JNJIŽNICA SEVNICA 'r9 svobode 10 8290 SEVNICA
Skupni podvig
Izgradnja HE na spodnji Savi
Številka 115
Leto 5
Cena 240 SIT
16. september 2004
Naslednja številka bo izšla 30. septembra 2004.
Zakaj dvignemo roko nase?
Posavje - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2003 proglasila 10. september za svetovni dan boja proti samomoru, saj samomorilnost postaja vedno večje breme razvite družbe. Posavje je po številu samomorov v slovenskem vrhu, nič boljše mesto nima država. S 600 in več samomori na leto sodimo v svetovno “špico” glede na število prebivalcev, po zadnjih podatkih WHO je na svetovni lestvici na zaskrbljujočem devetem mestu. Letos se statistika s črnimi številkami nadaljuje.
V letu 2003 so policisti zabeležili 28 samomorov, kjer so med vzroki za odvzem življenja ugotovili predvsem alkohol in bolezen ter dnižinske razmere. V prvih osmih mesecih letos so obravnavali že 18 samomorov s podobnimi vzroki. Med samomorilci prevladujejo moški, lani celo leto jih je bilo 26, letos že 15, največ v starostni skupini med 44 in 64 let. Tako lani kot letos je samomor storil tudi mladoletnik, star manj kot 18 let. Na območju Policijske postaje (PU) Krško so lani zabeležili 12, letos pa 4 samomore, v Brežicah lani 11, letos 7, in v Sevnici lani 5 in letos že 7 samomorov.
Načelnik urada kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič pravi, da je Posavje po številu samomorov med bolj obremenjenimi regijami. V zadnjih letih se policija ne ukvarja več s Študijami vzrokov, temveč vse podatke sporoča tožilstvu in centru za preventivo. Ugotavljanje vzrokov samomorov tudi ni njihova naloga, izključiti morajo le tujo krivdo.
Da bi Slovenci zmanjšali število samomorov, je ob 10. septembru izšla posebna zloženka. Zavedati
se namreč moramo, da sa- „ v T xx
m___i ui	x- Sašo Jejčič
niomor lahko preprečimo,
če prepoznamo opozorilne znake in jih vzamemo resno. To so Poskusi samomora, govorjenje o smrti ali samomoru, nevsakdanja dejanja depresija. Predvsem pa je pomembno, da smo ljudi v stiski pripravljnei poslušati.
Suzana Vahtarič
Kako preživeti v Evropi
Podsreda - V Slovenijo so na dvodnevni obisk prišli kmetijski ministri Srednjeevropske pobude (SEP), ki ji letos predseduje Slovenija. Drugi dan srečanja so se ustavili tudi v Podsredi, ker jim je slovenski minister za kmetijstvo Milan Pogačnik želel predstaviti uspešen kmetijski in okoljski projekt, iz katerega bi se države, predvsem tiste zunaj unije, lahko česa naučile. Med drugim kako pridobiti čim več denarja iz bruseljske blagajne, ohraniti čisto okolje, privabiti čedalje bolj ozaveščene turiste in zaposliti čim več mladih s fakultetno izobrazbo. 17 zaposlenih v Kozjanskem parku, od tega jih ima 13 diplomo, je iz tega zaostalega področja ustvarilo turistični magnet, za kozjanske proizvode se namreč zanimajo Finci, Nemci, Italijani, Avstrijci. Vsako leto se potegujejo za evropski denar, lani jim je uspelo iz programov PHARE in LIFE pridobiti 300.000 evrov. V preteklih letih so v ta prostor vložili veliko truda. Leta 1999 je park zaživel pod drugačnim imenom in se je v njem začelo “dogajati”. V okviru projekta LIFE so v treh letih rešili 400 ha površin z jablanami, ki bi se sicer zarastle, postali pa so tudi eden od slovenskih centrov v popisu habitatske tipologije, na kar so še posebej ponosni.
...na strani 3
Ministri in državni sekretarji držav Sredjeevropske pobude so si ogledali tudi podsredški grad.
Samo postelja in žlica nista dovolj
Impoljca - Ta teden v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca potekajo dnevi odprtih vrat. Kot uvertura v ta dogajanja pa je bilo tradicionalno srečanje s stanovalci doma, na katerem seje zbralo okrog 800 svojcev in prijateljev.
Še preden je bila ura devet, so se na dvorišču Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca gnetli stanovalci doma in v živčnem pričakovanju kot otroci oprezali skozi ograjo, kdaj se bo na cesti prikazal znan obraz. Sobota je bila namreč tisti dan, ko je bilo že enaindvajsetič organizirano skupno srečanje s stanovalci doma. Prihajali so z vseh koncev Slovenije, oboroženi z vrečkami in zavoji za svoje najbližje, ki so zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti našli svoj drugi dom
Px St	SltKl tudi	D o
		
INTERNET FOTOGRAFIJA
Brezplačen program dobite na naši strni
www.foto-rozman.si
AKCIJA SEPTEMBER
DIJAKI IN ŠTUDENTI 15% POPUST
PRI RAZVIJANJU AMATERSKIH FOTOGRAFIJ VEL 10X15 cm-color
na Impoljci. Direktorica doma Milka Cizelj je z veseljem ugotavljala, da vsako let več ljudi prihaja na srečanje in da so tudi vsakodnevni obiski pogostejši. Svojci se ne sramujejo več svojih hendikepiranih ljudi, ampak so jim v oporo. Trenutno je v domu Impoljca 300 oskrbovancev, med njimi je ena tretjina takih, ki so prizadeti od rojstva, ostali pa so zboleli kasneje ali pa doživeli nesrečo. Za oskrbovance prav ta čas ob domu ureja-
jo vodni park s klopcami. Sprva so predvidevali, da ga bodo odprli že v soboto, a bodo to storili
na enem od jesenskih piknikov.
Varovanci doma ter številni prostovoljci in mentorji so pripravili kulturni program (na fotografiji). Kot je dejala direktorica Cizlova, so varovanci središče življenja v domu in jih skušajo kar najbolj vključiti v različne formalne in neformalne skupine ter jim popestriti življenje. Že zdavnaj se namreč zavedajo, da samo postelja in žlica nista dovolj. Ljudje potrebujejo prijazne besede, za katere je mati Tereza dejala, da so kratke in lahko izgovorljive, a odmevajo v neskončnost.
Nada Černič Cvetanovski
Cena ur* voinj* t kof+gatife Študentskega servka kosove, fm S% kofčknk
p°§*yc;#
i popt
www.posavc.si
<#
M&D jjPSI
Krško
07/490 56 78
borzno posredništva vzajemni skladi
* Varčujte drugače:
investirajte v vzajemne sklade ali v različne vrednostne papirje!
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
POSAVSKE m/SICE
Neznank ni več!
Predvolilni čas je na vrhuncu in skrivnosti ni več! Imena kandidatov za državnozborske volitve so znana in kandidati že upajoče zro na volivce z ograj, zidov, kandelabrov in dreves; tisti iz premožnejših strank so si že na samem začetku privoščili posebna stojala, v Posavje trumoma prihajajo strankarski veljaki in do konca septembra je pričakovati še kakšno presenečenje!
Prvo je pripravil že brežiški župan Vizjak, ki se je dal privezati pod padalo in pred svojimi simpatizerji in samim šefom Janšo se je z višine dveh kilometrov spustil na tla. Tokrat v dvojcu, medtem ko se je na začetku avgusta izkazal že s skokom v Krko. Druženje na Borštu je nasploh uspelo, saj je ob izkušenih mladeničih Janku Močniku, Francu Stoparju in Stanku Smrekarju, aktivna pa sta
pri ustanovitvi sklada za razgradnjo NEK. Le premalo glasen in preveč skromen je bil, da bi ljudje kaj bolj spoznali njegove zasluge. Čemu ne bi izkušnje izkoristil čez dve leti, ko bi lahko kandidiral za krškega župana? Dotlej bo Bogovič že lahko uresničil svoje načrte in napredoval v vrh slovenske ljudske stranke, kamor vleče tudi sevniškega župana Kristijana Janca! Ivan Urbanč iz Podbočja se je prav tako odrekel kandidaturi, a kot predsednik uspešno deluje v krajevni skupnosti, skupaj s Francem Glinškom pa pripravlja bližnje razvojne cilje za prikupno vasico s številnimi mostiči. Urbanč je bil v soboto uspešen tudi pri izvedbi proslave na Planini, posredno pa je poleg lepega vremena k velikemu obisku prispevala prireditev, ki jo je v dolini na Brodu pripravil trsničar Stane Jarkovič. Čeprav sta sokraja-na prireditvi sprva načrtovala drug' mimo drugega! Poznaval-
Janko Močnik, Franci Stopar in Stanko Smrekar
bila med drugimi tudi Matic Prah in Janoš Zore, Vizjak zmagal že drugič. Sicer pa je med posavskimi kandidati za poslance kar lepo število žensk. V Brežicah se za glasove volilcev v imenu združene liste poteguje Jožica Sta-jič, v Sevnici pa strankarska kolegica Breda Drenek Soto-šek. V Krškem sta kar dve glavni kandidatki - podžupanja Nuša Somrak iz ljudske stranke in Antonija Glas Smodič iz liberalne demokracije. Dvojec NN, Nuša-Nina se bo potemtakem zoperstavil moški falangi. Pri kandidatki LDS, pravijo poznavalci razmer v stranki, naj sploh ne bi šlo za žensko kvoto - v igri je menda bila tudi Vida Ban -marveč je to bila edina rešitev
ci razmer v občini Krško se sprašujejo, če ni morebiti prav Urbanč z lobiranjem dosegel, da je prišlo do izvensodne poravnave v zadevi Kostak - Silvana Mozer? Očitno ima Mo-zerjeva prave dokaze za svoj prav.
