KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 45 IZ ŽIVLJENJA IN DELA KAMNIŠKIH ČEHOV IN MORAVCEV ZORA TORKAR S sestavkom o Cehih in Moravcih v Kam- niku od leta 1850 do druge svetovne vojne sem poskušala osvetliti še en delček kam- niške zgodovine, o kateri še ne vemo ve- Uko, čeprav so bili ravno Cehi in Moravci najpogostejši kamniški priseljenci do druge svetovne vojne.^ PRISELJEVANJE a) stalno in sezonsko V celotni predstavitvi moramo razlikovati dva načina priseljevanja: stalno in sezon- sko. Stalno priseljevanje je prevladovalo v ob- dobju od 1850 do 1900 in pa po prvi svetovni vojni. Vzroke prvega priseljevanja lahko iščemo v razmerah takratnega hitrega go- spodarskega razvoja čeških dežel. Industrij- ska revolucija je doživela svoj vrhunec. To- varniška proizvodnja je v nekaterih pano- gah začela pridobivati premoč nad manu- fakturo in drobnoobrtno proizvodnjo. To je pripeljalo do proizvodne konjunkture, ki se je pokazala tudi v hitri rasti blagovne iz- menjave. Razvoj notranje in zunanje trgo- vine je izsilil leta 1876 v vsej Avstro- Ogrski uvedbo enotnih mer in uteži. Takšen kapitalistični razcvet seveda ni mogel biti trajen pojav. Kopičenje izdelkov in s tem povezano premajhno povpraševanje je nujno pripeljalo do gospodarske krize. Pr- va je izbruhnila leta 1873. Povzročila je propad nekaterih nekonkurenčnih industrij- skih podjetij, pri drugih pa bistveno zmanj- šala proizvodnjo. Kriza je trajala do leta 1879. Ze v sredini 80. let se pojavi nov krizni val, ki se je vlekel vse do začetka 90. let. Seveda pa se te krize ne omejujejo le na področje Češke in njene industrije. Naleti- mo nanje tudi v kmetijskih predelih Mo- ravske in Slovaške. Industrijski razvoj je imel še druge posledice, npr. preseljevanje in zaposlovanje obrtnikov, hišnih delavcev in malih kmetov iz manj razvitih predelov v industrijskih centrih, rudnikih in velepo- sestvih. Krize so povzročile v tej množici de- lovne moči nezaposlenost in številni med nji- mi so si poskušali najti zaposlitev v drugih deželah oz. krajih avstrijskega dela monar- hije.2 Eden takšnih krajev je bil tudi Kamnik. Tu so nastajale nove možnosti za zaposlova- nje, npr. od leta 1855 v keramični delavnici Florijana Konška, od leta 1870 v smodnišni- ci, od leta 1896 v novoustanovljeni tovarni Jana Spaleka (izdelovanje ključavnic in na- sadil na vrata) in drugod. Potrebe po stro- kovnih kadrih so privabljale tudi tujce. Pri- šleki so bili predvsem obrtniški pomočniki in mali rokodelci ter tudi višje izobraženi (npr. učitelji, vojaške osebe ipd.).* Druga vrsta priseljevanja je bila sezonska, ki je prevladovala od 1900 do 1918. Delno lahko ta pojav razložimo s t. i. pojmom »frentarstva«. Izučeni pomočniki niso nam- reč ostali le pri enem mojstru, temveč so se izpopolnjevali predvsem v drugih deželah Avstro-Ogrske. S tem delom so si pridobili novo znanje in izkušnje, obenem pa so bili tudi raznašalci novic pred prvo svetovno vojno. Tak »frentar« se je svojega poklica temeljito naučil, saj je nenapisano obrtniško pravilo zahtevalo, da mora vsak mojster sprejeti potujočega pomočnika. Ponuditi mu je moral nekaj mesecev delo in svoje izkuš- nje. Ce pa pomočnika ni mogel sprejeti, mu je moral v skladu z dogovorom podariti de- nar in hrano.* To trditev potrjuje tudi za- pisnik izdanih delavskih in poselskih knji- žic v letih 1883—1941, kjer naletimo na šte- vilne primere obrtniških pomočnikov, ki so se izpopolnjevali pri kamniških mojstrih.^ Ostali primeri sodijo v pravo kategorijo sezonskih delavcev. Ti so bili izučeni oz. sa- mo priučeni za določeno delo v tovarni. Tu- di ta prihod čeških, moravskih in slovaških delavcev lahko povezujemo s krizami v če- škoslovaških deželah med leti 1900 do 1903, ki so zlasti prizadele težko industrijo in gradbeništvo ter med leti 1911 do 1913, ko so bile zaustavljene z mrzlično proizvodnjo orožja. b) Cas ip obseg priseljevanja Kot smo že v prvem delu omenUi, lahko ločimo tri obdobja v priseljevanju Cehov, Moravcev in Slovakov: 1. obdobje je od leta 1850 do 1900. Imamo sicer nekaj primerov priseljevanja že pred letom 1850, npr. obrt- niki Halla, Hajek in Watzak, toda večina priseljencev je dobila domovinsko pravico v 80. in 90. letih 19. stoletja." Značilna je obrt- niška struktura prišlekov. Drugo obdobje sega v leta 1900 do 1918, ko je prevladovalo sezonsko priseljevanje, 3. ob- dobje pa je povezano s časom med prvo in drugo svetovno vojno. Tedaj zasledimo večji dotok češkega kapitala, ki ustvarja v 46 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 naših deželah nove tovarne (npr. tekstilna tovarna v Jaršah, tovarna gumbov v Kam- niku, mehanična tkalnica Cech & Nemec v Kamniku, tovarna obutve Tomaža Bate v Borovu ipd.). Te tovarne ostajajo odvisne od domače češke industrije, saj jim npr. pošilja- jo določene surovine oz. stroje, domač trg pa jim daje dobre možnosti za prodajo teh iz- delkov. Kakšne so bile razmere v drugih področ- jih glavarstva Kamnik oz. v drugih področ- jih Slovenije in Jugoslavije? Prve statistič- ne podatke, ki so zaobsegali popis prebival- stva po materinem jeziku, sem dobila šele za leto 1921. Tedaj smo imeli v okrajnem glavarstvu Kamnik 63 Cehoslovakov. Od te- ga jih je največ v Kamniku (20), kjer so se zaposlovali v različnih vrstah industrije; na drugem mestu so Jarše z močno tekstilno in- dustrijo (9) ter Mengeš z 8 priseljenci (raz- vito slamnikarstvo, izdelovanje kvasa in pi- va).^ Domžale sodijo s tremi Cehoslovaki v nekakšno povprečje. Na drugačno vlogo kamniškega glavarstva (glede na kvaliteto priseljevanja) pokažejo podatki za ostala slovenska mesta in okrajna glavarstva. Kamnik zavzema šele 7. mesto (deli z Novim mestom).^ Vodilni položaj na tej lestvici imajo večja mesta, npr. Ljubljana (605) in Maribor (397) ter okrajni glavarstvi Ptuj (585) in Celje (236). Skupno imamo pri- seljenih 2941 Cehoslovakov. Na voljo so nam tudi podatki za celotno jugoslovansko ozemlje v letu 1921: Kraljevina SHS je imela skupno 115.532 Cehoslovakov, od tega jih je živelo v: Hrvatski, Slavoniji, Medimurju in na otoku Krku z občino Kastav 54.344 Banatu, Bački, Baranji 48.666 BiH 6.377 Sloveniji s Prekmurjem 2.941 Srbiji 2.801 Dalmaciji 363 Cmi gori 40* Vzroke za tako gostoto priseljencev v pa- nonskih predelih Jugosla\'ije lahko iščemo v samih značilnostih pokrajin. Npr. Bačka je imela v začetku 20. stoletja 90 "/o rodovitne površine. Kmetijstvo je bilo ekstenzivno in zemlja ni obrodila toliko, kot bi lahko. Več kot ena tretjina zemlje je bila skoncentrira- na v rokah majhnega števila lastnikov, zato je bilo tu večinsko kmečko delavstvo, ki ni imelo nikakršne lastnine. Gostota prebival- stva je bila zaradi teh pogojev globoko pod optimumom. Delno gospodarski, delno pa tudi politični vzroki so bui tisti, ki so omo- gočali naseljevanje zlasti Slovakov (Slovaška je imela namreč agrarni značaj in je bila obenem tudi sestavni del Ogrske) v Bačko, Banat, Baranjo, Hrvatsko in Slavonijo.