno pa smo od kupcev z vsestranskimi akcijami in intervencijami pridobili več nakazil za stare terjatve ter manjše vrednosti v menicah, v primerjavi s stanjem skupnih terjatev. V tem obdobju smo zmanjšali razpon med terjatvami in obveznostmi, kar je vplivalo na izjemno izboljšanje likvidnosti kljub negativnim rezultatom poslovanja v tem obdobju in kljub nezmanjšanim prekomernim zalogam. V zvezi s pritokom več sredstev od kupcev, smo v tem obdobju iz likvidnih sredstev: — poplačali brez zamud doslej zapadle investicijske obveznosti (za anuitete), kar je bilo vsako leto problem v mesecu marcu; — poplačali smo vse zaostale obveznosti do KHP (Koroške hranilnice) za odkup lesa, kar je predstavljalo velik problem (ca. 7000/m din); — ob izplačilih osebnih dohodkov nismo bili blokirani že dva meseca; — doslej smo sproti poravnavali vse zapadle obveznosti do dobaviteljev, kjer je pogodba sklenjena za plačilo v 15 dneh; — na izločenem računu za vnovčenje čekov smo imeli vedno dovolj sredstev za sprotne nabave rezervnih delov, za carine in druge dajatve; — sproti smo poravnavali brez zamud tudi zakonske obveznosti in obveznosti do privatnikov — za storitve; — sproti smo reševali in poravnavali tudi najnujnejše nabave osnovnih sredstev, ki so zagotovljene v investicijskem planu; — sproti smo plačevali vse obveznosti za že kupljena družbena stanovanja. A11 bomo dosežen razpon med terjatvami in obveznostmi obdržali, pa je v celoti odvisno od dogovorjenih obojestranskih plačilnih pogojev od 1. aprila letos dalje. Ob tem cilju smo seveda naleteli na niz problemov, predvsem nujnost popuščanja naših finančno ugodno zastavljenih pogojev pri tistih kupcih, kjer nastopamo s prodajo še vedno nekonjunkturnih artiklov — stavbnega pohištva. Problem je tudi dogovarjanje z večjimi kupci, predvsem s trgovino na veliko (kot je Slovenijales), ki skušajo svoj primanjkljaj obratnih sredstev in problem zalog reševati na račun proizvodnje s tem, da nas postavljajo pred dejstvo kreditiranja prodaje naših artiklov z menico z dospelostjo do 60 dni. (Korekture rokov plačil so še v teku, dočim že dva meseca večino prodaje na domačem trgu prek Slovenijalesa valutiramo z 60 dni, razen izvoz — 15 dni po pridobitvi carinske prijave.) Zal še ne moremo skupno z nabavo in prodajo dati dokončnega pregleda doseženih nabavnih in prodajnih plačilnih pogojev od 1. aprila dalje. To bomo zajeli s konkretnimi podatki iz aprila in maja v naslednji informaciji, kjer bomo že lahko dali oceno, kakšen bo vpliv na našo likvidnost v bodoče v novih pogojih zakona o zavarovanju plačil. Kakšni so dodatni stroški od 1. aprila dalje: 1. Vse izdane menice moramo dati avalirati, za kar nam poslovna banka zaračunava 2%0 provizijo. Doslej smo plačali banki ND 99.749,45 provizije za avaliranje. 2. Za 10- in 15-dnevna plačila od kupcev smo ob kritičnih^ nelikvidnih mesecih dali možnost 2—3%> časa skonta odbitka, kar je pospešilo plačevanje, vendar so previsoki stroški. Doslej je teh odbitkov ND 72.000,—. Predlagamo, da ukinemo ali zmanjšamo odstotek časa skonta do nadaljnjega. Drugi priznavajo časa skonto le za plačilne roke pred 15 dni, torej za predplačilo in do 10 dni po nastanku DUR. 3. Obračunavanje obresti mora biti tudi pri kupcih doseženo sproti, z izstavitvijo bruto menice, kot vršimo pri dobaviteljih. Šele tako bomo lahko vršili sprotno primerjavo, ali se s plačanimi in pridobljenimi obrestmi vsaj medsebojno pokrivamo. Moramo sproti ukrepati tako, da ne bodo še obresti dolžniško-upniških razmerij bremenile že tako minimalno predvideno akumulacijo TOZD. Angelca Vrbnjak (Nadaljevanje z 2. strani) Investicije v tehnično opremljenost gozdne proizvodnje prav tako izhajajo iz gozdno gospodarskega načrta, nanašajo pa se na nabavo kamionov, traktorjev, strojev za izgradnjo gozdno kamionskih cest in izgradnjo skupne mehanične delavnice za potrebe gozdarstva in lesne industrije. Predviden plan bomo lahko realizirali le z najemanjem kreditov. Primarna proizvodnja je v srednjeročnem planu usklajena s planom gozdarstva v tem območju. V letu 1980 je v planu proizvodnje delno vključena tudi surovina mariborskega območja na skupno načrtovani žagi z Marlesom Maribor, na lokaciji v Radljah. Skupna količina hlodovine za proizvodnjo na