(Ne)izkoriščene
priložnosti
Kot rečeno, v Posavje trumoma prihajajo strankarski veljaki, v ponedeljek denimo naj-višje zastopstvo liberalne demokracije, med njimi kar večkrat tudi minister Slavko Gaber. Na Bizeljskem seje v petek srečal z ravnatelji šol; nič določnega ni rekel o ustanovitvi visoke šole v Brežicah, besede
Milan Jazbec in Adolf de Costa
spričo znanih zdrah in razprtij v stranki. Dosedanji poslanec Branko Janc se je odrekel kandidaturi in slišati je, da bo slej ko prej dobil zaposlitev v posavski energetiki, saj je uspešno lobiral okrog nuklearke in verige savskih elektrarn, izkušnje pa nabiral tudi
“verjamem, da bo” pa so mnogi le razumeli kot potrditev brežiških načrtov. Minister se je zatem pomudil še na odprtju nove osnovne šole z vrtcem in telovadnico v Kapelah, kjer so se strankarski prvaki kar kosali, kdo bd bolj izkoristil predvolilni čas. Gaber seveda za
LDS, župan Vizjak za SDS, predsednik KS Cerjak za SLS ter znani sokrajan Jože Stanič morebiti za DeSUS. Celo združena lista, pravijo poznavalci, je pristavila lonček, saj je županu Vizjaku govor napisala Milena Jesenko. Na predvolilne note so vztrajno igrali tudi na izredni seji brežiškega občinskega sveta, županu pa se je vztrajno zoperstavljal Milko Veršec.V Krškem se sprašujejo, če kandidatura Antona Planinca, donedavnega direktorja Kmečke zadruge Krško - ta mesec ga je zamenjal sin nekoč zelo znane aktivistke med kmečkimi ženami Marice Živič -Janez Živič, na listi DeSUS-a ne pomeni tudi odmika od cvič-kove “župe” k volilnemu golažu? Kandidaturi na listi Sivih panterjev se je medtem odrekel Niko Zibret in mu zato na trgatvi ne bo potrebna niti pomoč veleposlanika Younga, ki se je medtem že vrnil v ZDA. Za slovo je obiskal tudi brežiško občino, kjer je dobil mnogo pravih prijateljev in zato obljubil, da še kdaj pride. Od veleposlanika se je v Brežicah poslovil tudi državni sekretar Milan Jazbec, ki se rad vrača v domače kraje; v soboto je poleg Mihe Molana Jazbec bil tudi na Planini. Njegovega profesorja Adolfa de Coste tokrat ni bilo zraven.
Predvolilni čas so ljudje izkoristili tudi za proteste zoper posege in nepravilna ravnanja v svojih okoljih! Bolj ali manj so uspešno protestirali na Borštu zoper zbiranje odpadkov, v Cerkljah zaradi hrupa z Mobi-kroga, na Blanci zaradi neplačane zemlje, na Čatežu zaradi prometne ureditve. Pa tudi zaradi zemljišča, ki gaje zet Toneta Turnška, direktorja Pivovarne Laško, kupil za nenačrtovano gradnjo hotela! Prav nič pa kljub predvolilnemu času ne koristijo protesti tekstilnih de-
didiral v domačem kraju, bo njegova hči Vanja Veselič za isto stranko zbirala glasove v Radečah, Janšev Branko Kelemina pa želi ostati v politiki in bo namesto domačih v Sevnici, naklonjenost volivcev preizkušal v Trebnjem!
Raznoterosti od tu in tam
Na jugu države se kljub navideznemu mrtvilu, ki vlada med dopustniškim in predvolilnim časom dogaja veliko novega. Gradnja avtoceste napreduje, Čatež je dobil tri “ležeče policaje”, ki so sicer neprimerno visoki in nevarni za podvozja vozil in ne privabljajo turistov. Zato pa se je tu-
Andrej Oštrbenk
rižem lepo razmahnil na Griču, kjer je marljivi Andrej Oštrbenk menda uspešnejši, kakor na nekdanjem delovnem mestu v Termah Čatež. Bo pa do volilnega 3. oktobra še vse narobe! Do gradu Mokrice bo ostalo razdrapano cestišče, pretežki tovornjaki bodo kar naprej uniče-
Marjan Malus
lavk iz Jutranjke, pa Mercatorjevih trgovk, ki ne verjamejo niti obljubam, da bo prišlo do prenove brežiške blagovnice. Bolj verjamejo, da bo “najboljši sosed” zaprl tudi lokal Jestvin v Slovenski vasi in še kje v Krškem ali Sevnici. Vse bolj nezaupljivi so sevniški lesarji, ki se boje, da se pri Stillesu ne bi ponovila zgodba Jutranjke s prelivanjem velikih denarjev. Verjetno mnogo večjih kot v Brežicah, kjer so dane ovadbe zoper Deržiča, Tičarja in Pinteriča. Se pa ob zapiranju trgovin in umiranju starih mestnih jeder potrošniki sprašujejo, kako neki bodo poslovali lokali, ki jih gradijo in načrtujejo po Posavju Spar, Tuš, posredno tudi Grubelič, in različni tuji vlagatelji! Očitno pa ima Posavje dobre kadre, saj jih za volitve posojajo celo drugim okoljem; medtem ko bo Stane Radanovič za Jelinčiča kan-
vali domače ceste, nezadovoljstvo o dejavnosti številnih razvojnih centrov in agencij bo ostala. Neznanka bo lokacija brežiške upravne enote, kljub ponovnim namigom, da bi to lahko bila upravna stavba Vina Brežice. Firmi, ki zagnano išče pot iz težav z novo blagovno znamko in promocijami, ki jih v grajski kleti zgledno vodi Marjan Malus, bi morala bolj pomagati ožja in širša skupnost!
In še mnogo tega bo do volitev ostalo po starem. Sta pa zadnji čas za presenečenje poskrbela dva duhovnika; pi-šečki župnik Ahton Kolar je razbil avto, morda z mislimi na povratek Franca Ornika, čateški Jože Pacek pa je navdušil s knjigo Zvezde nad Cirnikom. Na olimpiadi v Atenah so navdušili tudi naši atleti!
Vlado Podgoršek
poletna šola diplomacije
Za konec nekaj napotkov
Osnovnošolci prerastejo svoje klopi
S koncem poletja se zaključuje tudi naša poletna šola diplomacije. Nekaj smo se - predvidevam - naučili in malo smo se zabavali. Toda na listkih je ostalo še veliko modrosti. Zahvaljujem se vsem osnovnošolcem, s katerimi sem se srečal ob teh pogovorih, in seveda tudi njihovim učiteljicam oziroma učiteljem. Uredništvo SavaGlasa in avtor bomo veseli vaših morebitnih komentarjev in predlogov, ki jih lahko pošljete na (elektronski) naslov uredništva ali avtorja.
Najprej nekaj nasvetov na dve izhodiščni vprašanji - kaj je osnovna literatura in kje lahko študiramo oziroma se izučimo za diplomata.
Kaj si lahko preberemo?
Klasična avtorja o diplomaciji sta Satow (Guide to Diplomatk Practice) in Nicolson (Diplomacv), njune knjige so izšle v številnih izdajah, v slovenščini pa nimamo prevoda. Tudi Barston (Modem Diplomacy), Anderson (The Rise of Modem Diplomacy) in drugi so poučni. Slovenska bera ni velika, nekaj pa je imamo, na primer Vlado Benko (Sociologija mednarodnih odnosov), Rudi Čačinovič (Slovensko bivanje sveta), Ignac Golob (Drugod in tukaj), podpisani (Diplomacija in Slovenci, Diplomacija in varnost) in različni članki; uporaben je tudi zagrebški avtor Nick (Diplomacija). Za branje pa so zelo priporočljivi še diplomatski spomini. Avtorjev je veliko, tudi slovenski se najdejo - Bebler, Cankar, Capuder, Čačinovič, Kosin, Kunič, Osolnik itd.
Kje pa študirati?
Najbolj priporočljiv študij v Sloveniji je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, smer politologija - mednarodni odnosi. Tudi pravniki, sociologi, novinarji, ekonomisti so zaželeni v diplomatski službi. Zal v Sloveniji nimamo posebnega študija diplomacije na podiplomski ravni. Kaj takega je na voljo v tujini, na primer diplomatske akademije na Dunaju, na Malti, v ZDA, Veliki Britaniji in drugje. Slednje je precej drago, a zelo koristno. Seveda pa zaposlitev na Ministrstvu za zunanje zadeve omogoča udeležbo na številnih krajših in daljših specialističnih usposabljanjih v tujini. Poudariti pa je še potrebno, da zunanje ministrstvo danes ni več edino, ki zaposluje diplomate; večina vladnih resorjev potrebuje diplomatska znanja in tako najdemo na večini ministrstev večje ali manjše službe za mednarodno sodelovanje, kjer je mogoče najti zaposlitev. Tudi večja podjetja potrebujejo takšne strokovnjake. Z vstopom Slovenije v EU in NATO se je to še povečalo, prav tako pa so se odprle možnosti za zaposlovanje v mednarodnih sekretariatih EU in NATA v Bruslju, že prej pa tudi drugje (npr. Svet Evrope, OVSE in OZN). Pogoji so zelo zahtevni, konkurenca je zelo velika, a je vsekakor vredno poskusiti.
Povejmo še, da je v slovenski diplomaciji iz Posavja, skupaj z upokojenci, najmanj 20 diplomatov različnih generacij. To je veliko in spodbudno. Zelo bomo veseli, če se nam bo v prihodnosti pridružil še kdo od mojih letošnjih sogovornikov.