*" c) Sestava priseljencev Sestavo priseljencev lahko razdelimo na več komponent: starostno, spolno, narodnost- no. Ce si kot prvo razložimo starostno in spolno komponento, lahko ugotovimo na- slednje: Priseljenci v vseh treh obdobjih so bili predvsem samski moški. Le v dobi 1918 do 1940 imamo enakovredno zasedbo obeh spo- lov. Pri kamniških Cehih in Moravcih naj- demo le 8 primerov, ko se je v celoti pre- selila vsa družina (to pomeni oba zakonca z otroki) oz. 3 primere, kjer je prišlo do češko- nemške zveze. Samski priseljenci so se v glavnem poročali z domačinkami (23 prime- rov), v sedmih primerih pa s Slovenkami iz drugih pokrajin.il Drugačno stanje je buo pri ženskih pri- seljenkah. Ce so se le-te poročile z domači- nom, so obenem pridobile s poroko tudi do- movinsko pravico. Lahko pa si domovinsko pravico izgubil brez odselitve iz domačega kraja, npr. s poroko domačinke s tujcem (tu- di njuni otroci so podedovali domovinsko pravico po očetu). V Kamniku se je 6 pri- seljenk poročilo s Kamničani in 4 z drugi- mi Slovenci.11 Starostna sestava priseljencev v letih 1850 do 1900 in 1918 do 1940 je nekoliko starejša. Prevladujejo prišleki med 25. in 45. letom, medtem ko so v obdobju 1900 do 1918 š*-e- vilnejši mlajši ljudje. Veliko je osemnajst- in devetnajstletnikov, ki so se kot pomoč- niki izpopolnjevali v tovarnah in pri obrt- nikih. Sledijo priseljenci med 20. in 30. le- tom." Narodnostno sestavo bomo lažje razumeli, če si najprej razložimo razmere v čeških, moravskih in slovaških deželah. Češka je spadala med industrijsko najbolj razvita področja habsburške monarhije. Slovaška in Moravska pa sta še naprej ohranjali agrarni značaj. Hitro napredujoča industrializacija Češke v drugi polovici 19. stoletja je te raz- like še povečevala. Obenem pa so se s takim razvojem tudi močno zaostrua družbena na- sprotja. Nezaposlenost, ki je postala v kriz- nih časih kroničen pojav, je spremljalo še naglo naraščanje prebivalstva, zlasti v čeških deželah (npr. od srede 19. stoletja do začetka 20. stoletja se je število prebivalstva pove- čalo za 3,5 milijona). Češka industrija kljub velikemu razcvetu ni mogla zaposliti vseh mladih ljudi. In ti so si poskušali najti za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 47 poslitev drugod. Medtem ko je za Češko in delno Moravsko značilno izseljevanje v dru- ge evropske dežele, pa je na Slovaškem pre- vladovalo izseljevanje čez morje. V četrt stoletja (od leta 1890 do 1914) se je izselilo v ZDA nad pol milijona Slovakov.i^ Tudi Kamnik v tem pogledu ni odstopal, saj je več kot dve tretjini priseljencev češkega rodu, približno ena tretjina pa je prihajala iz Mo- ravske.ii GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Glavni vzrok priseljevanja je bUo torej delo oz. zaslužek. Zato si oglejmo, katere so bile tiste gospodarske panoge, ki so naj- bolj zaposlovale češke in moravske delavce v prvih dveh obdobjih: a) Kemična industrija Začetki segajo v čas nastanka tovarne smodnika v Kamniku. Do 18. stoletja se je črni smodnik uporabljal le pri strelnem orožju, kasneje pa tudi za rudarske potrebe. Zato so imele nekatere industrijsko razvite dežele številne tovarne smodnika (npr. Če- ška). V času prodiranja avstrijske armade leta 1849 v mesto Mantovo (v Lombardiji) je bi- la zaplenjena tamkajšnja tovarna smodnika. Demontirane stroje so prepeljaU v Kamnik, kjer je avstrijski državni erar odkupil stare Andreolijeve fužine in jih preuredil v to- varno smodnika. Obrat je začel z delom sredi 1852. leta. Kamničani so tej novi tovarni rekli »praharna«, prav tako tudi izdelkom »prah«. Avstrijska vojna oblast je izbrala Kam- nik, ker je tu našla že obstoječo industrijsko zgradbe v poljubni oddaljenosti pa tudi, ker je menila, da je to mesto zemljepisno sre- dišče na poti med Dunajem in Lombardijo. Karol Nefima, oficial 2. razreda v državni smodnl- šniel v Kamniku. Slikan okoli leta 1911. Fotografijo hranita Ivanka in Majda Nefima, Rozmanova 7, Kamnik Kamničani oz. nasploh civilno prebival- stvo ni imelo dostopa v tovarno. V njej so delali le vojaki (specializiran vojaški vod za izdelavo smodnika). Tudi obrtniki, kolikor jih je tovarna potrebovala za lastne name- ne, so bili vojaki na odsluženju vojaškega roka. Le-ti so po končanem služenju odšli. Po narodnostnem izvoru so bili vojaki veči- noma Čehi, deloma pa tudi Moravci in Ma- džari. Vojaška uprava je kmalu uvidela, da s stalno menjavo delavcev delu v tovarni precej škoduje. Zato se je leta 1870 odlo- čila, da sprejme v tovarno civilno prebival- stvo iz Kamnika in okolice, ki bo tu stalno zaposleno. Obenem pa so ponudili delo tudi zadnji skupini vojaških delavcev, češkim mobilizirancem, ki jih je pripeljal v Kamnik major Wenzel Holeček.i* Del je to ponudbo sprejel, predvsem obrtniki (npr. Zika, Ficker, Nefima, Kučera, Richter, Panek, Filetz ipd.).i* Ti so nato učili nove delavce in jih uvajali v delo, uprava pa jih je povišala v preddelavce in mojstre. V prvem obdobju tovarniškega obrato- vanja (do leta 1912) je bilo zaposlenih okoli 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 80 delavcev. Delavci so dnevno izdelali ko- maj 300 kg smodnika. Delali so samo pri dnevni svetlobi. Vrstni red izdelave smod- nika je bil tak kot danes. Imeli so ogljarno, mešalnico, sejalnico, zmilnico in sušilnico. Smodnik so sušili na soncu, toda le kot pol- izdelek in v primeru, če je vseboval preveč vlage. Leta 1912 je bila zgrajena vodna elek- trična centrala, ki je zamenjala vodni po- gon. V času prve svetovne vojne je bila tovarna že v začetku 1915. leta preseljena v Trofaje pri Leobnu. Prestavljeni so bili vsi stroji za predelavo smodnika. V Kamniku je ostalo le nekaj stražarjev in vratarjev, delavci pa so se v tem obdobju skupinsko preselili v novi kraj. Upravno poslopje je bilo spreme- njeno v bolnišnico. Ko se je po porazu Italije pri Kobaridu fronta premaknila s Soče na Piavo, so stroje in delavce vrnili. Pripeljali so nove stroje iz Donawitza, stari so večino- ma ostali v Avstriji. Leta 1918 je smodnišnico prevzel Sloven- ski narodni odbor v Kamniku. Srbski voja- ki, bivši avstrijski ujetniki, pa so postali stražarji. Zaradi specifičnosti proizvodnje in vojne- ga značaja podjetja je veljal v smodnišnici poseben red notranje in zunanje varnosti. Za zagotovitev varnosti in reda so bile po- stavljene stalne straže, ki so nenehno kro- žile: podnevi ob zunanji strani zidu, ponoči ob notranji. Prva leta po ustanovitvi so stra- zili madžarski vojaki, nato pa so jih (zaradi nesreče in malomarnosti pri delu) zamenjali Cehi. Leta 1870 so te vojaške stražarje in vratarje zamenjali domačini. Stražar je opravljal službo 6 ur: 3 ure je sedel v stra- žarnici ob srednjih vratih, v preostalih treh urah pa je obšel tovarno. BUi so oboroženi s sulicami, leta 1914 so dobili revolverje. No- sili so usnjene kape s ščitnikom in napisom »Wache« ter civilno obleko. Delavci so imeli na delovnem mestu po- sebno delovno obleko in obutev z nenako- vanimi podplati. Pravi ponos vsakega delav- ca je bila kapa z napisom »K. u. K. Pulver- fabrik-Stein«. S to obleko so hodili tudi do- mov. Vendar so to kmalu prepovedali. Neki delavec se je namreč ob domačem ognjišču vžgal, saj je imel obleko polno smodnikove- ga prahu. Ravno tako so prepovedali tudi nošnjo vžigalnih snovi, železnih predmetov in nepredpisanega orodja. Delavska garderoba se je hranila sredi to- varne. Pred začetkom dela so se vsi delavci razvrstili pred upravo (pozneje pri ribniku ali »bajarju«), kjer je potekal glavni pregled ob navzočnosti preddelavcev in mojstra. Vsak preddelavec je pregledal svojo skupino in o tem poročal mojstru, le-ta pa dežurne- mu mojstru tovarne. Prav tako so predde- lavci opravljali kontrolo tudi pred začetkom dela v delavnicah (predvsem na strojih). Po- gosto je posebna kontrola obiskovala delav- nice in preiskovala delavce, včasih tudi mojstre. Vsak delavec se je lahko zadrževal med delovnim časom samo na področju svo- jega delovnega mesta. Odmor za malico je trajal 1 uro. Tedaj so smeli delavci zapustiti tudi tovarno.1^ Zanimiv je tudi prevoz izdelanega smodni- ka iz smodnišnice do predmestja Ljubljane, kjer so imeli skladišče. Do leta 1891, ko je bila zgrajena kamniška železniška proga, so smodnik prevažali z vozovi. Smodnik so hra- nili v sodih, ki so jih izdelali iz slame. Konji so morali imeti bakrene podkve, da se pri kresanju ob kamen ne bi vžgala iskra, ki bi seveda povzročila eksplozijo smodnika. Ob vsakem vozu je bilo postavljeno posebno spremstvo. Pred vozom je korakal vojak s črno zastavo, ki je opozarjal prebivalstvo, da se prevaža smodnik. To opozorilo je po- menilo, da se mora pogasiti ogenj v kovač- nicah, zapreti okna po hišah in prekiniti s kajenjem na cesti. Voz so spremljali štirje vojaki, dva z leve in dva z desne strani. Takšni sprevodi so si sledili na štirinajst dni. Z izgradnjo železnice so smodnik prevažali s posebnimi vagoni, ki so bili na obeh straneh opremljeni s črnimi zastavicami in črko »P«, ki je označevala tovor. Smodnišnica je bila vedno zelo režimska. V avstrijskem obdobju cesarska, v kralje- vini Jugoslaviji kraljevska. Ker pa Slovenci v prvem obdobju nismo imeli številčno raz- vite lastne inteligence, so nas na vodilnih mestih zamenjavali tujci. Tako je bilo tudi v upravi smodnišnice. Večino upraviteljske inteligence