žagah bi se povečala od planiranih 120.000 m3 v letu 1976 na 131.000 m:! v letu 1980. V tem obdobju je predvidena rekonstrukcija TOZD Žaga Mušenik, TOZD Žaga Otiški vrh in postavitev TOZD Žaga Vuhred na novo lokacijo. Za TOZD Žaga Mislinje pa predvidevamo v tem obdobju načrtovanje nadomestne proizvodnje, kar bi bil nadaljnji korak h koncentraciji primarne proizvodnje. Tako bi bila TOZD Žaga Otiški vrh glavni proizvajalec žaganega lesa, TOZD Žaga Vuhred pa bi proizvajala le za potrebe lastnih TOZD in vršila uslužnostni razrez. V tem obdobju predvidevamo tudi modernizacijo skladišča hlodovine in postavitev kanalskih sušilnic za žagan les, s katerimi bi dosegli boljšo kvaliteto proizvodnje. V TOZD CLS Otiški vrh je v planu dokončanje začetnih investicij, s tem da bo TOZD proizvajala tudi strešne konstrukcije za potrebe gradbeništva in pripravljala hlodovino za nadaljnjo predelavo. Ker do sedaj ni bil rešen problem odpadne skorje pri lupljenju hlodovine, je predvidena ureditev kurilnice skorje v TOZD TIP Otiški vrh za energetske potrebe TOZD na lokaciji v Otiškem vrhu. Proizvodnja TOZD TIP Otiški vrh je usklajena s srednjeročnim planom potreb SRS in je zasnovana skoraj v celoti na porabi lastnih surovin — to je manj vrednega tehničnega lesa, predvsem pa odpadkov primarne in finalne proizvodnje. Investicijska vlaganja so predvidena predvsem z večjo finalizacijo (formatiziranje, robna obdelava, nova linija oplemenitenja itd.). V finalni proizvodnji tega obdobja še naprej predvidevamo proizvodnjo stavbnega pohištva, s tem da bomo zastarele programe zamenjali z novimi (TOZD TSP Radlje). Največja investicija v tem obdobju je predvidena na radeljskem območju, ker so pogoji dela v starih obratih težki in neekonomični. Ta investicija zajema že omenjeno postavitev žage Vuhred na novo lokacijo, prav tako TSP Radlje ter izgradnjo obrata lepljenih konstrukcij. Razvoj tega območja se usklajuje z interesi Marlesa, zato dela na tem skupna komisija. V ostalih TOZD finale ne predvidevamo večjih investicij, temveč dokončanje nepopolnih investicij preteklega obdobja, izboljšavo tehnoloških postopkov in zamenjavo iztrošenih osnovnih sredstev, s tem pa izboljšanje kvalitete proizvodnje in produktivnosti dela. V okviru OZD Lesna Slovenj Gradec deluje tudi TOZD Gradnje in turizem. V turistično dejavnost je bilo do sedaj vloženih približno 23,000.000,00 din, in sicer: za turistični center Kope in kmečki turizem. V tem obdobju pa je predvidena vrednost investicij v višini 62,000.000,00 din in to v gostinske objekte in objekte za rekreacijo. Plan predvideva predvsem organiziranje delavskega turizma. V srednjeročnem planu nismo mogli planirati večjih naložb, ker imamo še velike obveznosti odplačila anuitet iz pridobljenih kreditov prejšnjega obdobja, ko smo imeli velike investicijske naložbe (CLS, TIP, TO Podvelka, TP Pameče, TP Prevalje). V tem obdobju želimo urediti dohodkovne odnose, poglobiti samoupravljanje, urediti organizacijo poslovanja in dela, polno izkoristiti že zgrajene kapacitete, ojačati lastno trgovsko mrežo in pripraviti proizvodne in investicijske programe za naslednje srednjeročno plansko obdobje. Razvojni sektor VARSTVO PRI DELU ČRNI PONEDELJEK S sestavki na tej strani želim doseči varnejše delo, zato sem že v prejšnji številki opozorila na podatek, da se ca. 30 «/o vseh nezgod pripeti v ponedeljkih. Ker je to samo statistični podatek, želim v tem sestavku navesti nekaj dejstev, na katera v bodoče lahko vplivamo in s tem dosežemo boljšo varnost zaposlenih. Analiza ponedeljkovih nezgod nam tudi v grafikonih prikazuje, da je glavni vzrok ponedeljkovih nezgod predvsem v utrujenosti, ki se pri delu kaže v premali koncentraciji, raztresenosti in zaradi tega v neugodnih rezultatih dela in poškodbah zaposlenih. Verjetno bi bilo potrebno razmišljati o načinu aktivne rekreacije, ki bi preprečila spomladansko utrujenost, saj se je 50 “/o od vseh ponedelj- kovih nezgod pripetilo ravno spomladi. Da je utrujenost glavni vzrok ponedeljkovih poškodb, pove tudi dejstvo, da pogostost nezgod (v del. času 8 ur) seže višek pred malico t. j. v -op ui bdsbjbu ot^souaCnjjn z 3. oz. 4. uri dela, po malici se zopet zniža in nato narašča, ko doseže višek zopet v 8. uri dela. Pri analizi sem