In kot smo povedali že uvodoma - vaše pripombe, ideje in komentarji so dobrodošli, saj je knjiga o diplomaciji za osnovnošolce v nastajanju.
Morda pa bi jo napisali s skupnimi močmi?
Dr. Milan Jazbec, diplomat in publicist, državni sekretar na Ministrsšu za obrambo mjazbecl @volja. net
(Konec)
Zahteve Stillesovih
delavcev
Sevnica - Sindikat Stillesa je nadzornemu svetu poslal zahteve, vezane na vrednotenje delavskih delnic, na povišanje plač in na prodajo podjetja.
Poleg skladov kot večinskih lastnikov Stillesa posedujejo lastniške delnice tudi delavci, vendar te skupaj predstavljajo le nekaj odstotkov kapitala. Ko so izvedeli, da skladi preko javnega razpisa iščejo kupca za svoj delež, jih je pričelo zanimati, po kakšni ceni bodo vrednotene delavske delnice. Na nadzorni svet podjetja so zato naslovili zahtevo, da se delavske delnice, kar zadeva ceno, obravnavajo enako kot skladove, in ne da so zapostavljene z nižjo ceno.
Sindikat ima zahtevek tudi glede rasti plač. K avgustovski plači, ki se bo po sporazumu med sindikatom in delodajalci
povečala za 5.000 SIT bruto, delavci Stillesa zahtevajo še dodatnih 5 tisočakov bruto povišanja na račun lani ust' varjenih 88 milijonov SIT d°' bička v podjetju. Menijo, da s° upravičeni do udeležbe pri d°' bičku in da je zahtevano po''1' šanje v razumni meji, ki ne b ogrozilo nadaljnjih poslovit' rezultatov.
Tretji zahtevek sindika^ Stillesa se nanaša na prodal podjetja. Delavci zahtevajo, tudi pod novim lastnikom P™, izvodnja ostane še naprej Sevnici, in ne pristajajo na o čin, da bi se prodala le blag0 na znamka.	.
i1
Branka Demo
AKTUALNO
Kmetijski ministri so svoj obisk Slovenije zaključili v Podsredi
Več truda za boljšo kakovost
Maribor, Podsreda - V Slovenijo so na dvodnevni obisk prišli kmetijski ministri Srednjeevropske pobude (SEP), ki ji letos predseduje Slovenija. Po srečanju v Mariboru in ogledu radgonskega kmetijskega sejma, so obiskali še Kozjanski park, kjer so jim predstavili projekt “Kozjansko jabolko”, ogledali pa so si tudi grad Podsreda.
Uradni del ministrske konference je potekal v Mariboru, ko so ministri oziroma državni sekretarji iz 17 držav članic pobude razpravljali o prenosu znanja z univerz in raziskovalnih institucij v kmetijstvo ter njihovi vlogi pri modernizaciji kmetijstva in izboljševanju njegove konkurenčnosti, vse to z vidika ekonomičnosti in globalizacije. Tema pogovorov med prisotnimi pa je bila tudi vloga mednarodnih finančnih inštitucij pri tem razvoju in vzajemno tehnično sodelovanje dežel članic v prihodnje. SEP je ena izmed najstarejših sub-regionalnih iniciativ, ki ima pomembno vlogo pri sodelovanju srednje- in vzhodnoevropskih držav na različnih področjih, od političnega, ekonomskega, kulturnega do parlamentarnega. To pa naj bi ugodno vplivalo na tranzicijske procese, predvsem pa na regionalno infrastrukturo v samih državah članicah.
Ministri SEP so se v minulih 15 letih srečali le trikrat, tokratno srečanje je gostil slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik. Ob obisku središča parka v Podsredi je dejal, da želi evropskim državam, predvsem tistim, ki še niso v EU, prikazati, kako se je mogoče pametno lotevati kmetijskega vprašanja in izkoristiti tisto, kar
imaš, pri takih projektih pa je Evropa še zelo radodarna. Seveda je potrebno upoštevati pravila.
Večina udeležencev konference je pozorno prisluhnila predstavitvi parka biologa Bernarda Goršaka, ki jim je izčrpno prikazal zgodovino, topografijo, projekte v regijskem parku, ki ga nameravajo v prihodnjih letih tudi razširiti iz sedanjih 196 km2 na 500 km2. Izmed bogastva favne je ome-
nil številne vrste ptic, ki so se ohranile le zaradi jablan in so odločilno pripomogle k certifikatu “Natura 2000” oziroma statusu posebnega varstvenega območja, tako da ima sedaj večje možnosti za evropski denar. V prihodnosti nameravajo novo znamko Sožitje še bolj promovirati,v načrtu imajo tudi trgovino v Podsredi s svojimi izdelki, sicer pa želijo ohraniti čim več starih sort jablan in holističen pristop pri obdelavi
Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: “Potrebno bo izkoristiti denar, namenjen kmetijskim strukturam in razvoju podeželja, ki ga bo v naslednjih treh letih 353,1 milijona evrov, od tega bo okrog 80 odstotkov evropskega. Največ tega denarja bo namenjenega območjem z omejenimi možnostmi in območjem z okoljskimi omejitvami (141,6 milijona evrov). Zelo veliko pa tudi raznim kmetijsko-okoljskim ukrepom (108,6 milijona evrov), med katere so izboljšanje okolja, zmanjšanju pritiska kmetovanja nanj, ohranjanje narave, biotske raznovrstnosti. Slovenija se mora posvetiti okoljskemu kmetijstvu, lep primer je farma ovc na Dolenjskem, v Sloveniji je 4 odstotke ekoloških kmetij, v Avstriji jih je dvakrat več, zato bo tudi na tem področju potrebno ljudi informirati, eko-hrani, naravnim rezervatom, kajti samo tako lahko slovenski kmet preživi v evropski konkurenci, več truda pa bo kmet moral vlagati tudi v kakovost pridelkov, ne pa zgolj v količino. To je tudi komentar letošnjih slabih obetov štajerskemu grozdju in vinu, sicer pa je to Evropa, za katero je večina Slovencev glasovala.”
materiala. Ko bo zgrajen avtocestni križ, pa upajo na večji obisk turistov, ki so lani v počastitev kozjanskega jabolka že množično obiskali njihovo tržnico, na kateri so “obrnili” 50.000 evrov. Trenutno sodelujejo v projektih “Kultura jabolčnega vina”, “Interreg” (Hessen, Frankfurt), “Jabolko” (skupaj s Hrvaško), njihovi partnerji so tudi Španci, vendar za vse te projekte velja, da Kozjanci niso njihovi nosilci, tako se bo tudi morebitni prejeti denar primerno razdelil.
Obisk so ministri izkoristili še za ogled kmetijsko-živilske-ga sejma v Gornji Radgoni, kjer so se srečali z udeleženci delavnice SEP pod naslovom “Inovacije, posredovanje znanja in dobra praksa v kmetijstvu”. Delavnice se je udeležilo več kot 40 strokovnjakov iz desetih držav, nekateri kot predstavniki mednarodnih finančnih ustanov, bank in podjetij, drugi kot neodvisni strokovnjaki. Na delavnici so udeleženci izmenjali izkušnje in dobre prakse pri inovativnem vodenju projektov v kmetijstvu, celostnem razvoju podeželja in turizmu na kmetijah, spregovorili pa so tudi o pridobivanju pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja iz strukturnih skladov unije.
Mojca Kosem
Bo imela Slovenija tri regije?
Impoljca - Minister za evropske zadeve, Milan M. Cvikl, ki se je udeležil okrogle mize o gospodarstvu v evropskih tirnicah, je za pot iz Ljubljane do Sevnice porabil eno uro, a pri tem priznal, da je vozil prehitro in da tega ne bi počel vsakdan. Opozoril je na nujnost sodobnih komunikacij, spregovoril o novi razdelitvi na regije ter pokritiziral razbohoteno slovensko administracijo.
Evropska unija ni bil cilj Slovenije, temveč le dodatno sredstvo za uresničitev cilja; to Pa je vsestranski gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Slovenija želi po razvitosti hitro doseči Grčijo, preseči Španijo, iti proti Franciji, Nemčiji ter se zavihteti med najboljše v EU. Če bomo znali pripraviti dobre projekte, bomo lahko iz evropskih skladov načrpali obilo sredstev za razvoj. Vlaga-
ve, ki je naslednica SDK (Službe družbenega knjigovodstva). Slednja pobira iste podatke, kot jih je nekoč SDK. Namesto da bi bilance oddali 5. januarja, pravi Cvikl, cel mesec izpolnjujemo najrazličnejše obrazce, zato da lahko nekdo izračuna bruto družbeni proizvod. Poleg tega poteka dvojnost poročanja, saj iste podatke družbe posredujejo AJPES-u in nato še statističnemu uradu. Minister
imela svojo univerzo; tako naj bi bila formirana regija za JV Slovenijo, za SZ Slovenijo ter Ljubljanska regija. Znotraj teh pa bi bile organizirane še razvojne regije, kjer bi se občine združevale glede na posamezne projekte in interese. Udeleženci okrogle mize se niso strinjali s tako vizijo, vendar minister pravi, da si ne zna
predstavljati, da bi imeli 14 regij in 14 središč, ker bi se vse to preveč razparceliralo in bi se sredstva porazgubila. Minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl je prepričan, da Evropa ponuja številne priložnosti. Ali bomo te nove priložnosti pretvorili v prednosti, pa je odvisno predvsem od nas samih.
Nada Černič Cvetanovski
AMKETfi
Kaj bo prinesel 3. oktober
Volilna kampanja za državnozborske volitve je v polnem zamahu; po Sloveniji vozijo okrašeni avtobusi s kandidati, ki želijo prepričati ljudi, da jim bo pod njihovo “metlo” bolje. Kaj pričakujejo od letošnjih državnozborskih volitev, kakšne lastnosti naj bi imel po njihovem mnenju dober poslanec; veliko je novih strank in list, kateri od njih pripisujejo največ možnosti, da pride v parlament, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev.