so predstavljali Nemci, tehnične pa Cehi.15 Prvi upravnik smodnišnice je bil polkovnik Achacius, njemu so sledili polkovnik Aleksin, Schwab, Holeček, Günter in Dolaček. Zal ni veliko podatkov o njihovem delovanju. Zna- no je le, da je v času Holečkove uprave pri- šlo do vpeljave civilnega delavstva (Holeček je umrl leta 1908 v Kamniku s tukajšnjo domovinsko pravico)." Bolj odmevno pa je bUo upravljanje tovarne pod vodstvom Do- lačka. Leta 1909 je samovoljno podaljšal de- lovni čas za 1 uro, tako da se je delovni dan začel že ob 6. uri zjutraj. Zaradi te samo- volje so se delavci 1. maja 1909 uprli. Upor sta organizirala delavca Rogelj in Ivan Mächtig. O uporu je bil obveščen tudi po- slanec Krek in ta je pri ministru na Dunaju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 49 dosegel, da so delavci dobili denarno po- vračilo. Plačati je moral sam Dolaček. Po tem dogodku so ga upokojui. Naslednji upravniki so bili spet nemškega rodu: major Gajer, podpolkovnik Jekel, Rösner (pod njegovo upravo je bila tovarna preseljena v Trofaje). Po vrnitvi strojev in delavcev je mesto upravnika prvič dobil Slovenec, general- major Cerne. Nasledil ga je polkovnik Seme- rak, ki je v Kamniku tudi dočakal konec pr- ve svetovne vojne. V novi državi je mesto zavzel slovenski major Vidmar, za njim pa vrsta srbskih vojaških oseb.i* b) Keramična industrija Kamniški okrajni predstojnik Florijan Konšek je leta 1855 s precejšnjimi denarni- mi težavami ustanovil keramično delavnico. V njej je delalo okoli 30 delavcev. Prvi de- lavci so bili izurjeni in za to obrt usposob- ljeni Cehi (znano je, da se je porcelanasta in nasploh keramična industrija razvijala zlasti na severozahodu in severu Češke, v okrajih Karlove Vary, Teplice, Duchnov in Loket. To je bila ena od najkvalitetnejših panog češke industrije).^" Ti so s seboj pri- nesli vse znanje in izkušnje slovite češke porcelanaste in keramične industrije. Zato kamniška keramika ni bila robato, kmečko lončarstvo, ampak fin in lep izde- lek. Izdelke so delali iz najboljšega materi- ala, saj so večino surovin uvozili iz Češke. Poleg posode za vsakdanjo rabo so izdelova- li še najrazličnejše specialne posode. To so bili predvsem v različnih oblikah izdelani krožniki, okrašeni s cvetličnimi motivi. Naj- bolj znana posebnost češko-kamniških kera- mikov je bil globok ovalni krožnik za zajca v omaki, na robu in v sredini okrašen z mo- tivi maka in vrtnice. Izvor kamniških keramičnih izdelkov je bil označen na zunanji strani z začetnicami proizvajalca in nemškim imenom Kamnika: »F. K. Stein«. Konškovo podjetje je leta 1864 kupil Kari Polley iz Sežane, od njega pa 1875. leta Hiacint Ribana. Vendar ga je ta že tri leta kasneje prodal Blažu Schnablu s KoroškegcU Ze v času Konškovega lastništva je delo- val v keramični delavnici izredno uspešen upravnik in risar na keramiko, Ceh Oscar Skuta (roj. 1827, umrl leta 1874 v Kamni- ku).*i Skuti je uspelo doseči, da so kamniško keramiko spoznali tudi zunaj lokalnih meja. V tej dobi je bua namreč izredno v modi stara dunajska keramika. Da bi razširui pro- izvodnjo in si utrli pot na večje tržišče, so tudi v Kamniku začeli izdelovati posnetke dunajskih izdelkov. Pri tem so bili tako na- tančni in kvalitetni, da so lahko konkurira- li tudi drugim tovarnam, celo dunajskim. Pridobivali so si kupce v Istri, Furlaniji, Trstu, na Koroškem in Štajerskem. Pri risanju motivov je Skuta obogatil kamniško keramiko z lastno izvirnostjo. Se- stavljal je cvetlične motive, pri katerih je prevladoval rdeč nagelj v raznih oblikah. Leto 1911 je očetovo podjetje prevzel Ru- dolf Schnabl. Na Češkem je dokončal kera- mično šolo in tam opravljal nekajletno pra- kso.i'' Toda zaradi uvoza čeških porcelana- stih izdelkov je moral proizvodnjo praktič- nega posodja krčiti in delo preusmeriti v okrasno keramiko (npr. v izdelavo majo- lik).i8 c) Železarska industrija Tudi v železarski industriji je opazen vi- sok odstotek čeških in moravskih delavcev. Kot prvi je bil celo ustanovitelj današnje tovarne Titan Ceh Jan Spalek. Na letnem dopustu, ki ga je Spalek preživljal v Kam- niku, se mu je močno priljubila delavnica Franca Bučarja na Perovem. Bučar je zara- di konkurence sosednjega mlina svoj mlin najprej preusmeril v proizvodnjo zemeljskih barv in mletje čistilnega praška, nato pa v izdelavo čevljarskih potrebščin. Vendar je delavnica kljub vsem poizkusom slabo na- predovala in Bučar jo je nameraval prodati. Spalek se je medtem poročil z bogato Dunaj- čanko Margaretho Folrath in z ženinim de- narjem kupil 30. aprila 1896 Bučarjevo de- lavnico.19 Enak denar je vložil tudi v pove- čanje in moderniziranje obrata. Opustil je izdelovanje praška in čevljarskih potrebščin in se preusmeril v kovinarski obrat. Proiz- vodnja je tedaj zajemala stavbne ključavni- ce, za katere so dele izdelovali strojno in dolga križna nasadila, ki so jih delali ročno. V obratu je büo zaposlenih 50 delavcev. Mnogi med njimi so bili češkega izvora, kar nam dokazujejo tudi zapisniki izdanih de- lavskih in poselskih knjižic med leti 1883 in 1941.5 Pred osamosvojitvijo je Spalek služboval v tovarni gradbenega okovja »Arndt«. Ta je začela, skupaj s tovarno Lapp iz Gradca, izvajati ostro konkurenco.^" Ta nevzdržni konkurenčni boj in istočasni spor z ženo, ki mu je z Dunaja ustavila kreditiranje, sta Spaleka prisilila, da je 9. februarja 1907 prodal tovarno bratoma Fass z Dunaja.^* Nova lastnika sta razširjala podjetje in zgra- dila skladišče in stiskalnico za surovine. Pri tem sta zašla v finančne težave in obrat prodala 11. oktobra 1909 dunajski družbi »Kreinische Eisenwarengesellschaft«. Toda 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 tovarna je še naprej nazadovala in dve leti kasneje prišla v stečaj.^^ 4. maja 1912 se je delo ustavilo in 50 delavcev so preusmerili (med njimi tudi Josipa Broza) v češko mesto Jince Cenkov, kjer je bila velika kovinar- ska tovarna, ki je izdelovala blagajne in druge podobne izdelke. Toda že na kolod- voru v Cenkovu se je izkazalo, da jih je kam- niška tovarna poslala z namenom, da bi stavko zadušili kot stavkokazi. Ker tudi kamniški delavci niso hoteli sodelovati z upravo, je le-ta morala popustiti zahtevam stavkajočih.23 V nadaljnji zgodovini tovarne smo imeli še eno obdobje, kjer je bil vpliv češkega ka- pitala odločujoč. Januarja 1925 je kupila propadajočo tovarno »Osiječka livarnica i tvornica strojeva« (OLT) iz Osijeka, ki pa je bila delniška družba. Večji del delnic OLT je imela Jugobanka, katero je nadzorovala Zivnostenska banka na Češkoslovaškem. To- varna je imela po dolgem času končno ne- koliko trdnejšo finančno podlago.^'' Ce pogledamo celotno poklicno strukturo priseljencev, potem nam podatki povedo, da so bili najbolje zastopani v vseh treh ob- dobjih izučeni ključavničarji (16), priučeni tovarniški delavci (12) in med ženskimi pri- seljenkami gospodinje (14). Višje izobraženi prišleki so bili v manjšini (npr. imamo 2 uradnika, 1 učitelja, 3 kapelnike, 1 finanč- nega nadzornika, 4 vojaške osebe ipd.). Zanimiva je predstavitev zaposlenosti pri- seljencev po posameznih gospodarskih pano- gah. Izvemo, da se je največ prišlekov za- poslovalo v industriji in obrti (60), na dru- gem mestu so zaposlitve v prometu, gostin- stvu, trgovini in osebnih uslugah (25). Neko- liko manj je tudi višje izobraženih (15), ki so si poiskali delo kot uradniki, učitelji, ka- pelniki ipd. Ni pa nobenega primera zaposli- tve v kmetijstvu, gozdarstvu ali rudarstvu.