ugotovila, da to domnevo potrjuje tudi podatek, da se je v ponedeljkih poškodovalo 50 °/o PK delavcev, to je delavcev, ki opravljajo fizično dokaj naporna dela, kljub temu pa dela, ki zahtevajo precejšnjo koncentracijo in umskih naporov za kvalitetno in varno delo. Kako pomembni faktor je utrujenost pri delu nam govori zopet podatek, da se na PK delovnih mestih pojavlja- jo dela, ki zahtevajo stalno kontrolo kvalitete dela — medfazna kontrola — ki jo morajo opravljati ravno delavci pri izstopu elementov oz. obdelovancev iz stroja. Zaradi fizične utrujenosti pa je potrebno vložiti znatno večje umske napore, da se doseže kvalitetno in varno delo. Precej pomembno je to predvsem pri delovnih mestih, kjer je potrebna praksa, s katero si delavec pridobi primerno spretnost in delovne navade, ki so pogoj da se delo lahko opravlja bolj avtomatsko. Analiza teh podatkov je pokazala, da je 35 %> vseh poškodovanih bilo na delovnem mestu začasno ali z delovnimi izkušnjami do 11 meseca oz. 50®/o vseh ponedeljkovih poškodb se je pripetilo z delovnimi izkušnjami do enega leta. Pogostost nezgod nato počasi pada in po petih letih delovnih izkušenj ni več faktor, ki bi vplival na varnejše delo. POGOSTOST PONEDELJKOVIH NEZGOD PO MESECIH V LETU 1975 število nezgod 8 7 6 * 3 5 4 3 2 1 POGOSTOST PONEDELJKOVIH NEZGOD GLEDE MA KVALIFIKACIJO Število nezgod POGOSTOST PONEDELJKOVIH NEZGOD GLEDE NA DELOVNE IZKUŠNJE Število nezgod NK PK KV VKV 112 3 4 res. leto let let let Z analizo ČRNIH PONEDELJKOV sem želela opozoriti na dejstva, ki so prisotna pri pogostosti nezgod, naša naloga, to je naloga strokovnih služb, zato odgovornih delavcev in nas vseh pa je, da na osnovi dejstev poskrbimo za ukrepe, ki bi izločili negativne dejavnike, ki vplivajo na varno delo. Franja Jur j ec PRIZNANJE JONSEREDS-a Na mednarodnem sejmu kmetijske opreme je sodelovala tudi znana švedska tovarna opreme za gozdarstvo Jonsereds s svojimi hidravličnimi dvigali za transport, oz. nakladanje hlodovine. Za demonstracijo kvalitete njihovih dvigal so izbrali vozilo našega TOZD Transport in servisi in voznika Ivana Vrhovnika, ki obiskovalcem sejma nazorno prikazuje delovanje in sposobnosti dvigala Jonsereds. Nedvomno je to izraz priznanja te tovarne našemu TOZD, prav tako pa tudi vozniku Ivanu Vrhovniku. Kamion TOZD Transport in servisi na novosadskem sejmu z voznikom Ivanom Vrhovnikom — foto: m. S. REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE Na uredništvo je do rolca prispelo trinajst rešitev križanke Transport servisi: od tega je bilo sedem rešitev pravilnih. Žrebanje, bilo je 24. maja 1976, je opravila tričlanska komisija Sindikalne organizacije v TOZD Transport servisi. Izžrebani so bili: 1. nagrada: 100,00 din — Boris Levec, Heroja Vrunča 3, Slovenj Gradec, 2. nagrada: 70,00 din — Alenka Goršak, Skupne službe, Slovenj Gradec, 3. nagrada: 50,00 din — Alojz Klemenšek, Skupne službe, Slovenj Gradec. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Uredništvo 4 ■ VIHARNIK PREDSTAVLJAMO VAM Tik pred vhodom v same Prevalje, takoj za mostom pri gostilni Brančurnik, zavijemo desno, peljemo do konca ulice, nato zavijemo levo, še malo naprej in ustavimo se pred gostom te številke Viharnika — pred našim TOZD Tovarno pohištva Prevalje. Da bi vam lahko dovolj verno predstavili naš TOZD, njegovo zgodovino, uspehe in težave, smo se obrnili na ljudi, ki nam lahko o sami tovarni dovolj povedo. Prvi sogovornik je bil Mirko Kumer, ki nam je povedal kratko zgodovino obrata. »Obrat je, kot žago, zgradila v letih 1923/24 Delniška družba Korotan. V času gospodarske krize, leta 1932, je žaga finančno propadla. Odkupil jo je privatnik, ki je bil v času okupacije izseljen. Po osvoboditvi je žago lastnik prodal Lesno produktivni zadrugi Prevalje. Pobudnik za ta nakup je bil Prežihov Voranc. Kljub odkupu je bila žaga nacionalizirana in je prešla v last državnega Lesnoindustrijskega podjetja Dravograd. Kasneje je prešla ponovno v last Kmetijske zadruge Prevalje, ki je leta 1952 dogradila mizarski obrat, leta 1958 pa sušilnico, z namenom, da bo obrat opravljal mizarska, ko-larska in sodarska dela. Leta 1964 je bil obrat predan delavcem — uvedeno je bilo delavsko samoupravljanje. Proizvodnja se je preusmerjala na izdelavo različnega pohištva, tako da so počasi začeli proizvajati stavbno pohištvo in ogrodja za kavče. Ko se je 1. 