Klemen Černič, dijak z Ledine: Vse
volitve so enake, zato od njih ne pričakujem nič. Pred volitvami se zmeraj izrekajo velike obljube, ki pa so tri dni po volitvah že pozabljene. Med novimi strankami ima po mojem mnenju največ možnosti Kekova stranka AS.
Sicer pa bi se moral dober poslanec zavzemati predvsem za interese ljudstva, takih pa je danes v parlamentu le peščica. Poslanci bi se tudi morali resno pogovoriti o problemih, ne pa da si nenehno mečejo polena pod noge.
Jožica Ferenčak, prodajalka iz Dobove: Po mojem bi moral biti poslanec v prvi vrsti izobražen (ker študij in ves trud nekaj da, ne pa da kandidirajo “šlosarji”), pa pošten, iskren in delaven. Mislim, da bi morali dati prednost novim strankam, tistim z dobrimi programi. Te se morajo “preriniti” naprej, zato jim ne zamerim, če imajo bolj agresiven pristop. Mislim, da bi se morala oblast zamenjati, potem bi vsaj videli, ah se bodo njihove obljube uresničile, ali lažejo kot ostali. Nekaj bi morali storiti za delovna mesta, predvsem v gospodarstvu.
Mateja Iljaž iz Brežic: Poslanec mora biti pošten, enak do vseh, prizadevati si mora za nova delovna mesta, za boljše programe, da bi se tudi v naš proračun nateklo več evropskega denarja. Za Slovenijo bi bilo koristno, če bi se več tujih podjetij odločalo za investicije pri nas.
Mislim, da ima na letošnjih volitvah Aktivna Slovenija, ki pomeni svež veter v slovenski politiki, velike možnosti za vstop v parlament, stranka mladih pa bo po moje izvisela. Skrajni čas je že, da se zamenja vodilna garnitura.
Simona Dular iz Krškega: Menim, da bodo volivci na teh volitvah volili manjše zlo, kajti vsak, ki pride na oblast, se z njo okuži. Manjše stranke nimajo možnosti za poslanske sedeže. Menim, da je v Sloveniji premajhna kontrola, klientelizem in korupcija sta se razrasla prek vseh meja, sedaj pobirajo provizijo vsi, od vratarja dalje. Obveščevalne službe so preveč povezane z vlado, torej stanje je isto, kot je bilo nekoč. Letos bom šla zagotovo volit, volila pa bom najbolj kompetentne, tiste, ki so se že izkazali.
‘nister za evropske zadeve Milan M. Cvikl
,E° potrebno v znanje in tudi 'NVastrukturo. Dobre po vezaji So namreč pogoj za uspeš-Najbolj naraven vstop v °venij0 je po mnenju mini-Cvikla skozi Dravsko dolila 'n če bi naredili povezavo s HaV m’ bi bila to najkrajša in ^(rejša pot do Zagreba.
.Minister Cvikl opozarja
Ndi
na previsoke administra-
e ovire pri nas. Za primer jav 3Ja AJPES, Agencijo RS za n°Pravne evidence in storit-
za evropske zadeve Cvikl je iz lastnih izkušenj posredoval podatek iz banke, v kateri je bil zaposlen. Od 100 zaposlenih je 40 ljudi zgolj obdelovalo najrazličnejše podatke in take administracije Evropa ne bo tolerirala.
Minister, ki je v Sevnici razpravljal s podjetniki in gospodarstveniki, je spregovoril tudi o regijah. Slovenija naj bi bila razdeljena na tri regije ali pokrajine, vsaka od njih pa naj bi
Turistična cona odprta
Kostanjevica na Krki -
Občini Brežice in Krško sta z mejnimi občinami sosednje Hrvaške pripravili projekt turistične cone “Po Sotli in Goijan-cih”, ki bo po sklepu komisije iz Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško (SOPS) zaživela 18. septembra. Njen namen je omogočiti ljudem, ki živijo v obmejnem pasu, izkoristiti naravne danosti ter znanja za razvoj turizma in podeželja s ciljem ustvariti prihodek iz turistične dejavnosti. Turistična cona naj bi schengensko mejo naredila bolj prepustno, saj SOPS omogoča izdajo turističnih izkaznic, ki omogočajo lažji prestop meje. Občini Brežice in Krško ob uradnem odprtju v soboto, 18. septembra, od 9. ure dalje v Kostanjevici na Krki pripravljata pričetek rekreativno športnih aktivnosti, ki se bo s triatlonom za medije in predstavnike turističnih agencij nadaljeval še naslednji dan na Hrvaškem. S.V.
Bodo v Ljubljani upoštevali sevniška priporočila?
Ljubljana - Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo je potekala druga prostorska konferenca za državni lokacijski načrt (DLN) za izgradnjo HE Blanca. Sevničani s predlogom niso zadovoljni, saj ne rešuje zadovoljivo niti energetskega niti infrastrukturnega dela.
V skladu z zakonom je namen druge prostorske konference pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Namen konference je tudi, da nosilci urejanja prostora, ki so podali smernice pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta, ugotovijo, ali so bile te upoštevane oziroma da dobijo pojasnila, zakaj niso bile.
Druge prostorske konference, ki jo je vodila Ana Vidmar z Urada za prostorski razvoj, so se poleg strokovnjakov in direktorja skupnega podviga izgradnje HE na spodnji Savi Bogdana Barbiča, udeležili še predstavniki lokalne skupnosti in podali svoja pri-
poročila in usmeritve. Sevniški župan Kristijan Janc je prepričan, da predlog DLN ne rešuje zadovoljivo niti energetskega dela, kaj šele ostale ureditve. Po njegovem mnenju so nekatere stvari v predlogu le delno rešene in tudi smernice, ki jih je sprejel sevniški občinski svet, niso dovolj upoštevane. Predvsem ni dokončno rešeno vprašanje krožišč in križišč, nadvoza, mostu in podobno. Janc je sicer dobil zagotovilo, da se bodo sporne stvari skušale urediti v sodelovanju z drugimi ministrstvi in naj bi bile nekatere pomanjkljivosti odpravljene s pomočjo državnega proračuna. Rešitve naj bi bile nakazane že do javne razprave, ki bo v sevniški občini organizirana v začetku oktobra, takoj po volitvah.
Predstavnica občine Krško Simona Lupšina na prostorski konferenci ni imela posebnih pripomb, prav tako ne predstavnik Zavoda za ribištvo Samo Podgornik, ki meni, da so rešitve na tem nivoju ustrezne. Niko Galeša, predsednik odbora za spremljanje izgradnje HE na spodnji Savi, pa je prav tako prepričan, da v DLN smernice in zahteve lokalnih skupnosti niso bile v zadostni meri upoštevane. Občina zahteva pisna zagotovila koncendenta o obsegu, virih financiranja in rokih v zvezi z uresničevanjem zahtev lokalnih skupnosti glede rešitve prostorskih ureditev, ki niso predmet DLN, zagotovilo pa mora biti dano še pred javno razgrnitvijo predloga.
Nada Černič Cvetanovski
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Remont v nuklearki
Krško - Nuklearno elektrarno Krško (NEK) so v soboto, 4. septembra, ob dveh ponoči izključili iz obratovanja, s čimer se je končal 20. gorivni ciklus in se je začel redni remont. Ta je namenjen predvsem menjavi goriva, izvedbi rednih vzdrževalnih del in preizkušanju opreme, kar bo zagotavljalo varno in zanesljivo obratovanje še vnaprej.
V nuklearki so se odločili, tudi zaradi tovrstnih praks drugih elektrarn na jedrsko gorivo, da se zaradi boljše ekonomike poslovanja izplača čas med remonti podaljšati, tako sedaj prehajajo iz prehodnega 15-mesečnega na 18-mesečni ciklus. Razloga za to sta dva; remonti bodo redkeje in tudi ne bodo daljši, razen vsak tretji, med katerim bodo zamenjali več komponent. Drugi razlog 18-mesečnega ciklusa pa je povečanje skupne proizvodnje. Tako bodo predvidoma do leta 2023 pridobili še eno leto obratovanja ali pet milijard kilova-tur energije. Od začetka lanskega junija pa do letošnjega 1. septembra so v nuklearki presegli načrtovanih 6692 gi-gavatur proizvedene električne energije za 0,5 odstotka (tudi v letošnjem polletju so presegli načrt proizvodnje elektrike za 3,1 odstotka), v tem času pa so napolnili novih 153 sodov z nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, tako da je sedaj uskladiščenih skupno 4803 sodov tovrstnih odpadkov. Sicer pa letošnje poslovanje ocenjuje kot uspešno tudi direktor uprave NEK Stane Rožman, ki za letos spet napoveduje dobiček, če bodo stroški remonta v okviru pričakovanj. Kot je dejal, naj bi do konca leta dosegli ceno 20 evrov za megavat uro električne energije, ki se v prihodnje naj ne bi več bistveno spreminjala. NEK naj bi s tem sodila v prvo četrtino podobnih jedrskih elektrarn v svetu, je še poudaril Rožman.