^^ Tretje obdobje priseljevanja je doba med leti 1900 do 1918. Ta čas ima v gospodar- skem delovanju določene posebnosti. Takoj po prvi svetovni vojni so bile gospodarske vezi med kraljevino SHS in ČSR zelo razvi- te, vendar so še tesnejše sodelovanje prepre- čevali številni vzroki (npr. neuravnane go- spodarske razmere v državi SHS; od leta 1928 vse pogostejše zahteve evropskih držav po državni avtarkiji, kar je pomenilo uva- janje številnih visokih carin in deviznih ome- jitev; negotovost denarne vrednosti v posa- meznih državah). Posledica vsega tega je bila, da je med leti 1928 in 1934 padla vred- nost svetovne trgovine za 2/3. Poleg tega pa je obmejne predele Jugoslavije prizadela tu- di uvedba sankcij Zveze narodov proti Ita- liji leta 1936. Tako krizno stanje je povzro- čilo povečan interes za gospodarsko sodelo- vanje z »bratskimi slovanskimi narodi«, zla- sti še s Češkoslovaško. CSR se je tudi zani- mala za gospodarsko izmenjavo. V začetku je izvažala izgotovijeno tekstilno blago, slad- kor, steklene in porcelanaste izdelke ipd. V 30. letih pa se je začela uvajati drugačna politika: udeležba češkega kapitala. Češki kapital, ki je v celoti znašal 300 milijonov dinarjev oz. 7,5 odstotkov vsega tujega ka- pitala, se je usmerjal v sladkorno, tekstilno (50 odstotkov), kemično, čevljarsko indu- strijo ter nadalje v hotelirstvo, strojno in stekleno panogo. Npr. »Jugočeška« in »Ju- zaposlenost priseljencev po posameznih gospodarskih panogah KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 51 gobruna« — tekstilni tovarni v Kranju, tekstilna tovarna v Mariboru, tovarna čev- ljev Tomaža Bate v Borovu, steklarska to- varna v Pančevu, tovarna razstrelin v Ru- šah, strojne tovarne v Osijeku.^* Tudi na kamniškem področju so bile raz- mere podobne. Tudi tu je prišlo do uporabe češkega kapitala. Tak tipičen primer je npr. »Jugopamuk«, mehanična tkalnica v Kam- niku, ki je bUa protokolirana 23. avgusta 1936 (vpisana že 27. avgusta 1933). Lastni- ka sta bila dva Ceha, Josef Cech in Jifi Ne- mec. Mesečna proizvodnja te »javne trgov- ske družbe« je bila 3000 (leta 1936) komadov brisač. Imela sta 11 statev, ki sta jih pripe- ljala iz CS, medtem ko sta surovine, tj. bom- bažno prejo dobivala iz Maribora in Škofje Loke. Leta 1938 sta imela zaposlenih 16 de- lavcev (od tega je bila 1 oseba v upravi, 1 va- jenec in 14 nekvalificiranih pomožnih delav- cev). Vsi so bili slovenske narodnosti. Leta 1948 je bil obrat nacionaliziran.^' Podobno je bilo s tekstilno tovarno v Jaršah, kjer je češki lastnik ravno tako pripeljal s seboj stare češke stroje, ki so jih v Induplati upo- rabljali še v 50. letih. Medtem ko so v teh dveh primerih uporabljali naše surovine (npr. lan, bombažno prejo), pa so jo drugod uvožali iz CS. V tovarnah so le tkali. S tem je bila seveda dosežene odvisnost od češke industrije in njene proizvodnje.^^ Ravno takšno stanje je bUo tudi v drugih gospodarskih panogah. Na primer v izdelo- vanju gumbov. V Kamniku je to podjetje leta 1932 ustanovil Ceh Nivelt, ki se je ka- sneje preselil v Domžale. Nasledil ga je Mi- loš Kramar in leta 1938 Fran jo Hrdlička (tudi po rodu Ceh). Industrija gumbov je bila ena od najstarejših čeških industrijskih pa- nog, ki se je začela razvijati v deželi v 60. le- ih 19. stoletja. Sprva le kot ročno delo po domovih, nato kot strojno po tovarnah. Če- ška industrija gumbov je bila do prve sve- tovne vojne predvsem izvozna panoga, ki je zaposlovala dobro kvalificirane delavce.^« Kot lahko povzamemo mnenje informa- torja, so bili Cehi zelo pridni in delovni last- niki, obenem pa tudi bolj izkoriščevalski v odnosu do delavcev. Npr. tudi plače v čeških tekstilnih tovarnah na Slovenskem so bile nižje od nemških. »Češka mentaliteta je bila takšna, da so Židje med njimi težko delovali.«^o NACIN ŽIVLJENJA CESKIH IN MEŠANIH DRUZiN Način življenja čeških in moravskih prise- ljencev je tisto, kar najbolj izdaja njihov iz- vor v novem okolju. Zlasti so opazne značil- nosti pri tistih družinah, ki so se v celoti pre- selile oz. pri tistih mešanih družinah, kjer je bila mati Cehinja ali Moravka. Katere so bile te posebnosti? a) vera: Veroizpoved je bila ena izmed tistih po- sebnosti, po kateri so se prišleki razlikovali od domačinov. Toda ne vsi. Večina slovaš- kih in moravskih priseljencev je pripadala evangeličanskemu nauku, medtem ko so bili Cehi rimskokatoličani.3i Slovaški in moravski evangeličani so bili po veroizpovedi direktni potomci reforma- cijskih cerkva. Huso ve in »bratske«. Kasneje pa so svojo vlogo odigrale tudi nemška (lu- teranska) in druge (npr. kalvinska).*^ Kako so prišleki opravljali bogoslužje? Možni sta dve razlagi. V prvem in drugem obdobju priseljevanja, ko smo imeli relativ- no visoko število evangeličanskih družin, so le-te lahko opravljale božjo službo na na- čin, kot ga opisuje Frida Kovač v ekumen- skem zborniku: »V času pratireformacije ni bilo evangeličanskih Cerkva, zato so bili ver- niki prisiljen nadomestiti javno božjo službo z domačimi pobožnostmi. Hišni gospodar je prebral odlomek iz Svetega pisma, ga sku- šal svoji družini razložiti, nato pa je vsa dru- žina skupaj zapela in molila. Od takrat je dobila evangeličanska Cerkev vzdevek »po- joča Cerkev«. Sveto pismo je bila edina li- teratura in vsak evangeličanski vernik je vsebino moral poznati. To domače bogosluž- je se je na Slovenskem ohranilo še vsa sto- letja, tudi potem, ko so evangeličani že do- bili svoje cerkve. Šele v zadnjih desetletjih in malo pred drugo svetovno vojno je izu- mrla ta navada domačih božjih služb.«** Drugi način, ki je prevladoval v mešanih češko-slovenskih oz. evangeUčansko-katoli- ških družinah pa je bil ta, da se je posamez- nik preprosto prilagodil katoliškemu obre- du. Po besedah informatorja je njegova mati, ki je bila po verski opredelitvi husi- tinja, hodila v katoliško cerkev ob vseh cer- kvenih praznikih (tudi evangeličani praz- nujejo božič, veliko noč in druge verske praznike, le posebnih Marijinih praznikov nimajo, čeprav priznavajo Marijo za božjo mater in ji izkazujejo spoštovanje), tudi po- kopal jo je katoliški duhovnik.** Tudi cerkvene poroke in krsti novorojenih otrok so bili razhčno izvedeni. Lahko trdi- mo, da so bili zakonci, ki so se skupno pri- selili v Kamnik, poročeni po protestant- skem obredu (npr. Novotny—^Mazalova, Kobližek—Kodela). Zal pa ne vemo, kako je to potekalo pri mešanih zakonih, verjetno 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 je prevladoval katoliški obred. Npr. Alojz Cebulj, rimski katolik in Frančiška Krupa- la, husitinja, sta se poročila leta 1913 v Švici najprej civilno, nato pa še po protestant- skem obredu.35 -pudi krsti otrok so bili iz- vedeni na katoliški način, to namreč potr- jujejo vpisi v krstne knjige župnije Kam- nik." Imamo pa nekaj primerov (npr. Ku- čera, Huttaf), kjer so otroci ponovno presto- pili v protestantsko vero. b) jezik in izobraževanje: Večina priseljencev je v novem kraju ohranila češki, moravski ali slovaški dialekt. Sicer je prišlo do prilagajanja oz. učenja slo- venskega jezika, vendar se tudi potem niso mogli rešiti naglasa pri izgovorjavi sloven- skih besed.ä® Navadno so tudi njihovi otroci (npr. pri mešanih zakonih) znali oba jezika, sloven- skega in češkega. Vendar težav pri spora- zumevanju s sosedi, po besedah informator- ja, ni bilo.37 V izobraževanju ni bilo razlik. Leta 1869 je država z osnovnošolskim zakonom od- vzela osnovno šolo nadzoru duhovščine in uvedla obvezno osemletno šolanje. Zakon je zaostalim deželam, med katere je spadala tudi Kranjska, dovolil, da prilagodijo ob- veznost svojim posebnim razmeram. Kranj- ski deželni zbor je sprejel osemletno ob- veznost le za mestne in trške otroke, za de- želo je zadoščala šestletna šola.^^ Na kamniški osnovni šoli so pouk v celo- ti prevzeli posvetni učitelji leta 1882.39 prvi učitelji so bili Stefančič, Tramte in Ljudevit Stiasny, čigar oče je bil češki priseljenec.*** Za dobo 80. let 19. stoletja naletimo na prve podatke o šolanju otrok češko-morav- skih priseljencev. Na primer, letno poročuo dvorazredne dekliške ljudske šole »s pol- dnevnim podukom«, ki poroča o uspehih ob koncu šolskega leta 1883—1884:" Uvrstitev učenk: IV. oddelek: od 38 učenk sta z odliko končali Suchy Marija, Richter Alojzija; III. oddelek: od 32 učenk je z odliko končala Nefima Katarina; prav dobri sta bili Detiček Marija, Zika Ivana; II. oddelek: od 41 učenk je z odliko končala Suchy Neža; s prav dobrim Huttaf Genovefa; I. oddelek: od 63 učenk so šolo izdelale Panek Ivana, Kučera Ivana, Huttaf Jožesa. Znano je, da so Cehi dosegli v začetku 20. stoletja v merilu pismenosti največji uspeh. Na tem področju so bili pred vsemi drugimi slovanskimi narodi kakor tudi pred Nemci v avstrijski državi. Uradna statistika za le- to 1908 to potrjuje, saj je bilo med Cehi 93,77 odstotka pismenih, pri Nemcih 91,84 odstotka in pri Slovencih 68,53 odstotka pre- bivalstva.