1. 1961 obrat priključil k LIP Slovenj Gradec, je bila proizvodnja že specializirana: ogrodja za kavče, masivni podboji in klasična dvodelna okna ter žaganje hlodovine. Po priključitvi smo se dogovorili o delitvi proizvodnje s TSP Radlje; TSP Radlje se je preusmerila na proizvodnjo klasičnih oken, mi pa na proizvodnjo klasičnih vrat s podboji in ogrodij za kavče. Leta 1972 smo zgradili nov obrat in pričeli s proizvodnjo furniranih vratnih kril.« Zanimalo nas je, kako se je gibalo število zaposlenih. »Ob ustanovitvi je bilo zaposlenih okoli 45 ljudi, ko se je dogradil mizarski obrat, je bilo zaposlenih okoli 80 ljudi, nato je število zaposlenih naraščalo in okoli leta 1965 je bilo zaposlenih okoli 100 ljudi. Največje število zaposlenih je bilo 170.« Da bi izvedeli kaj več o problemih in težavah TOZD danes, smo se obrnili na direktorja Toma Škegra. »Pesti nas zastarelost večjega dela tovarne, neprimernost proizvodnega programa v obratu št. I, v tej situaciji neprimerna naročila, ki ovirajo nemoteno serijsko proizvodnjo, tako da skoraj lahko govorimo o obrtniški proizvodnji. Do tega prihaja predvsem zaradi sodelovanja z gradbeništvom in neusklajenih dimenzij posameznih projektantov. ni, da kljub zalogam ne moremo pravočasno dobavljati Pravijo, da smo nekomplet-naročenih izdelkov. Kako naj bomo hitrejši, in kako kom-pletnejši, če pa moramo ustrezati tako različnim željam kupcev, ko imamo velike težave s skladiščnimi prostori gotovih izdelkov itd. Do danes smo poskušali ustreči vsem željam in naročilom kupcev, ne glede na količino, izvedbo — ali pol izdelek ali finalni izdelek. Tak način poslovanja nas je pripeljal do problema skladiščenja in sortiranja izdelkov. Naše skladiščne kapacitete še zdaleč ne ustrezajo tako različno izvedenim vratom. Zgraditi in modernizirati bi morali notranje transportne poti.« Kakor da ne bi rad govoril o samih problemih, je tovariš Tomo nadaljeval: »Velik problem imamo s premajhno kapaciteto sušilnice v zimskih mesecih. Ker nimamo dovolj velikih prostih obratnih sred- stev, si ne moremo nabaviti dovolj velike zaloge zračno sušenega lesa. Prav tako imamo probleme v zimskih mesecih s kotlovnico. Zaradi pogostih okvar na velikem kotlu moramo vkljapljati manjši kotel, ki pa nima dovolj velikih kapacitet in zaradi tega prihaja do zastojev v proizvodnji. »Kako poskušate te probleme reševati, ali bolje, kako jih rešujete?«, nas je zanimalo. »Trenutno potekajo razgovori z železarno Ravne za so-investiranje pri ureditvi skladiščnih prostorov. Za železarno bomo prevzeli izdelavo embalaže za njihove izdelke in pokrivanje njihovih potreb po suhem lesu. V ta namen nameravamo zgraditi manjši klimatski prostor, to je prostor, v katerem bo les obdržal tisto stopnjo vlage, na katero je bil osušen. Razen tega name-(Nadaljevanje na 6. strani) Kljub modernim strojem se zatika pri prostoru — foto: F. Jurač »Le od kod se je ta vzela« — naredili so jo sami (iz obrata I) — foto: F. Jurač (Nadaljevanje s 5. strani) ravamo urediti delavnico za izdelavo lesene embalaže, urediti transportne poti in delno urediti sedaj neprimerno urejen prostor za skladišče lesa. Prav tako se dogovarjamo s Slovenijalesom o skupnem sodelovanju pri razširitvi obrata II. Želeli bi podaljšati sedanjo lakirno linijo in postaviti stroje za luženje.« »Sodelovanje z železarno je zanimivo zaradi zajamčene prodaje lesene embalaže in dolgoročnega sodelovanja. Investicija v možnost lužen j a vratnih kril pa zaradi zanimivosti izdelka, doseganja višjih cen, povečanja količinske proizvodnje in obogatitve sedanjega proizvodnega programa. V vsakem primeru pa bomo morali poiskati trajnejšo rešitev za obrat, ki izdeluje podboje.« »Omenili ste neprimerna naročila, ki ovirajo serijsko proizvodnjo. Kako je s tem problemom?