Letošnji remont bo trajal 27 dni, na novo bo uvedenih 30 tehnoloških novosti, ki naj bi povečale raven varnosti in stabilnosti NEK. Za letošnji remont so že zagotovljena finančna sredstva in delovna sila. Poleg strokovnjakov, zaposlenih
v podjetju, remont opravlja še okrog 500 različnih delavcev v okviru podizvajalskih del, v glavnem pa gre za slovenska in hrvaška podjetja. Med enomesečnim remontom bodo zamenjali kar 56 gorivnih elementov, kar je več kot sicer, saj morajo v sredico reaktorja postaviti gorivo višjega energijskega potenciala, ki bo vzdržalo leto in pol, strokovnjaki pa bodo pregledali tudi vse ostale gorivne elemente. V primarnem delu reaktorja bodo opravili temeljit pregled posode in glave, to bodo ugotavljali z ultrazvokom in metodo vrtinčnih tokov, zamenjali bodo še termo-elemente in preverili kakovost zvarov na uparjalnikih in cevovodih, pregledali pa bodo tudi cevovode in grelce na sekundarnem delu elektrarne. Med večjimi modifikacijami sta predvideni zamenjavi alarmnega sistema v kontrolni sobi in instrumentacije za kontrolo nivojev v toplotnih izmenjeval-nikih.
V nuklearki bodo letos vlaganjem v sam objekt namenili 10 milijonov evrov, celotni
stroški poslovanja bodo letos dosegli okrog 105 do 110 milijonov evrov. Naslednje leto remonta ne bo, bo pa elektrarna velik del sredstev (17 milijonov evrov) znova namenila novim investicijam, ki se bodo realizirale v dveh do treh letih, ko bo na sporedu naslednji remont. Takrat bodo nadgradili zunanje hladilne naprave, tako da bo elektrarna lažje obratovala tudi v sušnih mesecih, modernizirali pa bodo še procesno informatiko ter nabavili tretji agregat motorja reaktorske črpalke.
Kot je še povedal Rožman, sta oba lastnika v tem obdobju zelo disciplinirano izpolnjevala svoje finančne obveznosti do NEK, tako da se dinamika poslovanja nuklearne odvija v skladu s petletnim finančnim načrtom. Hrvaški član uprave Vladimir Jelavič je ob tem dejal, da naj bi hrvaški sabor še v tem mesecu sprejel program za razgradnjo NEK, ki bo tudi osnova za ustanovitev hrvaškega fonda za razgradnjo krške nuklearke.
Posavci na obrtnem sejmu
Celje - Na 37. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki ga je svečano odprl predsednik vlade Anton Rop, se je predstavilo tudi 16 obrtnikov iz sevniške in krške občine.
Kreka in sevniška Obrtna zbornica sta skupaj najeli 60 kvadratnih metrov razstavnega prostora v najmodernejšem sejemskem objektu v pritličju hale L. V njem se je predstavilo enajst sevniških in pet krških obrtnikov, večino stroškov najema prostora pa krijeta obe zbornici. Razstavljalca je kvadratni meter prostora stal 14.000 SIT. Če pa bi na sejmu nastopal samostojno, bi moral najeti vsaj 12 kvadratnih metrov, kar je minimum po pravilih neposrednega najema prostora in bi ga to stalo 450 tisoč SIT. Posavci so na sejmu predstavljali kovinsko galanterijo, ponudbo gradbenih elementov, lekarništvo z lastnimi izdelki, pridelavo domačega naravnega sadnega soka in suhega sadja, kamnoseštvo, galanterijo iz reciklaže in kreativne storitve. Brežiški obrtniki na celjskem sejmu niso nastopili, ker se pripravljajo na predstavitev v oktobru na obrtnem sejmu v Zaprešiču. B.D.
Orali bodo v Posavju
Brežice - Na posestvu HPG bo od četrtka do sobote potekalo državno tekmovanje v oranju na ledini in stmišču. Uradno odprtje bo v petek, 17. septembra ob 13. uri. Zmagovalec se bo udeležil svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto.
Mojca Kosem
Vladimir Jelavič, hrvaški član uprave, in Stane Rožman, direktor uprave NEK
Mine ovirajo gradnjo HE Bosta n j
Boštanj - Pokrajina ob Savi, kjer se gradi HE Boštanj, se iz dneva v dan spreminja. Odprto je osem kilometrov dolgo gradbišče po obeh straneh Save; gradnja akumulacijskega bazena HE Boštanj in spremljajoče infrastrukture je namreč v polnem teku. Zaradi najdb številnih eksplozivnih teles pa prihaja do občasnih zastojev, pravi vodja projekta za izgradnjo HE Boštanj Miran Žgajner.
Levi breg reke Save je že popolnoma spremenil podobo...
Po opravljenih meritvah vplivov na okolje ter evidentiranju stanja infrastrukture in objektov v vplivnem območju, so se začela intenzivna dela na akumulacijskem bazenu HE Boštanj in na spremljajoči infrastrukturi. Na levem bregu Save je drevje že v glavnem posekano in so se začeli izkopi, večje skale za oblaganje brežin se vozijo na deponijo.
Menda se pri gradnji srečujete s težavami, ki jih povzročajo najdena eksplozivna sredstva?
Res je. Na levem bregu Save namreč pogosto naletijo na mine in druga eksplozivna sredstva, saj je na tem območju med vojno iztiril vlak z eksplozivom. Angažirana je civilna zaščita, dela pa zaradi odstranjevanja in uničenja min potekajo počasneje, kot je bilo predvideno, vendar to ne bo vplivalo na pravočasno dokončanje del na tem območju. Poleg tega so prejšnji teden dela zaustavili arheologi, saj so sumili, da gre za odkritje arheološkega najdišča. Na omenjenem najdišču so intenzivno izvajali arheološke ra-
ziskave, ki so pokazale, da ne gre za arheološko najdišče in se lahko normalno nadaljuje z deli na gradnji akumulacijskega bazena. Seveda pa bodo arheologi še naprej spremljali izgradnjo, ker je možno, da se na določenih mestih še odkrije kakšno arheološko najdišče.
Delate v občutljivem pasu ob Savi, kjer ste stisnjeni med Savo, Železnico in cesto, kar je še zlasti občutljivo in zahteva večjo previdnost?
Pri delih na urejanju brežin na levem bregu Save med Bregom in Orehovim se posega v varovalni pas železniške proge. Zaradi poseganja v varovalni pas železnice je s Holdingom slovenskih železnic podpisana pogodba o nadzorstvu. V okviru nadzorstva bodo pregledali vse projekte za izvedbo del v omenjenem vplivnem območju železnice ter jih ustrezno korigirali pred samo izvedbo del. Na tem celotnem območju med Savo in železnico se bo uredila brežina, izvedla se bo sanacija železniških propustov in na določenem delu se bo izvedla tudi prestavitev železniških električnih kablov. Kljub
tako obsežnim delom v varovalnem pasu železnice bo železniški promet po progi potekal nemoteno, da ne bo ogrožena varnost železniškega prometa, bodo železničarji povečali in okrepili čuvajsko službo. Za pravilno izvedbo del bodo poskrbeli nadzorniki. Za celotni akumulacijski bazen sta imenovana dva nadzornika in sicer Jani Zemljak, ki pokriva infrastrukturni del (državna, vodna in lokalna infrastruktura) in Dušan Rajh, ki pokriva dela na energetskem delu bazena. Za dela v varovalnem pasu železnice so dodatno imenovani še trije železniški nadzorniki.
Dela na desnem bregu Save ne potekajo sočasno Z deli na levem bregu ?
Dela na levem bregu Save res ne potekajo sočasno z deli na desnem bregu, saj na desnem bregu potekajo pripravljalna dela. V okviru pripravljalnih del je bila izvedena začasna prestavitev 20 kV daljnovoda med Kompoljem in boštanjsko graščino, saj bi daljnovod med Savo in cesto oviral gradnjo akumulacijskega bazena in gradnjo ceste G1-5 na tem
območju. Prestavitev ceste je začasna, ker v času gradnje ceste bo 20kV daljnovod prestavljen v telo ceste, kamor bo položeno še vodovodno omrežje. V okviru pripravljalnih del poteka tudi sekanje dreves na brežini, izvajajo pa se tudi geološke vrtine pri Kompolju in ob cesti Gl-5, ki bodo služile za meritve podtalnice v času gradnje in po njej. Po končanju pripravljalnih del se bo začelo izvajanje del na urejanju brežin desnega brega Save.
Za končanje projekta izgradnje HE Boštanj ni dovolj samo končanje del na akumulacijskem bazenu in jezovni zgradbi, ampak je potrebno izvesti še določena dela na infrastrukturi. Za pravočasno izvedbo infrastrukturnih del bo tudi poskrbljeno, saj sta trenutno v teku razpisa za izvajanje del na cesti R3-679 med Orehovim in Sevnico z nadvozom nad železnico ter razpis za ureditev zaščite Kompol-ja, ki zajema tesnilno zaveso, drenažni sistem, kanalizacijo, črpališče itd. V končni pripravi je tudi že razpis za nadvišanje ceste Gl-5 med Kompoljem in boštanjsko graščino, ki bo tudi kmalu objavljen.
INU “šampion”, posavskim vinom manj nagrad
Gornja Radgona - Tudi letos so na Kmetijsko-živilskera sejmu, ki je bil že 42. tovrstna prireditev, ob ostalem pestrem dogajanju podelili priznanja z različnih ocenjevanj. Med dobitniki sta bili tudi dve posavski zadrugi, podjetje s kmetijskimi stroji in posavski vinogradniki. Prav slednji so letos na ocenjevanje oddali manj vzorcev kot lani in tudi priznaj so dobili manj, predvsem so vinarji ostali brez naziva “šampion”.