*^ c) imena in število otrok: Naravni prirastek pri čeških in nemških priseljenih družinah je mnogo manjši kot pa pri mešanih češko-slovenskih. Delno je vzrok težak položaj družine, ki je narekoval njeno selitev iz domačega kraja, delno je to značilnost Cehov nasploh. Pri Cehih je bil naravni prirastek ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja v primerjavi z ostalimi slovan- skimi narodi najnižji. Toda dosežena je bi- la višja starost. Po podatkih, ki jih navaja Niederle, je znašal absolutni prirastek v le- tih 1891—1900 pri Cehih 8,82 odstotka, v Avstriji pa v istem času 9,4 odstotka. Tudi pri Moravcih je bilo razmerje po uradnem štetju drugačno, kot pravi tradicija.^^ Ce to potrdimo še s kamniškimi primeri: v povprečju se je rodilo v čeških oz. morav- skih družinah 2,6 otrok, v nemško-čeških 3, v slovensko-čeških celo 4,8 otrok.** Pri tem je bila pri slednjih tudi umrljivost mnogo večja. Najpogostejši vzroki so bili: božjast, griža, srčno »otrpnenje«, tetanus in škrla- ünka.« Imena priseljencev in ^ijihovih otrok so pogosto češkega izvora oz. veliko je tudi ta- kih imen, ki so prevladujoča v katoliških deželah (npr. Frančišek, Ivan, Jožef, Mari- ja, Anton, Terezija ipd). Po drugi strani obstajajo tudi tipična češka imena, npr. Ka- rol, Pavel, Jaroslav, Ljudmila, Miroslav, Vaclav, Zdenka, Božena, Bedriška." č) prehrana: Hrana je bila tudi ena od čeških in mo- ravskih posebnosti. Vpliv domače kuhinje je bil velik predvsem v priseljenih družinah, kjer je bila gospodinja Cehinja ali Morav- ka. Češke specialitete se niso kuhale le pri prvih priseljencih v preteklem stoletju, tem- več so bile žive še dolga desetletja po prvi svetovni vojni.*® Kot najbolj tipično hrano lahko vzamemo češke cmoke ali »knedle«, ki so nadomeščali kruh. Kuhali so različne vrste: od kruhovih »knedlov« iz kvašenega testa, ki so jih polnili z marmelado iz suhih sliv, do cmokov iz krompirjeve osnove, pol- njene s sirom, mesom ali marmelado. Vse- kakor so poznali najmanj 8 vrst. Nasploh je med tednom prevladovala močnata prehrana, le ob koncu tedna so si KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 53 Družina Zika, fotografirana leta 1894: oče Jožef Zika, čevljar in glasbenik (roj. 1838), mati Rozalija r. Ben- kovič (roj. 1845) ter otroci: Marija (roj. 1866), Ivana (roj. 1873), Jožef (roj. 1877), Antonija (roj. 1880), Ivan (roj. 1882), Angela (roj. 1884) in Frančiška (roj. 1886).Fotografijo hrani Francka Zika, Novi trg 6, Kamnik privoščili meso. V mesu ima vodilno vlogo goskino. Gosi so imeli navadno doma ali pa so jih po prvi svetovni vojni kupovali od Slavoncev. Ti so v dnevih pred veliko nočjo gonili jate gosk in puranov kar po kamniš- kih in okoliških cestah. Prodajali so jih za staro obleko ali denar. Te kupljene gosi so nato domači pitali s svaljki do določene teže. Poleg goskinega mesa so uporabljali tudi gosjo mast kot namaz na kruh. Seveda ni smelo manjkati pivo, po kate- rem je Češka zaslovela po svetu. Npr. Jan Ulman, češki kapelnik mestne godbe in ob- činski pisar, je bil znan po tem, da se je na- sitil šele, ko je pojedel eno gosko in popil nekoliko kozarcev piva (v Kamnik prišel 1926. leta).*7 d) stanovanja in posest: Reambulančna mapa in seznam lastnikov v franciscejskem katastru za leto 1868 nam povesta, da sta bila med priseljenimi Cehi in Moravci lastnika hiše le Jožef Zika in Franc Hajek. Ta dva sta bila tudi edina lastnika posestev.*^ Vsi ostali so živeli kot najemniki oz. so si hišo pridobili s priže- nitvijo. Tudi v kasnejšem obdobju zasledi- mo števUne družine, ki so podnajemniške in ki zelo pogosto menjajo svoja bivališča. Npr., Franc Ficker, krojač iz Moravske ter njegova žena in 4 otroci so stanovali kot podnajemniki v hiši gospodarja Janeza Le- vičnika, ki je imel tudi sam ženo in 7 otrok. Poleg Fickerjev je imel še eno stranko, An- tona Letnarja, delavca, njegovo ženo in 7 otrok.*9 V Statusu mesto — gostači 1815 do 1912 pa že najdemo Franca Ficker j a kot go- spodarja hiše na Grabnu št. 38.^" Cehi oz. Moravci, ki so postali lastniki hiše, so pogosto imeli svoje podnajemnike. Delno so bUi to novi češki priseljenci, delno so bili to ljudje iz kamniške okolice ali dru- gih slovenskih krajev, delno tudi vajenci in pomočniki, ki so jih imeli mojstri na stano- vanju (npr. brivec Kari Huttaf je imel v hiši Franca Poderžaja, brivskega pomočnika iz Grosuplja, in Jožefa Carlija, brivskega učenca iz Škofje Loke).^! V prvem obdobju priseljevanja je tudi smodnišnica poskrbela za svoje delavce in njihove družine. Na tovarniškem področju so zgradili stanovanjsko poslopje, kjer so 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 oddajali sobe oz. stanovanja. Namenjena so bila tako za samske delavke in delavce, kot za družine. Npr. Karol Nefima in žena Ka- tarina r. Pire sta stanovala v t. i. »pulfrfa- brik 1« do leta 1893. Tega leta sta si kupila lastno hišo na Grabnu št. 14. Poleg nakupa so si hišo pridobili tudi s poroko. V takih primerih je šlo predvsem za poroke višje izobraženih Cehov in Morav- cev (npr. profesor, organist, Prokurist) z bogatimi Kamničankami. Tipična primera sta poroka Frančiška Honzaka, inženirja c. kr. nadporočnika v rezervi, in Marijo Orož- novo, hčerko notarja''^ ali poroka med Ro- bertom Koprinskym, profesorjem kr. višje gimnazije, in Angelo Prohinar, lastnico hiše in prejšnje Mollinejeve tovarne.s* Ali so bUa kakšna posebna naselja oz. de- li mesta, kjer so živeli priseljenci? Z doblje- nimi podatki, ki pa ne zaobsegajo vseh sem dobila naslednje podatke: na področju Šutne je živelo 14 družin, na Zapricah 1, na Pero- vem 4, v Mestu 16, v Novem trgu 6, na Gra- bnu 20 (med temi všteto tudi stanovanjsko poslopje smodnišnice) in v Podgori 1. Pre- vladujoče mesto imajo priseljenci v pred- mestju Graben, kar je razumljivo, saj so bili večinoma delavci v tovarni smodnika. Kljub visokemu številu priseljencev v Mestu in Sutni moramo poudariti, da sta to najpo- gosteje naseljena predela Kamnika. Tu pri- šleki med seboj niso bili povezani. Medtem ko v Novem trgu. Grabnu in na Perovem (ob današnji tovarni Titan) vidimo večje skle- njene skupine priseljencev. Vzrok je obstoj številnih tovarn v teh delih mesta, npr. na Grabnu tovarna smodnika, na Perovem že- lezarska industrija, v Novem trgu pa bližina in povezanost z že naseljenimi priseljenci (npr. Jožef Zika, ki je bil lastnik dveh hiš v Novem trgu, št. 6 in 29, je stanovanja tudi oddajal).55 VLOGA PRISELJENCEV V DRUŽBI a) politična vloga: Zanimivo je vprašanje volilne pravice pri- seljencev. Zal imamo o tem samo podatek iz leta 1907. Tedaj smo imeli med priseljenci in njihovimi potomci 26 takih, ki so bili vo- lilni upravičenci za volitve v državni zbor. Skupno smo imeli tedaj 601 volilnega upra- vičenca v mestu Kamniku.5® Porotniki na sodiščih so bili navadno lju- dje, ki so bili dokaj imoviti in pošteni lju- dje v mestu. Med njimi so tudi tujci, npr. leta 1874 najdemo v »Imeniku za porotnike sposobnih mož v občini« Josefa Suchyja, tr- govca in posestnika (plačal je 42 goldinar- jev davka)." Skupno število kandidatov je bilo 32. Ali pa v listi porotnikov pri ljubljan- skem deželnem sodišču v letu 1898 Karla Skalo, trgovca iz Mesta št. 68. Tedaj smo imeli 276 porotnikov, od tega 11 Kamniča- nov. Status porotnikov je bil precej visok. To so bili hišni lastniki in trgovci obenem, trgovec z lesom in špediter, krčmarji, davčni kontrolor, usnjarski mojster.^* Iz političnega življenja priseljencev sta znani samo še dve vesti: prva je o begun- skem shodu v Kamniku. Vendar o tem, kak- šna je bila udeležba in vsebina tega sestan- ka, ni podatkov. Shod je bil 30. novembra 1919 v gostilni Rode. »Pripravljalni odbor za Narodni svet za zasedeno ozemlje v Ljublja- ni« je ob tej priložnosti vabil vse »begunce in izseljence vseh stanov in strank iz zase- denega ozemlja, kateri bivajo v kamniškem okraju. Zadeva je važna! Pridite vsi, ker se mora vsaki vpisati. Prinesite seboj tudi iz- kaze o begunstvu.