« nas je zanimalo. »Zelo težko se bomo ujeli z naročili, kakršna dobivamo. Edina možnost je v dogovarjanju s projektanti, z namenom, da uskladimo dimenzije, njihove in naše, oz. da število na neko sprejemljivo število; različnih dimenzij zmanjšamo tako za projektante, kot za nas. Ko se že pogovarjava o naročilih, bi rad povedal še to: Velika je težnja po izvozu. Pri izvozu pa se pojavlja problem nizkih cen, zaradi česar prodajamo z izgubo, ki pa je planirana. Zavedamo se, da se izvozu, v interesu cele OZD, ne moremo izogniti zaradi potreb po deviznih sredstvih. Potrebe po le-teh in nizke cene na zunanjem tržišču pa pripeljejo naš TOZD v precejšen finančni minus, z njim pa odrekanje kolektiva do potrebnih sredstev za modernizacijo, sklade, osebne dohodke itd. Kljub temu da še vedno velja sklep samoupravnih organov Lesne o solidarnostnem pokrivanju nastalih izgub, se vsako leto po zaključnem računu pokrije le razlika, ki je sam TOZD ne more pokriti. Ob koncu razgovora nam je tovariš Tomo povedal še tole: »Poleg vseh težav, ki pestijo kolektiv, je potrebno povedati, da je kolektiv samoiniciativno in prostovoljno delal en dan v proizvodnji za stabilizacijo, še posebej pa je vsak član kolektiva delal po dve uri pri letvičenju lesa na skladišču. Prav je, da preko glasila izvedo tudi drugi o pripravljenosti kolektiva, da sodeluje pri izboljševanju stanja v TOZD s prostovoljnim delom.« Kakor je že v navadi v reportažah, smo se obrnili še na nekatere izmed delavcev. _ POVEDALI SO:___________ CVETKA PREGLAV »Mladi v TOZD smo aktivni in vključeni v delo vseh družbeno političnih organizacij. Smo v sindikatu, samoupravni delavski kontroli, naš član je namestnik predsednika delavskega sveta. PREJELI SMO 0 razvoju kmetijstva v ravenski občini Kolikor so naši predlogi realni, so upoštevani. Ugotavljamo, da s skupnim nastopom z drugimi organizacijami lahko marsikaj dosežemo. In to je posledica naše aktivnosti na vseh področjih. Mladi organiziramo akcije: od prostovoljnih, športnih in seveda tudi zabavnih, kot so izleti. Aktivno smo vključeni v delovanje OO ZSMS Lesne v njenih komisijah. Aktivno bomo sodelovali v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu.« ELIZABETA KOK — članica IO Snidikalne organizacije v TOZD »Želimo si boljše delovne pogoje. Posebej je to težko za starejše delavke, za žene in matere. O osebnih dohodkih bi dejala samo to: odvisni so od tega, kaj in koliko naredimo, ali drugače povedano, brez truda in znoja tudi dohodek ne more biti velik. V svojem in v imenu drugih sodelavk-mater, lahko povem, da smo preobremenjene, predvsem kadar je treba zaradi kakšnega posebnega naročila delati tudi več kot osem ur. Za vse delavke, ki imajo že veliko delovnih let želim, da bi dobile lažja delovna mesta.« MARJAN PIKALO — vodja lakirne linije »Za zaposlene na tej liniji bi morali uvesti redne letne sistematične zdravniške preglede, saj delo v zraku, polnem hlapov, ni zdravo. Ugotavljamo, da je sušilni kanal prekratek, prav tako bi bilo treba sedanjo brusilko, zaradi doseganja boljše kvalitete, zamenjati z kontaktno brusilko. Po sklepu zadnje seje DS bomo vsi, ki delamo na liniji, dobivali brezplačno mleko, kar smo do sedaj pogrešali. Za cel TOZD pa bi potrebovali bolje organizirano vzdrževalno službo. Njena sedanja organiziranost in število zaposlenih je premajhno, da bi lahko redno opravljala vsa potrebna vzdrževalna dela.« VALENTIN BELEJ — predsednik samoupravne delavske kontrole »Moram povedati, da komisija sicer dela, vendar roko na srce, priznati moram, da ne delamo tako, kot bi bilo potrebno. Zakaj? Ne vem, morda je posredi še vedno strah pred posledicami. Komisija dobiva veliko podpore s strani sindikalne organizacije. Skupno s organizacijo ZS smo izdelali točen program dela komisije. Mislim pa, da še vse premalo vemo in razmišljamo o pravi vlogi samoupravne delavske kontrole. Ta ni in ne sme postati nekakšen »žan-dar«, temveč organ, ki predvsem skrbi za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev.« Dragi bralci! Upamo in želimo, da smo o našem TOZD TP Prevalje napisali dovolj. Tekst: uredništvo Intervjuji in foto: F. Jurač Kmetijstvo v ravenski občini predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost pri oskrbi tržišča s kmetijskimi pridelki (mleko, meso). Razen tega pokaže svoj pomen razvitost kmetijstva v konceptu našega SLO in pri razvoju kmečkega turizma. Ce ta trditev drži in se je zavedamo, mora biti dolžnost nas vseh, da kmetijstvu pomagamo v njegovem hitrejšem razvoju. Zaradi tega so morale vse družbenopolitične organizacije in SO Ravne na Koroškem do konca lanskega leta podpisati družbeni dogovor o zbiranju sredstev za pospeševanje zasebnega kmetijstva. V mesecu januarju 1976 pa naj bi še vse gospodarske organizacije v ravenski občini podpisale samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za pospeševanje zasebnega kmetijstva v višini 0,3 promila od celotnega ustvarjenega dohodka (po podatkih iz leta 1974 naj bi to znašalo 564,531 dinarjev). Da bi pospešili razvijanje zasebnega kmetijstva, je občinska konferenca SZDL na svoji IV. seji v decembru lanskega leta sprejela več pomembnejših sklepov. Pri gradnji in načrtovanju stanovanjskih in drugih objektov je treba bolj smotrno skrbeti za rabo zemljišč, namenjenih kmetijstvu. Pri gradnji stanovanj je treba uporabljati zemljišča, ki so za kmetijstvo manj pomembna. V bodoče bo morala tudi SO posvečati več pozornosti kmetijstvu. Z davčnimi olajšavami, zagotovitvijo proračunskih sredstev za pospeševanje kmetijstva, regresiranjem obrestne mere za investicije v zasebnem kmetijstvu, pomočjo socialno ogroženim, štipendijsko politiko itd., bo morala v še večji meri sodelovati pri načrtovanju in usmerjanju kmetijstva. VAŽNEJŠI SKLEPI — Pristopiti je treba k politični akciji, da se delavsko in kmečko pokojninsko zavarovanje izenači. S socialno varnostjo, ki bi jo ostareli ljudje na vasi s tem pridobili, bi zadržali kmečko mladino na kmetijah. Nosilca te akcije sta SZDL in SO Ravne. — Kmetijam, ki ostanejo brez naslednika, in neporočenim gospodarjem je treba nuditi vso pomoč. Odgovorni za to so: SZDL, ZSMS, socialna služba pri SO in pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi. — Posebno skrb je treba posvetiti kulturnemu delu in izobraževanju. Nosilci te akcije so kulturna skupnost in krajevne skupnosti. — Kjer so dani pogoji, je treba organizirati kmečki turizem. Nosilci te akcije so TOZD Gozdarstvo (Lesna Slovenj Gradec), OK in kmetijska zadruga. — Iz družbenopolitičnega stališča je treba skrbeti, da ostane obmejno območje naseljeno, kmetijske površine obdelane, kmetije pa ekonomsko in socialno močne. Nosilke te akcije so vse družbenopolitične organizacije v občini. — Sredstva samoprispevka za gradnjo cest je treba povečati s krediti, tako da se bo izgradnja osnovnega cestnega omrežja čimprej zaključila. Nosilca akcije sta Lesna Slovenj Gradec in kmetijska zadruga. — Ceste, ki so javnega značaja in povezujejo naselja, naj se prenesejo v upravljanje občine. Nosilka akcije je SO Ravne. — Davek od lesa se naj pobira sproti, in to od odkupljenega m3 lesa. — Davek na les, ki ga lastnik porabi za domače potrebe (popravila gospodarskih poslopij), se naj ukine. — Kmetom se naj omogoči najemanje kreditov za stanovanjsko izgradnjo. Krediti, ki jih lahko dobe kmetje za izgradnjo hlevov sedaj, so zelo neugodni zaradi vračanja posojila. SZDL predlaga, naj se odobrijo za dobo 15 let. Nosilca akcije sta SO Ravne in Hranilno kreditna služba Slovenj Gradec. — SZDL predlaga skupščini občine Ravne, da naj se reševanju problema sanacije strupenih plinov iz rudnika Mežica posveti večja pozornost in pri tem angažira tudi pristojne forume v republiki. Nosilec akcije je SO Ravne na Koroškem. — Kmečki turizem naj se kreditira pospešeno in pod primernimi pogoji. Nosilca akcije sta Lesna Slovenj Gradec in kmetijska zadruga. — Organizirati je treba servisno delavnico za popravilo kmetijskih strojev. Prav tako je treba urediti nabavo strojev in rezervnih delov. Nosilca sta Lesna Slovenj Gradec in kmetijska zadruga. — Zastopanost kmetov v družbenopolitičnih organizacijah mora biti večja, ker bo le tako vzpostavljen stalen stik s podeželjem in njegovo problematiko, ki je ne kaže zanemarjati. Jože Logar, OK Ravne na Koroškem Rudi Ledinek 60-letnik Rodil se je 19. marca 1916 na Plati v Mežici v zavedni slovenski družini, odraščal na kmetiji, šolske klopi drgnil v Mežici in leta 1938 končal takratno Komercialno šolo v Ljubljani. Začetek vojne je pričakal kot lesni manipulant na takratni Kmetijski zadrugi v Prevaljah. Kakor vsi zavedni Slovenci in Korošci, se je tudi Rudi kmalu pridružil naprednemu narodno-osvobodilnemu gibanju. Nacističnemu okupatorju to ni ostalo prikrito, zato je Rudija preganjal in zaprl. Čeprav je v celovških zaporih dobro občutil in okusil gestapovske zasli-ševalne metode, ni klonil. Julija 