Podjetje INO iz Krške vasi za renski rizling PT in cviček si je letos prislužilo dva zvene- PTP, Janez Bizjak z Jesenic na ča naslova; “šampion” za mul- Dolenjskem za chardonnay, KZ čer INO ELITE z dvema odmič- Krško za cviček PTP, Janez nima hidravličnima rotacijski- Istenič z Bizeljskega za Gour-ma kosilnicama in zlato medal- met brut, Zdravko Mastnak jo za mulčer INO MS 170. Pri- iz Sevnice za PeninoValentina, znanja Zadružne zveze Slove- Jože Prah iz Krške vasi za nije sta prejeli Kmečka zadru- cviček PTP, Pridelovalna sku-ga Sevnica in Kmečka zadru- pina Vesela Dolina z Malkov-ga Kostanjevica na Krki. ca (KZ Sevnica) prav tako za
Na ocenjevanju vin, ki je si- cviček PTP, Franc Šekoranja cer potekalo že konec julija, je z Bizeljskega za sauvignon, letos sodelovalo 252 pride- Peter Špiler z Zdol za modri lovalcev iz petih držav - Avstrije, pinot in sauvignon in Vinar-Hrvaške, Italije, Madžarske in ska zadruga Žaren iz Leskov-Slovenije - ki so na ocenjevan- ca pri Krškem za cviček PTP. je poslali 623 vzorcev. Skupno Letošnji sejem je bil sicer za je bilo podeljenih 31 velikih dva dni krajši kot leta doslej, zlatih medalj (VZM), 217 zlatih kljub vsemu pa uspešen, kar so (ZM) in 168 srebrnih medalj pokazali pozitivni odzivi raz-(SM). Med slovenskimi vino- stavljavcev, dober pa je bil tudi gradniki in vinarji so bili tudi odziv obiskovalcev. Sejem si je Posavci; sodelovalo jih je 24 z namreč ogledalo okrog 38 vzorci. Medalje je dobilo 14	130.000 ljudi, od tega je bilo
posavskih vinogradnikov in od 10 do 15 odstotkov tujcev, sicer so prinesli domov 3 veli- Po besedah direktorja Pomurke zlate medalje, 9 zlatih in 13 skega sejma Janeza Erjavca je srebrnih. Dve VZM je za laški sejem pozitivno odgovoril na rizling in sauvignon dobilo tri temeljna vprašanja; glede Vino Brežice in eno VZM KZ prihodnosti in posebnosti v Krško prav tako za sauvignon. združeni Evropi je prinesel do-Zlate medalje pa so dobili Ru- bro oceno obiskovalcev in raz-dolf Celestina iz Tržišča za stavljavcev ter ob ponudbi naj-chardonnay, KZ Krško dve ZM boljšega, kar premore naše za sauvignnon in modro kmetijstvo, ponudil tudi med-frankinjo, Janez Istenič z Bi- narodne razstave. Pri obisku se zeljskega je dobil ZM za Char- je pokazalo, da je bistveno več-donnay brut, Milan Glas iz ji zaradi odprte meje, saj ga je Krškega za laški rizling, Jože prišlo pogledat veliko Avstrij-Kodela iz Krškega za laški ri- cev. Dokazal pa je tudi, da ima zling, Zdravko Mastnak za prihodnost, saj ni le gospodar-Penino Valentina ter Vino Bre- ski dogodek, pač pa tudi pros-žice, ki je dobilo dve ZM in tor za srečanja, poslovna, kup-sicer za šipon in Moskon taw- cev in politikov. ny. Srebrne medalje pa so prejeli Anton Ajster iz Krške vasi	Jelica Koršič
Tuš za Sevnico in Krško
Celje - Podjetje Engrotuš je v petnajstih letih svojega obstoja prehodilo strmo in zelo uspešno pot. S prevzemom domžalske družbe Vele se je po ustvarjenem prihodku v trgovski branži zavihtelo na mesto drugega trgovca v Sloveniji. Koncern Tuš, kot se po novem imenuje, bo še letos začel graditi v Sevnici in v Krškem.
Leta 1989 je podjetje Engrotuš, ki ga vodi Aleksander Svetelšek v Slovenskih Konjicah odprlo prvo prodajalno.
Danes ima v Sloveniji 42 supermarketov, 15 drogerij, 4 centre “cash and carry” in 97 franšiznih poslovalnic. Poleg živilski trgovin pa še 9 gostinskih lokalov, 11 prodajaln čevljev, 4 bencinske servise in dva Planeta Tuš, v katerih je skupaj zaposlenih več kot štiri tisoč ljudi.
Letošnje leto je za podjetje, v katerem je čisti prihodek od prodaje za 38 odstotkov večji kot lani, prelomno predvsem zaradi preobrata v načinu širitve. Doslej seje podjetje namreč primarno širilo z nakupi zemljišč in z gradnjo novih trgovin.
Z nakupom večinskega deleža v domžalski družbi Vele pa so prestopili meje organske rasti.
Vstopili so na območja, kjer v Sloveniji prej niso bili prisotni. Z nakupom družbe Vele so
pridobili preko 40 novih poslovno prodajnih površin in tako zasedli mesto drugega trgovca v državi. V svojo blagovno znamko bodo vključili celoten živilski program, medtem ko bo neživilski program še naprej posloval pod imenom Vele. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek pojasnjuje, da so se zaradi konstantne rasti in vse večje kompleksnosti sistema povezanih podjetij odločili za uvedbo izraza koncem TUŠ.
V letošnjem letu so izpeljal že precej investicij, v načrtu pa imajo še izgradnjo štirih supermarketov; dva od njih bosta zgrajena v Posavju. Eden bo v novi obrtni coni v Boštanju, k* jo pravkar urejajo, drugi Pa v Krškem. Poleg sedmih mesnic ki jih nameravajo zgraditi letos, bosta tudi mesnici v Sevnici in v Krškem.
Nada Černič Cvetanovsk‘
Sava Glas, 16.9-2004
___________________________________SOLSTVO, ZDRAVSTVO
“Odprli” novo šolo
Kapele - V Kapelah imajo otroci po novem lepše šolske prostore, pouk športne vzgoje pa bo odslej potekal v moderni telovadnici, ki jo bodo krajani lahko uporabljali tudi za druge prireditve in svečanosti. Stene stare šole so bile že razpokane, pa tudi sicer šola ni več mogla zadovoljevati vse večjih šolskih potreb, še posebej devetletke. Na 900 m2 se razteza nova šola, ki jo bo letos obiskovalo 25 šolarjev od prvega do četrtega razreda, ima pa še oddelek vrtca, v katerem bo dneve letos preživljalo 10 malčkov.
V prihodnosti naj bi se učenci v domačem kraju šolali šest let, preostanek osnovne šole pa, tako kot že sedaj, preživeli v matični dobovski šoli. Kapelce je ob uradnem odprtju s svojih prihodom počastil minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, ki pa zaradi obveznosti ni prerezal traku; to so družno storili predsednik častnega odbora Jože Stanič, brežiški župan Andrej Vizjak in ravnateljica dobov-ske šole Biserka Cančer.
9. avgusta lani so Kapelci še postavljali temeljni kamen na mestu ob šoli, pretekli petek pa je bila šola polna, kot najbrž ne bo nikoli več, saj so se krajani želeli na lastne oči prepričati, da imajo prav zares novo šolo. Ta je v njihovem kraju že četrta; prvo so zgradili pred 180 leti, zadnjo, še stoječo, pa natanko leta 1900. Predsednik Krajevne skupnosti Kapele Anton Cerjak je ob odprtju povedal, da naj šola ne bo mrtev
kapital, pač pa naj služi napredku in razvoju kraja, ki se mu po napovedih obetajo lepši časi, predvsem v demografskem smislu, saj se vse več mladih družin vrača v kraj, pa tudi število rojstev narašča. V zgodovini kapelske šole pomnijo nekaj
slavnih ljudi, ki so med drugim pripomogli tudi k ustanovitvi ljubljanske univerze, to so brata Žmavc, pa Franc Zorčič ali Franjo Ževnik, seveda pa ne gre prezreti tudi tokratnega gosta Jožeta Staniča, nekdanjega direktorja Gorenja in se-
Najmlajši “člani’’ nove šole so se v novi jedilnici počutili kot kralji.
danjega podpredsednika državnega sveta. To dejstvo potrjuje, da je bil v kapelski šoli pouk zmeraj precej kakovosten. Zupan Andrej Vizjak je ob slovesnosti predstavil vso kronologijo načrtov glede izgradnje kapelske šole, saj je bilo v preteklosti tudi nekaj očitkov o priviligiranem statusu gradnje v Kapelah namesto obnove bizeljske ali brežiške šole. A kot je dejal župan, se je trud izplačal, otroci se lahko veselijo sončnih, svežih prostorov, nekatere učilnice imajo celo teraso, ne manjka pa niti multi-medijski prostor in majhni kotički za najmlajše. Sedanja konstrukcija omogoča tudi morebitno dograditev objekta. Občina je v to novogradnjo investirala 177 milijonov SIT, Ministrstvo za šolstvo je primaknilo 78, krajevna skupnost pa tudi. kar zajetnih 45 milijonov SIT.
Mojca Kosem
rojstva v porodnišnici brežice
Štirje strelski klubi - PPS Posavje, CPS Krško, DPS Senovo in Kondor Senovo so organizirali Šesti memorial Alojza Brezovška v spomin na nekdanjega prizadevnega športnega delavca in strelca. Izkupiček od tekmovalne prireditve gre vsakič v humanitarne namene in že spomladi so se organizatorji odločili, da ga bodo tokrat namenili Osnovni šoli Jurij Dalmatin za vgradnjo dvigala. Organizatorja Janko Božič in Marjan Brinovec sta izročila ravnateljici šole Antoniji Glas Smodič 135 tisoč SIT.