«59 Druga novica je kas- nejšega datuma, iz januarja 1938. Tedaj je umrl češkoslovaški predsednik Masaryk. Kamniški Cehi in njihovi potomci ter me- sto Kamnik so se poklonili njegovemu spo- minu z veliko svečo, ki jo je ponesel v Lane občinski uradnik Jan Ulman. Na sveči je bil napis: Na hrob svemu tatičkovi T. G. M. Ce- hoslovaci Kamnik - Jugoslavija.*" b) gospodarska vloga: O vlogi in pomenu čeških in moravskih priseljencev v obrti, sezonskem delu in kot lastnikov kapitala smo že govorili. Razloži- mo samo še njihovo mesto v kamniški me- ščanski korporaciji. Meščanska korporacija je združevala po- sestnike, obenem so morali biti tudi dolgo- letni meščani Kamnika, ki so bili priprav- ljeni plačati določeno letno vsoto za član- stvo. V zameno pa so dobivali les (drva in hlode) iz gozdov, ki so bili last korporacije. Gozdove je imela večinoma na desnem bre- gu Kamniške Bistrice, v Stahovici (na me- stu današnjega rudnika kalcita) pa so imeli člani žago za svoje potrebe. Drva so potre- bovali v gospodinjstvu, medtem ko so les največkrat prodajali. V »Imeniku volilcev za volitev odbora me- ščanske korporacije v Kamniku 1890. leta« izvemo, da smo imeli od skupno 166 volilcev tudi 4 priseljence. To so bili posestniki Franc Hajek, Jože Filec, Jože Richter in Jo- že Zika.61 Na volitvah odbora leta 1893 se je njihovo število povečalo še za dva, Rzüio in Karla Nefima,«^ jg^^ I903 pristopi posestnik in trgovec Karol Skala.*3 y povojnem ob- dobju je število zopet upadlo, saj so bili leta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 55 1937 včlanjeni 4 potomci priseljencev.** Me- ščansko korporacijo so ukinili Nemci ob za- sedbi mesta. c) kriminal: Na tem področju je veljalo pravilo, da so te v primeru, če nisi imel domovinske pra- vice v tukajšnji občini, izgnaili v domovinsko občino. Samo na osnovi desetletnega biva- nja v kraju ali s posebno prošnjo je prišlek dobil tudi domovinstvo. Tedaj ga občina ni mogla več izgnati. Isto pravilo je veljalo tu- di za tim. »občinske ubožce«. To je sprožilo številne spore, saj se je premnogokrat zgo- dilo, da je'izgnane ubožce njihova domovin- ska občina poslala nazaj oz., da ni plačevala oskrbnih, prevoznih in zdravniških stroškov občine, kjer je oskrbovanec živel. Tako rav- nanje je povzročilo hud odpor oblasti, leta 1936 pa so celo izdali okrožnico, v kateri so ostro obsodili in zahtevali delo po zakonskih predpisih.*^ Kateri pa so bili tisti kriminalni prekrški, zaradi katerih so te že lahko izgnali? Našla sem štiri primere: 1. Johann Zika, star 26 let, mesarski po- močnik, je bil obsojen januarja 1877 zaradi kraje. Po prestani kazni so ga odgnali v do- movinsko občino. 2. Franz Suchy, gostilničar, je utajil dav- ke. Ko so ga pripeljali na sodišče, je ušel. Po izjavi matere, naj bi se zadrževal v oko- lici Reke, v kraju Denica (oktobra 1870). 3. Josef Wlassak, dninar, je bil izgnan za- radi »pohajanja po deželi« (beračenja). Pred izgonom je bil že osem dni zaprt. Izgnali so ga v rodno vas Roggendorf (decembra 1880). 4. Karel Zejda, izgnan zaradi »postopanja po deželi«. Po poklicu je bil čevljarski po- močnik. Čevljarski ceh v Kamniku je hranil njegovo potovalno knjižico, ki bi jo dobil še- le čez osem dni. Zejda se je že pred tem rokom odpravil peš v Ljubljano. Nazaj gre- de ga je zaustavila policija. Ker ni imel do- kumentov, so ga za pet dni zaprli in nato iz- gnali v domovinsko občino avgusta 1880."" DRUŽABNO IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE j i a) družabno življenje: Zbirališče kamniških Cehov in Moravcev | je bilo v hotelu Fischer (na mestu današnje i sodnije). Hotel je imel v najemu Ceh Jože i Udeleženci »žurfiksa«, fotografirani 'leta 1902 v gostilni Kenda. Od leve proti desni sedijo: advokat Alojzij Kraut, hotelir Fischer, sodnik Regally, lekarnar Josip Močnik, poštar Martin Novak. Stojijo: last- nik tiskarne Anton Slatnar, učitelj Tramte in Ceh Jan Spalek, lastnik železarske tovarne na Perovem pri Kamniku. Fotografija je last Nika Sadnikarja, Kidričeva 33, Kamnik 56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 Zika."^ Ob koncu 19. stoletja se je sestajali- šče premaknilo v Novi trg, kjer je Zika od- prl gostilno. Pomemben delež pri oblikovanju družab- nega življenja so imeli »petkovci«. To so bili visoki uradniki, advokati, učitelji, tovar- narji, davkarji, ki so se ob petkih sestajali v gostilnah (do prve svetovne vojne). Njiho- vo snidenje se je imenovalo »žurfiks«. Med temi pomembnimi kamniškimi osebnostmi so bili tudi priseljeni Cehi, ki so imeli vi- šjo izobrazbo ali vsaj nekaj kapitala (npr. tovarnar, kapelnik godbe, učitelj, višji fi- nančni nadzornik ipd.). Taki »moški večeri« so bili zelo zabavni. Pogovarjali so se o sodobnih političnih te- mah, igrali karte, peli in seveda jedli in pi- li. Po besedah informatorke, gostilničarke, je bil spored naslednji: Najprej so jedli te- lečjo glavo s hrenom in telečjo juho (ali pa purana, napolnjenega z zemljami in jabolki oz. odojka). O polnoči je sledila kava. Pogo- vore in zabavo so nadaljevali do jutranjih ur. Tedaj so šli na skupni sprehod. Po spre- hodu so se vrnili v gostilno, kjer jih je že čakal golaž, po tem okrepčilu so odšli di- rektno v službo.®^ Josip Suchy (rojen 1869) nam razkrije še eno sliko iz družabnega dogajanja, ki je po- vezano s Cehi oz. Moravci. V spominih opi- suje tim. »moritatlerje«: »Moritatlerji so se nazivali tisti zagoreli in raztrgam sejmski kričači, ki so na pri- pravnem prostoru, navadno pred okrajnim sodiščem, razobešali veliko platneno tablo, čezinčez poslikano z različnimi prizori, ki so kazali krvav umor in njegove posledice ter kaznujočo roko pravice. Kolikor se še spominjam, so bili ti potujo- či kričači moravskega porekla. Pred tablo je stalo majhno, suhljato človeče, ki je s pali- co kazaje na sliko, z vidnim naporom pelo: »Hört, ihr Leute mit Entsetzensenn dem grossen Postraubmord, der sich erst neulich hotte zugetrogen in dem Lord Krobotien!« Hraščavi glas starke je privabü dokaj rado- vednega in radogledega ljudstva. Ob koncu je po 5 krajcarjev dehla liste, kjer je bila natanko popisana krvava moritat.«*^ b) društveno življenje: Začnimo s pregledom najstarejših dru- štev v 60. letih 19. stoletja, kjer so prise- ljenci sodelovali. Narodna čitalnica je ena izmed organiza- cij, na katero se je oprlo nacionalno gibanje v 60. letih 19. stoletja. Narodne čitalnice, ki so se ukvarjale z raznimi oblikami kulturne dejavnosti, so bila poleg tega tudi središča političnega dogajanja. Organizirali so razne prireditve, igre, recitacije, koncerte, preda^ vanja, s katerimi so budili in utrjevali na- rodno zavest. V Kamniku so organizirali čitalnico mar- ca 1868. Za prvega predsednika so izvoUli Janeza Debevca, za podpredsednika dr. Va- lentina Prevca in za tajnika Simona Jenka.''" Znan je seznam tajnikov, ki so sledili Jenku do leta 1919. Med njimi je tudi učitelj Lju- devit Stiasny. Tudi med knjižničarji kamni- ške čitalnice tega obdobja sta bila dva po- tomca čeških priseljencev, Fran Hajek in Ljudevit Stiasny.'i Mnogo pogosteje srečamo Cehe in Mo- ravče na glasbenem področju, saj je bilo splošno znano, da so bili Cehi najboljši glas- beniki. »Ce se bodo otvorile še kakšne tovarne, bodo prišli tujci. Pa se bo našlo dovolj mu- zikantov.«''^ V okviru čitalnice sta delovali dve glas- beni skupini: pevski zbor in salonski orke- ster. Citalniški pevski zbor, ki je prvič na- stopil avgusta 1868 na čitalniških recitaci- jah, je vodu Josip Filetz (češki priseljenec). Sprva je bilo le 12 pevcev. Nastal je iz mo- škega pevskega zbora, ki so ga ustanovili že leta 1865 kot samostojno društvo z name- nom, da bo gojilo slovenske in nemške ljud- ske pesmi. Citalniški pevski zbor je bilo je- dro, iz katerega se je leta 1882 razvUo prvo samostojno slovensko pevsko društvo Lira.''* Druga glasbena skupina je bil citalniški salonski orkester, katerega je leta 1899 usta- novil skladatelj Viktor Parma. B'l je kapel- nik orkestra do julija 1900, ko je bil službe- no premeščen v Črnomelj (po poklicu je bil namreč okrajni komisar). Nasledil ga je Ceh Anton Va,niček (do leta 1903), ki je bil obe- nem tudi kapelnik mestne godbe. Za njim je postal dirigent orkestra Ceh Jan Spalek (lastnik železarske tovarne na Perovem pri Kamniku).