1945 se je vrnil iz kazenskega taborišča Buchenivald in se takoj vključil v obnovo porušene domovine. Kot dobremu poznavalcu razmer na Koroškem, mu je ljudska oblast zaupala pomembne funkcije pri komisiji za agrarno reformo. Dolga leta je uspešno vodil ekonomijo pri Kmetijski zadrugi Prevalje. Leta 1962 je naš jubilant prevzel delovno mesto vodje lesnega skladiščnika in špedicije v Prevaljah, pri Gozdarskem obratu Črna na Koroškem. Leta 1973 je prevzel mesto vodje odpreme v novo zgrajenem Centralnem lesnem skladišču v Otiškem vrhu. Na tem mestu je dočakal svoj delovni ini življenjski jubilej. Rudija poznamo kot skromnega, vestnega strokovnjaka, ki je svoje bogato znanje prav rad nevsiljivo prenašal na mlajši kader. Kot starosta v kolektivu je spoštovan in priljubljen, saj so mu bili dobri in pošteni odnosi v kolektivu vodilo pri delu. Ob 60. življenjskem jubileju in ob odhodu v zaslužen pokoj se tovarišu Rudiju za dolgoletno in požrtvovalno delo iskreno zahvaljujemo in mu kličemo še na mnoga leta. Sodelavci na ČL S PORTRET SODELAVCA Franc Blatnik Težko je pisati o človeku, ki je skromen in ki o sebi ne govori rad. Tako je bilo, ko smo se ustavili v CLS pri Francu Blatniku in ga zaprosili, da bi nam povedal kaj o sebi, o svojem življenju in delu za našo rubriko »Portret sodelavca«. »Kaj bi pisali o meni! Saj je veliko drugih, ki si to bolj za- služijo«, nam je dejal. Kljub temu pa nam je uspelo, po pravilu, da se z vztrajnostjo daleč pride, pripraviti ga, da je spregovoril. »Rojen sem bil v kmečki družini 4. 6. 1922 v Kokarjih pri Nazarjih v Zgornji Savinjski dolini. Mladost je bila trda, tako kot sta lahko trda kmečko in gozdno delo. Leta 1941 sem moral delati v rudniku boksita, v juliju 1942 pa sem bil kot mnogi drugi fantje oblečen v nemško uniformo. Leta 1943, v decembru, sem dezer tiral iz nemške vojske in vstopil v NOV, v Šlandrovo brigado. Februarja 1944 sem bil prestavljen v 14. divizijo, v Šercerjevo brigado. Kot borec mitraljezec in kurir sem s to enoto prekrižaril celo Štajersko in del Koroške, bil dvakrat ranjen: prvič v Lučah marca 1944, drurgič pa pri Trojanah decembra 1944, ko sem se kot kurir vračal iz glavnega štaba v 4. operativno cono. Po ofenzivi v Zgornji Savinjski dolini sem se priključil brigadi KNOJ, od koder sem bil demobiliziran šele leta 1947.« O delu našega sogovornika v prvih povojnih letih bi lahko napisali še in še, saj je bilo NOVOSADSKI SEJEM LESNA PREJELA ZVEZNO PRIZNANJE V okviru mednarodnega novosadskega sejma kmetijske opreme je pripravila Gospodarska zbornica Jugoslavije, Savet za šumarstvo i industrije za prerado drveta, odbor za uvodenje mehanizacije u šumarstvo, srečanje strokovnih delavcev gozdarstva Jugoslavije. Zbrali so se strokovnjaki iz cele Jugoslavije, ki se ukvarjajo z gozdarsko dejavnostjo. Ob tej priložnosti so podelili delovnim organizacijam iz Jugoslavije in dvema iz tujine (CSSR, Švedska), posebna zvezna priznanja za dosežke pri uvajanju mehanizacije v gozdarstvo. Med delovnimi organizacijami iz Slovenije, bilo jih je šest, je prejela priznanje tudi naša OZD. V imenu Lesne je priznanje prejel Franc Vrbnjak iz TOZD Transport in servisi. Podobna priznanja so prejeli tudi posamezniki, ki so največ storili za uvajanje mehanizacije v gozdarstvo. Iz naše OZD je prejel priznanje Franc Vrbnjak. njegovo življenje v teh letih zelo plodno in pestro. »Po demobilizaciji sem še istega leta končal nižjo gozdarsko šolo v Ljubljani, bil zaposlen kot praktikant na gozdnem oskrbništvu Kamniška Bistrica, v letih 1948—1950 sem po nalogu tedanjega ministrstva za gozdarstvo služboval v skoraj vseh gozdnih gospodarstvih. V najtežjih časih izgradnje domovine, v času inform-biroja, gospodarskih pritiskov tako z vzhoda kot z zahoda, sem imel priliko spoznati skoraj vse gozdove na Slovenskem in deloma na Hrvaškem. Pri delu sem se držal načela, da se ob delu delavca, pa čeprav dela na najbolj primitiven način, lahko vedno kaj novega naučiš. Srednjo gozdarsko šolo sem končal šele leta 1962 in maturiral, ko sem bil star ravno 40 let,« je pripovedoval sogovornik. Kot da bi se sramoval povedati, je malo molčal, se na- smehnil in dejal: »Svoj prvi redni letni dopust v življenju sem užival v juliju 1950. Del tega sem preživel v stenah Julijcev s prijateljem, pisateljem Tonetom Svetino.