Včasih so otroke s posebnimi potrebami zaradi bolezni prešolali v specializirane zavode, zakon iz leta 1996 pa daje
Igrali za Onkološki inštitut
Kapele - KD Pihalni orkester Kapele je v nedeljo organiziral dobrodelni koncert za nabavo opreme za Onkološki inštitut Ljubljana. Na koncertu so zaigrali godbeniki, ki bodo v prihodnjem letu obeležili 155-let-nico delovanja, nastopili pa so tudi gosti Dušan Topolove, Brigita Suler in sestre Žarn. Sicer pa imajo Kapelci že kar Precej izkušenj z dobrodelnimi prireditvami; tako so že zbirali denar za Rdeči križ, pa za otroke, potrebne pomoči, pred dvema letoma so z donacijami tn vstopnino zbrali čez milijon SIT za brežiško bolnišnico. Tokrat so zbrali še več in sicer L666.000 SIT. Ček s tem zneskom so že na prireditvi predali direktorju inštituta Zvonimirju Hudolfu. M.K.
Streljaj bliže dvigalu
Krško - Osnovna šola Jurij Dalmatin ima med 720 učenci tudi takšne s posebnimi potrebami, med njimi fanta z mišično distrofijo. Bolezen ga je priklenila na invalidski voziček. Zanj so uredili ustrezni toaletni prostor, sedaj pa zbirajo denar za nujno potrebno dvigalo. Pred dnevi so izkupiček od prireditve darovali strelci.
Prejšnji torek je na svet prijokala Tjaša Cvetkovič, ki je že pravi korenjak. Porod je bil za mamico Majdo kar težak, saj je prvorojenka tehtala kar 4,15 kg, sestre pa so namerile 54 cm v dolžino. Očka Peter je svoji najdražji pozdravil takoj po porodu, sicer pa Tjašo obožuje. Majda in Peter se poznata tri leta, poročila pa sta se lanskega 23. avgusta. Za otroka-sta se odločila, ko sta gledala poročne fotografije in utrinke z morja, pa tudi drugi so jima namigovali, da je čas za povečanje družine.
°d 31. 8. do 13. 9. 2004
n, Oklice so rodile: Simona Knuplež iz Hotunj, Karolina Cizerle iz kostm;e pri Leskovcu, Nataša Bokalič iz Gornjega Lenarta, Majda Cvetih lc 'z Krške vasi, Miljana Pogačar iz Krškega, Sonja Stupar iz Dobove, Ckv^t^a Brašnič iz Krškega, Magda Caharijaž iz Bukovja v Babni ^JTj Valenja Stermecki iz Vitne vasi in Suzana Baznik s Hrastja pri
so rodile: Petra Žveglič iz Stržišča, Simona Franko iz Vj^ka, Silvia Kozole iz Dovškega, Irena Denžič iz Pišec, Anita ^:>Cll|k iz Podgoija pri Zabukovju in Marinka Kovačič iz Lokev.
Antonija Glas Smodič med Marjanom Brinovcem in Jankom Božičem
takšnim, otrokom pravico ostati na šoli po svoji izbiri, torej v domačem kraju in država pokrije stroške njihovega spremljevalca. Stroške za odpravo arhitektonskih ovir v šoli mora zagotoviti lokalna skupnost oziroma šola sama. Ravnateljica je povedala, da se učitelji angažirano odzivajo na učence s posebnimi potrebami, saj so že imeli gluhe, slabovidnega, imajo tri otroke z insulinskimi črpalkami, kar prav tako zahteva dodatno pozornost učiteljev. Ta čas je v ospredju vgradnja dvigala, kar mora biti realizirano do izteka šolskega leta, ker bo fant na invalidskem vozičku prihodnje leto v 5. razre-
du. Poslej ne bo več možno njegovega razreda umestiti v pritličje, tako kot so to storili še letos, ker se na predmetni stopnji izvaja kabinetni pouk.
Vgradnja dvigala je ocenjena na 15 milijonov SIT, z dobrodelnimi akcijami šole ter donacijami obrtnikov, podjetij ter posameznikov pa se je doslej zbral dober milijon SIT.
Na šoli bodo s prireditvami še naprej zbirali denar. Otroci želijo svojemu bolnemu sošolcu čim bolj olajšati pouk in ob vrstniku s posebnimi potrebami so vsi postali bolj dojemljivi za težave, ki jih invalidom povzročajo arhitektonske ovire, pravi ravnateljica. B.D.
“Zasijal” bo nov Sonček
Krško - Leta 1995 je bilo ustanovljeno Društvo za cerebralno paralizo Posavje, ki trenutno šteje kar 270 članov. Sprva društvo ni imelo svojih prostorov, po dveh letih delovanja pa jim je krški Center za socialno delo odstopil manjši prostor, v katerem so si uredili pisarno. Leta 2001 so se preselili na današnjo lokacijo, na Valvazorjevo nabrežje. Lani je Sonček, katerega član je krško društvo že od ustanovitve, odkupil polovico teh prostorov in jih pričel adaptirati. Tako bo sedaj v najnovejšem centru Sonček dneve preživljalo pet njihovih varovancev, ki bodo vključeni v program varstva, usposabljanja in zaposlovanja v varstveno-delovnem centru, za njih pa bodo pripravili izobraževalne in druge programe, ki so predvsem namenjeni druženju. Nov center bodo svečano odprli 23. septembra.
Dobili dvigalo in parkirišča
Brežice - Pred dnevi so starši otrok z Osnovne šole Brežice v letošnjem šolskem letu prvič sedli v šolske klopi, da bi izvedeli vse podrobnosti o delu in življenju v šoli ob začetku pouka. Veliko se jih udeležilo prvega roditeljskega sestanka, ob tem pa so imeli tudi priložnost spremljati uradno odprtje dveh pridobitev, s katerima se šola po novem ponaša, to je dvigalo in nova parkirna mesta.
Pet invalidnih otrok se lahko sedaj bolj veseli poti v svoje učilnice, saj se z dvigalom lahko kar sami pripeljejo do njih. Pa tudi njihovi starši ne bodo več tako zaskrbljeni zaradi prometne gneče po koncu šolskega pouka, ko otroci tekajo po šolskem dvorišču, avtomobili pa vozijo čisto poleg njih in so vedno v nevarnosti. Na
ravnateljica šole Marinka Lubšina Novak pa se je v pozdravnem nagovoru zahvalila še Vladu Križmanu, predsedniku sveta šole, in Bojanu Tičarju, predsedniku sveta staršev. Vse zbrane je povabila, da združijo moči tudi pri prizadevanju za prenovo njihove šole, ki naj bi jo odprli septembra 2006. Zupan Andrej Vizjak je tem
Župan Andrej Vizjak je odprl obe novi pridobitvi, eno izmed njih je tudi sam preizkusil.
prostoru pred šolo so namreč uredili 37 parkirnih mest, 17 pa še na Maistrovi pri športni dvorani oziroma “balonu”. Investicija, s katero so želeli na občini delno rešiti kronično pomanjkanje parkirnih mest v centru Brežic, je vredna 10 milijonov SIT, dvigalo za otroke s posebnimi potrebami pa je stalo blizu 15 milijonov SIT. Poseg je bil zelo zahteven, saj dvigalo stoji v posebnem jašku, zato je tudi trajalo dve leti, da so ga namestili. Pridobitvi je financirala Občina Brežice,
pričakovanjem pritrdil, saj prvošolčki, ki zaradi prostorske stiske še vedno obiskujejo L razred devetletke v vrtcu Mavrica, šele ob prihodu v šolsko stavbo začutijo pravo pripadnost in povezanost s šolo. Letos bo projektna dokumentacija že nared, po načrtih naj bi posodobljen šolski atrij uporabljali kot učilnice že čez dve leti. Zupan je še omenil gradnjo telovadnice, kjer pa se soočajo s problemi, povezanimi z zemljiščem.
Mojca Kosem
Spremembe pri vozovnicah za študente
Posavje - Slovenske železnice so začele prodajati dijaške in študentske abonentske vozovnice. Dijaki in študenti morajo imeti ob nakupu abonentskih vozovnic pri sebi pravilno izpolnjene vloge za dodelitev subvencije (ta se lahko uveljavlja pri potovanjih, daljših od-5 km), ki jih dobijo na svojih šolah. Tudi posavski šolarji lahko izkoristijo to možnost.
Na železniških postajah Krško, Sevnica in Dobova je mogoče vozovnico plačati tudi s plačilno kartico, sicer pa z gotovino. Študenti visokih šol so lahko septembra kupili vozovnice še po lanskoletnih pogodbah, oktobra pa bo začel veljati nov pravilnik. Prinaša kar precej sprememb; tako bo tudi za študente visokih šol uveljavljal enake kriterije, kot jih že določa pravilnik za dijake in študente višjih šol. Vsi študenti bodo torej poleg potrdila o šolanju, ki ga dobijo na svojih fakultetah, morali na postajah oddati še izpolnjen obrazec. Ta vsebuje štiri rubrike; podatke o prejemkih na družinskega člana, ki jih bodo študenti prepisali z odločbe za otroške dodatke, vpisali bodo še razdaljo stalnega prebivališča do kraja šolanja, in podatek o dodatku za prevoz k štipendiji, če jo prejemajo, omeniti pa bodo morali tudi bivanje v študentskem domu, čeprav se
to ob prejemanju štipendije ne upošteva. Postopek bo torej v prihodnje bolj zapleten.