^* Iz že znanih razlogov je Kam- nik zapustil aprila 1907. leta. Po sklepnem koncertu, ki ga je imel Spalek 7. aprila 1907, »se je v dvorani razvila živahna zabava, katero je še pospeševalo lepo petje Lirašev. Starosta Sokola dr. Alojzij Kraut je napil g. Spaleku, kot gostitelju in dramitelju slovan- skih idej ter mu zaželel v slovo na njegovi prihodnji poti istih simpatij, katere je uži- val v Kamniku.«^* Do prve svetovne vojne sta bila na tem položaju še Ceh Josip Novotny (tudi kapel- nik godbe) in Emil Adamič. Vsi člani so so- delovali brezplačno, koncertne dohodke pa so namenjali za dobrodelne namene.'^s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 57 Godbeno društvo v Kamniku je bilo usta- novljeno 1898. leta. Njegov namen je bil vzdrževati in voditi mestno godbo. Po pra- vilih društva je morala godba imeti vsak teden vsaj dve vaji, vsako drugo soboto na- stopati po mestu, vsako nedeljo pa je bila dolžna prirediti promenadni koncert na Mestnem trgu.'^® Zaradi slabega službovanja so na društveni seji 25. maja 1899 sklenili odpustiti dotedanjega kapelnika in takoj objaviti oglas v časopisih »Laibacher-Zei- tung« (v nemškem jeziku), »Narodu« dunaj- skem listu »Neues Wiener Tagblatt«, češka lista »Narodni listy« in »Politik« ter »Neue musikalische Presse.«'^ Na ta oglas se je pri- glasilo največ Cehov in Moravcev, saj jih je bilo od skupno 25 prosilcev kar 13.''^ Kljub številni izbiri godbeni odbor zopet ni izbral pravega, kajti godba ni imela takšnih uspehov, kot so pričakovali. Leta 1904 so za- menjali tudi novega kapelnika Ceha Antona Vanička, za njegovega naslednika pa so iz- brali Arnolda Wlassaka iz Kranja, sicer pa po rodu tudi Ceha.''" Godba je štela tedaj (leta 1904) 88 članov, od tega so bili poleg kapelnika Wlassaka še trije Cehi: Edvard Hajek, Karol Skala in Jan Spalek.«» Tudi no- vo vodstvo ni pripeljalo do uspehov in go- dba je še naprej nazadovala. Na občnem zbo- ru leta 1906 so celo razpravljali o razpustu društva. Toda odbor ni pustil in je »pozval Kamničane k skupnemu boju.«^i Januarja 1907 so dobili novega kapelnika Ceha Josipa Novotnyja, dotedanjega dirigenta ljubljanske mestne godbe. Le-ta si je zelo prizadeval za vzgojo novega glasbenega naraščaja, zato je septembra 1907 organiziral godbeno šolo.82 V mestni godbi smo imeli še enega češke- ga kapelnika, Jana Ulmana, ki je prišel v Kamnik 1926. leta. Opravljal je tudi službo občinskega pisarja na odseku za vojne za- (jevg 83 Telovadno društvo Sokol. Ideja Sokola se je razvila leta 1862 v Pragi z ustanovitvijo telovadnega društva. Pred tem so Cehi telo- vadili skupaj z Nemci v istem telovadnem društvu, toda kasneje so zaradi vsenemške- ga značaja društva osnovali svoje. Ideolo- ško ga je utemeljU Miroslav Tyrš (1832 do 1884) in mu dal izrazite demokratične in človekoljubne osnove, v narodnostnem po- gledu na ljubezen do svojega naroda in so- delovanje z vsemi drugimi slovanskimi na- rodi. Sokodstvo je v ožjem pomenu le telo- vadba, v širšem pa vzgoja in izobraževanje.^* Prvo sokolsko društvo na Slovenskem je bil »Južni Sokol« v Ljubljani, organiziran leta 1863. V Kamniku je prišlo do ustano- vitve dokaj pozno, šele 13. decembra 1904. Na tem ustanovnem sestanku so izbrali dru- štveni odbor, ki so ga sestavljali dr. Alojz Kraut (starosta), podstarosta Jan Spalek (Ceh), načelnik Ivan Pollak, tajnik Blaž Lo- gar, blagajnik Dragotin Bežek, ter odborni- ka Hinko Sax in Ivan Hudobilnik. Ob usta- novitvi je društvo štelo 64 članov, od teh je bilo 20 telovadcev. Ob ustanovitvi so se vključevali v delo So- kola vsi sloji prebivalstva. Sčasoma pa se je nekaterim članom zdelo društvo preveč de- mokratično zaradi tega in so prenehali so- delovati z njim. Vestnik ljubljanske sokol- ske župe je pozival Kamničane k slogi, ne glede na stanovske razlike. Društvo je nam- reč vključevalo tudi večje število ključav- ničarskih delavcev današnje tovarne Titan. Ko je dunajska delniška družba, ki je bi- la lastnica tovarne, bankrotirala, je kamni- ški Sokol izgubU skoraj vse telovadce, kajti tovarna je maja 1912 poslala v češko mesto Jince Cenkov okoli 50 tukajšnjih delavcev.^^ Članstvo je kljub opisanim okoliščinam postopoma naraščalo od 82 (leta 1906) do 100 v letu 1911, nato pa je število upadlo leta 1913 na 68 članov.^^ Žal nisem dobila po- datkov o vlogi priseljencev v drugih dejav- nostih Sokola. Med manjšimi društvi, v katerih so sode- lovali priseljenci, je treba omeniti še nasled- nje: — leta 1908 ustanovljena »Zadruga go- stilničarjev, kavarnarjev, krčmarjev, žganje- točnikov in izkuharjev v Kamniku« (pravila potrjena 27. maja 1908), ki je skrbelo za po- speševanje in utrjevanje tujskega prometa v Kamniku. Med člani so bili češki lastniki gostiln, kavarn, krčem, npr. Franc Suchy, Josip Richter, Jože Zika, Kari Skale. Iz te zadruge se je 15. januarja 1930 ponov- no obnovilo t. i. »Tujsko prometno društvo«, ki si je ravno tako prizadevalo krepiti in razvijati tujski promet v Kamniku in okoli- ci. Predsednik je bil Franc Vovšek, okrajni načelnik v Kamniku, tajnik pa trgovec Al- fonz Skala (potomec priseljenca).^^ — deželno predsedstvo v Ljubljani je 8. februarja 1904 odobrilo pravUa »Cecilijinega društva mestne župnije«. Društvo je sestav- ljalo 24 rednih članov in 40 dobrotnikov. Predsednik je bil kanonik Lovrenčič, pod- predsednik organist Josip Heybai (Ceh). Drugih odbornikov društvo ni imelo.^s — Kamniško planinsko društvo je bilo ustanovljeno kot podružnica Slovenskega planinskega društva, 19. julija 1893^9 (27. ju- nija 1897 je bila ustanovljena tudi Češka po- družnica SPD v Pragi)."" V njem je bil zelo dejaven član Ljudevit Stiasny, ki je bU tudi 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 eden izmed najstarejših članov planinske or- ganizacije.9i Nasploh je značilno, da imajo za razvoj slovenskega planinstva največ zaslug ravno Cehi, predvsem v Kamniških oz. Sa- vinjskih Alpah in na Jezerskem. Tako so leta 1900 izdali vodnik »Savinske Alpy«, ju- lija 1900 pa so odprli Češko kočo pod Grin- tovcem.i^a O tem piše časnik Gorenjec na- slednje: »Otvoritev Češke koče pod Grintov- cem se bo vršila proti našemu pričakovanju, na prošnjo bratov Cehov, brez vsakega po- sebnega slavlja dne 26. julija ob 8.30. Kočo, kateri pa pristaja na vsak način ime planin- skega hotela, zgradila je češka podružnica Slovenskega planinskega društva z ogrom- nimi stroški. Natančneje popis koče in nje lego priobčimo v prihodnji številki«.^* Kot smo lahko razbrali, je bilo društveno življenje zelo živahno. Iz množice društev sem poskušala predstaviti tiste, za katere sem dobila podatke tudi o članstvu in vlogi čeških in moravskih priseljencev. Za konec še poskušajmo ugotoviti, kak- šen je bil odnos Kamničanov in nasploh Slo- vencev do teh prišlekov. Kamniška pesem jih našteva: Zika, Fikar, Nefima, Panek, Rihtar, Kučera, to so »Pemci« tra-la-la... Pri tem si pojem »Pemci« najlažje razlo- žimo z besedami Jana Lega (Znanega češke- ga kulturnika, ki je v 60. in 70. letih 19. sto- letja bival tudi v Kamniku. Od tu je dopi- soval v češki list »Posel iz Prahy«^*): »Narodni imeni »Pemec« in »Ceh« sta po- polnoma različnega pomena. Od tistih dob, ko je slovanska vzajemnost prodrla v širše kroge slovenskega občinstva, izraža ime »Pemec« malone golo zaničevanje, v tem ko nosi ime »Ceh« zajedni izraz časti v sebi. Slabi pomen imena »Pemec« je zakrivil nek- danji slaboglasni birokratizem.« Jan Lego je tudi zelo dobro razkril zna- čilnosti ne le kamniškega prebivalstva, tem- več celotnega slovenskega naroda: »Lastno- sti, sestavljajoče značaj Slovencev, so zlasti te: bistroumnost, mržnja tujstva, odkrito- srčnost in odločnost, veselost in ljubezen do petja, pobožnost, gostoljubnost.