« »Leta 1950 sem bil z nalogom ministrstva postavljen na mesto upravitelja Gozdne uprave v Mislinju, kjer sem ostal 10 let.« Od leta 1968 dalje je Franci srčni bolnik in za težje terensko delo nesposoben. Zato je bil leta 1973 premeščen na CLS, na delovno mesto vodje proizvodnje. »Vsa leta po vojni sem bil ob rednem delu tudi družbenopolitično aktiven. Delal sem v ZK, ZB SZDL, sindikatu in TVD Partizan v bivšem okraju Slovenj Gradec.« Nismo zapisali veliko, pa vendar najbrž le dovolj, da smo vam lahko predstavili človeka, ki je svoje življenje posvetil domovini in gozdarstvu. Uredništvo Lesna na Zagrebškem velesejmu Obloge, ki so pritegnile veliko pozornosti — foto: m. S. NA LETOŠNJEM MEDNARODNEM POMLADANSKEM VELESEJMU V ZAGREBU, POD NASLOVOM IV. MEDNARODNI SAJAM NAMJESTAJA I GRADEVINARSTVA, SE JE NASE PODJETJE PRVIČ PREDSTAVILO S SAMOSTOJNIM RAZSTAVNIM PROSTOROM. PRIZNATI JE TREBA, DA NASA PREDSTAVITEV NI POTEKALA NEOPAŽENO. NASI IZDELKI: OKNA, VRATA, OBLOGE IN VZORCI OPLEMENITENIH IVERNIH PLOSC, SO MED POSLOVNIMI IN DRUGIMI OBISKOVALCI SEJMA VZBUDILI VELIKO ZANIMANJA, KAR KAZE TUDI OBISK V NAŠEM RAZSTAVNEM PROSTORU. UREDNIŠTVO Naš razstavni prostor na Zagrebškem velesejmu — foto: m. S. Vrata in okna so bila razstavljena tako, da so obiskovalci lahko poskušali, kako se odpirajo in zapirajo, torej funkcionalno — foto: m. S. Naš »prodajnik« Franc Kreps si je temeljito osušil jezik — foto: m. S. REZULTATI ŠPORTNIH IGER LESNA ŠAH — ekipno (tekmovanje je bilo 7. 5. 1976) Tekmovalo je 15 ekip. Organizator so bile skupne službe. Rezultati: 1. mesto: TOZD Gradnje in turizem 48,5 točke 2. mesto: TOZD Nova oprema 44 točk 3. mesto: OK Ravne na Koroškem 43,5 točke 4. mesto: TOZD Tovarna pohištva Pameče 41 točk 5. mesto: TOZD TIP Otiški vrh 39 točk K. M. KEGLJANJE (tekmovanje je bilo 24. 4. 1976) Tekmovalo je dvajset ekip, s tem da sta TOZD Črna in skupne službe nastopale z dvema ekipama. Vseh nastopajočih je bilo 92. Rezultati: — ekipe 1. TOZD Transport in servisi 25 točk 783 kegljev 2. TOZD TIP Otiški vrh 21 točk 782 kegljev 3. Skupne službe 18 točk 758 kegljev 4. OK Ravne na Koroškem 16 točk 744 kegljev 5. TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 15 točk 744 kegljev Nastopile so tudi tri ženske ekipe. Rezultati: 1. TOZD TP Pameče 14 točk 548 kegljev 2. TOZD TP Prevalje 10 točk 517 kegljev 3. Skupne službe 7 točk 502 kegljev Najboljši posamezniki: 1. Franc Bukovec, TIP Otiški vrh 209 kegljev 2. Stanko Velel, Transport in servisi 208 kegljev 3. Jože Kotnik, Gozdarstvo Slovenj Gradec 207 kegljev Najboljše posameznice: 1. Nada Mlačnik, TP Pameče 183 kegljev 2. Tilka Krof, TP Pameče 156 kegljev 3. Ana Oprešnik, Skupne službe 147 kegljev Janez Koželj REZULTATI PO KONČANIH DISCIPLINAH (skupno število točk) (sankanje, smučanje, kegljanje, šah) točke 1. TOZD TIP Otiški vrh 84 2. TOZD Gradnje in turizem 82,5 3. OK Ravne na Koroškem 78,5 4. TOZD Nova oprema 73,5 5. TOZD Gozdarstvo Črna 73 6. Skupne službe 71 7. TOZD TP Pameče 70 8. TOZD TP Prevalje 60,5 9. TOZD Transport in servisi 60,5 10. TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec 50 11. TOZD Gozdarstvo Mislinje 46,5 12. OK Dravograd 37,5 13. TOZD Žaga Otiški vrh 35,5 14. TOZD Žaga Mislinje 34,5 15. TOZD Žaga Vuhred 32 16. TOZD Žaga Mušenik 27 17. TOZD Gozdarstvo Radlje 26 18. TOZD TO Podvelka 19 19. OK Radlje 9 K. M. ČESTITKA OB JUBILEJU V zadnji številki Viharnika se nam je predstavila Vida Ceri iz OK. Ravne na Koroškem, zvesta dopisnica našega glasila. V svoji skromnosti je »pozabila« napisati, da praznuje petega junija letos svoj petdeseti rojstni dan. Spoštovana tovarišica Vida, ob tvojem življenjskem jubileju iskrene čestitke z željo po zdravju in še nadaljnem sodelovanju. Uredniški odbor, člani delovnega kolektiva OK in odgovorni urednik Glasilo Viharnik izdaja delovna skupnost OZD LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo In lesna Industrija, o. sol. o. Naklada 4000 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, Ivan Dretnlk-Ajnžtk, Jože Stres, Rok Funtek, Jože Gosak, Andrej Sertelj, Mitja SchOn-dorfer — odgovorni urednik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk — TOZD Tiskarna, 62000 Maribor, junij 1976