« Zlasti za- nimiva je razlaga slovenske gostoljubnosti: »Šesta lastnost je gostoljubnost. Kajpada de- la Slovenec pri tem naraven razloček med gostom in gostom, jeli namreč kdo njegove narodnosti ali tuje; do svojcev se vede zau- pljivejše, povprašuje jih takoj po osebnih in rodbinskih okolnostih, v tem ko človeku tu- je narodnosti ostavlja na voljo, hoče li iz svojega nagiba razodeti mu kaj o teh rečeh. Ce prideš pod streho kakega narodno za- vednega Slovenca in mu poveš, da si Ceh, bodi gotov, da te prijetno pogosti. V ostalih slučajih ima slovensko gostoljubje seveda svoje meje, namreč te, katere gostova resnič- na potreba sama označuje. Kjer te ni, ne- hava gost biti gost in tako celo ta, kdor se misli med Slovenci naseliti, stopa v popol- noma drugačno razmero tj. v razmero tuj- čevo. Tedaj je tujcu jako težka naloga, ka- ko bi si pridobil in ohranil zaupanje svojih sosedov ali sploh teh, s katerimi se mora vkupe živeti, da se tako ogne vsem nepri- jetnostim. Toda navzlic vsemu takemu pri- zadevanju naj se nikdar ne udaje nadeji, da ga bo Slovenec kdaj za svojega imel.«^'^ OPOMBE Kratice: ASRS____Arhiv SR Slovenije ZAL.....Zgodovinski arhiv Ljubljana SAL.....Nadškofijski arhiv v Ljubljani 1. Članek je nastal na osnovi diplomske na- loge Cehi in Moravci v Kamniku od leta 1850 do druge svetovine vojne v študijskem letu 1985/1986 na Oddelku za zgodovino. Mentor mi je bil dr. Peter Vodopivec. — 2. Husa Vaclav, Zgodovina Cehov in Slovakov, Ljubljana 1967, str. 213—230. — 3. SAL, Statusi, poročne ter mrliške knjige župnije Kamnik. ZAL, Občina Kamnik, fase. 62—65. Zapisniki izdanih delav- skih in poselskih knjižic 1883—1941. Poselski zapisnik št. 62. — 4. Sifrer-Torkar, Usnjarji in čevljarji v Kamniku. I. seminarska naloga na Oddelku za etnologijo, Kamnik 1983, str. 128. Imamo 14 takih primerov. — 5. ZAL, Občina Kamnik, fase. 62—62. Zapisniki izdanih delav- skih in poselskih knjižic 1883—1941. Poselski za- pisnik št. 62. — 6. ZAL, Občina Kamnik, fase. 47, Domovinstvo. — 7. ARSR, Število Cehoslo- vakov v okrajnem glavarstvu Kamnik od 31. januarja 1921 po materinem jeziku. — 8. ASRS, sign. D 40-3277, Opšta statistika kraljevine Ju- goslavije. Definitivni rezultati popisa stanovni- štva do 31. januara 1921. Slovenija s Prekmur- jem. Beograd 1921, str. 292. — 9. ASRS, sign. D 40-3277, Število Cehoslovakov v kraljevini SHS od 31. januarja 1921 po materinem jeziku. — 10. Auerman Jan, Ceškoslovenska vetev v Jugoslavi!, Praha 1930, str. 44—48. — 11. Ro- dovniki posameznih družin, podatki so zbrani v ŠAL, ZAL in ASRS. — 12. Husa Vaclav, Zgo- dovina Cehov in Slovakov, Ljubljana 1967, str. 244. — 13. Ob 100-letnicd Podjetja Kamnik v Kamniku, Kamnik 1952. — 14. Suehy Josip, Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 94. — 15. informator Albert Cebulj, roj. 1918, doktor elektrotehnike. Medvedova 28. — 16. ASRS, TOI — največja podjetja in najbolj razvite panoge v CSR, maj 1921, fase. 144. — 17. Ivan Zika, Kronika Kamnika in kamniškega okraja 1914—1933, Sveobči privredni list 1/1932. — 18. Ivan Zika, Iz zgodovine kamniške kera- mike. VI. kamniški zbornik, Kamnik 1960. — KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 59 19. Kupoprodajna pogodba Franca Bučarja in Margarete Spalelc, arhiv tovarne Titan. — 20. Lojze Koder, Od nüina do tovarne. Kamnlšlci zbomilt 1955. — 21. Kamničan, št. 11, 9. feb- ruar 1907. — 22. Lojze Koder, Od mlina do tovarne. Kamnišlti zbomili 1955. — 23. infor- mator Albert Cebulj. — 24. g. V., Parcela 718, Titan, tovarniško glasilo tovarne Titan, Kamnik 1979. — 25. ZAL, Obrtni register občine Kam- nik 1892—1940 ter ZAL, Občina Kamnik, fase. 62—65. Zapisniki izdanih delavsldh in posel- skdh Imjižic 1883—1941. Poselski zapisnik št. 62. — 26. Egon Stare, Naši gospodarski odnošaji s Češkoslovaško. Analiza strukture češkoslovaško- jugoslovanskih stikov in možnosti nadaljnje po- globitve, Ljubljana 1936, str. 5. — 27. ASRS, TOI, fase. 309/2 C-E, Popisni listi industrije. — 28. Informator Albert Cebulj. — 29. ASRS, TOI, fase. 144, Največja podjetja in najbolj razvite panoge v CSR, maj 1921. — 30. Infor- mator Albert Cebulj. — 31. Lubor Niederle, Slovanski svet. Ljubljana 1911. — 32. T. G. Ma- saryk, Jan Hus. Češki preporod in češka re- formacija. Zagreb 1923. — 33. Franc Perko, Verstva v Jugoslaviji, Celje 1978. — 34. infor- mator Albert Cebulj. — 35. isti informator. — 36. informatorki Ivanka in Majda Nefima. — 37. informator Albert Cebulj. — 38. Ana Ka- stelic, Sola v Kamniku do 2. svetovne vojne. Kamniški zbornik 1979. — 40. Josip Suchy, Spomini Krištofovega Pepčka. Ljubljana 1928. — 41. Letno poročilo dvorazredne dekliške šole s poldnevnim podukom v Kamniku ob koncu šolskega leta 1883—1884. Slovanska knjižnica, sign. C 70. — 42. Lubor Niederle, Slovanski svet. Ljubljana 1911, str. 100. — 43. isti avtor, str. 98. — 44. glej opombo št. 11. — 45. SAL, Mrliški knjigi župnije Kamnik 1871—1910 in 1911—1964. — 46. informator Albert Cebulj. — 47. infor- matorki Ivanka in Majda Nefima. — 48. ASRS, fase. L 269, Franciscejsld kataster za občino Kamnik, reambulančna mapa. — 49. ZAL, Ob- čina Kamnik, fase. 76, Ljudsko štetje leta 1900. — 50. SAL, župnija Kamnik, fase. 3, Status animarum 1787—1902, Status mesto-gostači 1815—1912. — 51. ZAL, Občina Kamnik, fase. 76. Ljudsko štetje leta 1900. — 52. SAL, župnija Kamnik, fase. 3. Status animarum 1787—1902. Status mesto-gostači 1818—1912. — 53. SAL, župnija Kamnik, Poročna knjiga župnije Kam- nik 1891—1930. — 54. SAL, župnija Kamnik, Poročna knjiga župnije Kamnik 1891—1930. — 55. ZAL, Občina Kamnik, fase. 76. Ljudsko štetje leta 1900. — 56. ZAL, Občina Kamnik, fase. 72. Volitve v državni zbor 1873—1913 in v ustavodajno skupščino 1920—1940. — 57. ZAL, Občina Kamnik, fase. 72. Sodni porotniid 1874 do 1927. Imenik za porotnike sposobnih mož v občini za leto 1874. — 58. ZAL, Občina Kamnik, fase. 72. Sodni porotniki 1874—1927. Letni ime- nik porotnikov pri e. lo-, deželnem sodišču v Ljubljani za leto 1898 in 1900. — 59. ZAL Ob- čina Kamnik, fase. 47. Splošni spisi 1919—1920. Begunski shod. — 60. Slovenec, št. 8, 1 a januar 1938. — 61. ZAL, Občina Kamnik, fase. 71. Meščanska korporacija 1881—1937. Imenik volil- cev za volitve odbora meščanske korporacije v Kamniku 1890. — 62. ZAL, Občina Kamnik, fase. 71. Meščanska korporacija 1881—1937. Imenik volilcev za korporaeijski odbor 27. ja- nuarja 1893. — 63. ZAL, Občina Kamnik, fase. 71. Meščanska korporacjia 1881—1937. Imenik volilcev vseh tistih občanov, kateri imajo pra- vico voliti v korporaeijski odbor leta 1903. — 64. ZAL, Občina Kanrnik, fase. 71. Meščanska korporacija 1881—1937. Člani meščanske kor- poracije v Kamniku leta 1937. — 65. ZAL, Ob- čina Kamnik, fase. 68. Postopanje z ubožci. — 66. ZAL, Občina Kamnik, fase. 4. Splošni spisi 1870—1880. III. kazenska policija. III-1/1880. — 67. Ob 100-letnici Podjetja Kamnik v Kamniku, Kamnik 1952. — 68. informatorja Gizela Zirov- nik in Niko Sadnikar. — 69. Josip Suchy, Spo- mini Krištofovega Pepčka. Ljubjana 1928, str. 92. — 70. Majda Zontar, Delovanje kulturnih društev v Kamniku od 60. let 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Kamniški zbornik 1979. —¦ 71. Kamničan 7. septembra 1919. — 72. ZAL, Ob- Občina Kamnik, fase. 94. Društva. Seje-vabila 73. Majda Zontar, isto delo. — 74. Kamničan, št. 21, 13. april 1907. — 75. Majda Zontar, isto delo. — 76. Majda Zontar, isto delo. — 77. ZAL, občina Kamnik, fase. 94. Društva. Seje-vabila 1899, 1903, 1907, 1908. — 78. ZAL, Občina Kam- nik, fase. 94. Društva. Prošnje za mesto kapel- nika 1899. — 79. ZAL, Občina Kamnik, fase. 94. Društva. Prošnje za mesto kapelnika 1899. — 80. ZAL, Občina Kamnik, fase. 94. Društva. Spisi Mestne godbe 1900—1936. — 81. Majda Zontar, navedeno delo. — 82. Kamničan št. 45, 26. september 1907. — 83. informator Albert Cebulj. — 84. Bogo Komelj, Novomeški Sokol 1887—1945, I. del. Novo mesto 1977. — 85. Maj- da Zontar, navedeno delo. — 86. ASRS, TOI, fase. 288/1. Tujski promet. — 87. ZAL, Občina Kamnik, fase. 94. Društva. Register društev. — 88. isti vir. — 89. Planinski vestnik 298/1933. — 90. Planinski vestnik 92/1897. — 91. Planin- ski vestnik 152/1936. — 92. Tine Orel. Kamni- ške planine. Na bregovih Bistrice. Zbornik di- jaškega počitniškega društva, Ljubljana 1938. — 93. Gorenjec, št. 28, 21. mali srpanj 1900. — 94. Slovan, III/1886. Življenjepis Jana Lega, str. 154—169. — 95. Slovan/1886. Jan Lego, Ka- rakteristike naroda slovenskega, str. 235—236, 252—253, 281—283.