Glede kombiniranih želez-niško-avtobusnih vozovnic bodo še odločali, trenutno jih omejuje pogodba o sofinanciranju. Dokler ne bo pričel veljati nov pravilnik za študente, se o tem ne bodo dokončno dogovarjali, je povedala Marta Vencelj s Slovenskih železnic. Omenjene podatke pa bodo vnesli v program Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo potem podal podatek o popustu oziroma višini subvencije, slednje se gibljejo od 7 do 70 odstotkov. Če dijak ali študent zahtevanih podatkov ne bo priložil, mu avtomatsko pripada najlažja, torej 7-odstotna subvencija, sicer pa bo največ upravičencev verjetno v srednjem razredu. Nov sistem je bolj pravičen od starega, njegova slaba stran je le več birokracije, ki pa se ob nižji ceni vozovnic zlahka tolerira. M. K.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
SavaGlas, 16.9.2004
VOLITVE 2004
Pot vodi samo naprej
Zajčja Gora, Mirna - ZLSD Sevnica je predstavila svojo kandidatko za volitve v državni zbor Bredo Drenek Sotošek, ki se je doslej že izkazala s svojim delom v javni in zasebni praksi pa tudi v politiki. Prepričana je, da je potrebno oblikovati enoten kulturni prostor, ločiti dobičkonosno od ljubiteljske dejavnosti, prizadevala pa si bo tudi za lastniško neodvisen občinski medij. Zdravstvo naj bi bilo enako dostopno vsem in tudi de-vedetke naj bi imele enake pogoje za delo. Mladim je treba omogočiti pripravništvo, jim ponuditi stanovanja in programe, da ne bodo zašli na kriva pota. Več skrbi pa je potrebno namenjati tudi starajoči generaciji. Pomembno mesto v njenem volilnem programu predstavlja skrb za okolje ter razvoj podeželja s spodbujanjem ekonomičnega poslovanja.
Nekaj dni za tem je ZLSD na konvenciji v Mimi na Dolenjskem predstavila vse kandidate za državnozborske volitve v 6. volilni enoti, kamor sodi tudi Posavje. Poleg Brede Drenek Sotošek iz Sevnice kandirata še Jože Ribič v Krškem, ki se bo med drugim zavzemal za gospodarski razvoj Posavja, socialno pravičnost in brezplačno izobraževanje, ter Jožica Stajic v Brežicah, ki je prepričana, da bi bil svet boljši, če bi o njegovi usodi odločalo več žensk, saj so prizade vnej še, bolj potrpežljive, pripravljene na kompromise. Srečanja na Mimi se je udeležil tudi predsednik stranke Borut Pahor. N.GC
Sooblikovali prihodnjo vlado?
Krško - Predsednik stranke SLS Janez Podobnik v preambuli volilnega programa poudarja, daje SLS stranka slovenskega ljudstva, zavezana slovenski ustavnosti in državnosti, stranka krščanskih in slovenskih tradicionalnih vrednot. Kot stranka z
najdaljšo tradicijo med vsemi slovenskimi strankami in članica družine evropskih ljudskih strank pa se bodo po njegovih besedah zavzemali za decentralizacijo kot vzvod za zmanjšanje razvojnih razlik med slovenskimi regijami, za spremembo davčne politike z osnovnima ciljema pospešiti razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih področij, dvigniti kakovost življenja na podeželju, razviti tretjo in ustanoviti četrto univerzo v Novem mestu, povezati Ljubljano in okolico s hitro železnico ter oblikovati takšne EU regije, v katerih bo Slovenija vključena kot celota s sedežem v Sloveniji.
Na 13. taboru SLS se je zbralo več kot 6000 ljudi in tudi strankini najpomembnejši možje; poleg predsednika Janeza Podobnika še njegov brat Marjan, nekdanji ministri Bergauer, Presečnik, But, Smrkolj, Bizjak, pa tudi Franc Zagožen, Peter Vrisk... Družbo so jim delali tudi evropski kolegi. Zbrane je nagovoril sevniški župan in kandidat za volitve Kristijan Janc, slavnostni govornik pa je bil Janez Podobnik. Na slavnostni konvenciji so predstavili kandidate SLS za poslance v DZ, sevniški je Kristijan Janc, v Krškem kandidira Ana Somrak in v Brežicah Roman Baškovč. S.V.
Za preglednejše javne finance
Sevnica - Na konvenciji Nove Slovenije (N. Si) v Sevnici so se predstavili kandidati stranke za poslance iz Zasavja in Posavja Kot je poudaril predsednik stranke Andrej Bajuk, imajo pretežno mlade kandidate do 35 let starosti in med njimi 20 žensk. Sevniški volilni okraj zastopa Matjaž Traven, ki bi se kot poslanec zavzemal za vzpostavitev plačilne discipline in razbitje politično poslovnih korupcijskih navez, ker oboje uničuje podjetništvo. Janez Požar iz Krškega bi se zavzemal za stabilno strategijo gospodarskega razvoja in šolo, ki poudaija človeške vrednote ter potrebo ljudi po sodelovanju brez predsodkov. Takšni so namreč ustvarjalni člani družbe. Najmlajši kandidat Milan Gr-
movšek iz Brežic meni, da vladajoča koalicija obljublja stvari, ki jih ni sposobna izpeljati, zato je po njegovem mnenju čas za spremembo oblasti. Grmovšek daje prioriteto vlaganju družbe v znanje, ki bo zagnalo gospodarstvo in odpiralo nova delovna mesta.
Kandidati N. Si s predsednikom stranke med volivci krožijo z avtobusom. Radi bi dobili njihovo zaupanje pri predstavljanju programa. Bajuk pravi, da je skrajni čas za prevzem krmila, ki gaje treba naravnati v smer preglednih javnih financ, doslednega izvajanja zakona o javnih naročilih in soočenja državljanov z resnično višino javnega dolga, ki je večji, kakor ga vlada priznava. B.D.
Poslanec naj bo iz vladajoče garniture
Impoljca, Sevnica, Brežice -Na povabilo sevniške LDS in direktoija Kopitarne, sicer kandidata za volitve v državni zbor Marjana Kurnika, je Sevnico obiskal minister za evropske zadeve mag. Milan M. Cvikl. S sevniškimi gospodarstveniki in podjetniki je razpravljal o gospodarstvu v evropskih tirnicah.
V ponedeljek se je v Sevnici mudil predsednik vlade Anton Rop. Skupaj s svojimi ministri Kopačem, Gabrom, Kebrom, Gantarjem in drugimi uglednimi predstavniki stranke LDS je pozdravil zbrane volivce. Nato si je z ekipo ogledal Kopitarno in pohvalil, da se v teh kriznih časih še drži nad vodo. Del ministrske ekipe, ki jo je vodil Slavko Gaber, pa se je v hotelu srečala z ravnatelji sevniš-kih šol. Slednji so izkoristili priložnost in mu zastavili nekaj konkretnih vprašanj. Izpostavili so problematiko šolskih okolišev, izrazili bojazen pred ukinitvijo podružničnih šol, opozorili na preobsežno administracijo v devetletki in na to, da so preveč prepuščene same sebi. Prisotnost Kebra so izkoristili za vprašanje o šolski prehrani in priporočilu, naj šolske kuhinje odslej uporabljajo posneto mleko. Keber pravi, da bodo s tem spodbudili otroke k zdravi prehrani.
LDS-ov avtobus se je nato od-
pravil še proti Brežicam, kjer je Anton Rop pozdravil vse prisotne in brežiškega kandidata za poslanca Jožeta Avšiča, s katerim je v preteklosti, kot je dejal, že izpeljal kar nekaj pomembnih projektov. Avšič pa je ob tej priložnosti dejal, da se bo tudi v naslednjem mandatu trudil izboljšati Slovenijo^ in jo narediti še uspešnejšo. N.Č.C.
Več sonca za otroke
Sevnica -Veliko članov in simpatizeijev Slovenske demokratske stranke je pozdravilo sev-niškega kandidata za državni zbor Bojana Ruglja. Slednji ugotavlja, da potrebujemo več sonca za otroke in da vrednote, na katerih slonijo temelji napredne družbe, izgubljajo svoj pomen. Sam si bo prizadeval za hitrejši gospodarski razvoj, ki s seboj prinaša več denaija za zdravstvo, socialo, šolstvo, za kulturo in umetnost in več denaija za pokojnine. Zavzemal se bo za tako Slovenijo, kjer bodo vsi enaki pred zakonom, kjer bosta delo in znanje nagrajena in bodo imeli vsi enake možnosti razvoja.
Rugljevo kandidaturo so s spodbudnimi besedami pospremili tudi ostali strankarski fiink-cionaiji. Občinski in državni svetnik ter podžupan Stefan Te-raž je dejal, da bomo 3. oktobra vprašani, kakšno prihodnost si želimo. Dosedanji poslanec Branko Kelemina, ki ugotavlja, da osem let v opoziciji ni bilo lahkih, je prepričan, daje Rugelj tisti borec, ki bo znal nadaljevati njegovo pot. Brežiški župan in poslanec Andrej Vizjak je poudaril, da je imela Sevnica v Kelemini, ki kandidira v Trebnjem, pogumnega poslanca Tak odločen človek pa je tudi Rugelj. Tudi Jožef Jerovšek je pohvalil kolega Kelemino, kije prepričan, da je Rugelj dovolj podkovan, da se bo spopadel z oblastjo. V torek seje SDS-ov avtobus s prvakom stranke Janezom Janšo in kandidati za poslanca ustavil v Brežicah, kjer upa na ponovno izvolitev župan in dosedanji poslanec mag. Andrej Vizjak, in zatem še v Krškem, kjer kandidira Stane Pajk. N.Č.C.

Dizelsko varčevanje.
Do 500-000 SIT ugodnef« nakup dizelskih motorjev.
Pri nakupu modelov Polo, Golf, Pa$sat in Sharan z dizelskim motorjem vam sedaj omogočamo kar trojni prihranek; prihranek zaradi nižje cene avtomobila, prihranek pri nizki porabi in prihranek zaradi nižje cene dizelskega goriva.
YoIkswagen financiranje družbe Porsche Kredit in Lessing pa v prvem letu vključuje tudi obvezno zavarovanje vašega vozila. Ne zamudite izredne priložnosti, saj ponudba traja le do odprodaje zalog.
- M	»' m *4m-
Radanovič Brežice d.o.o.
Čemelčeva ulica 5,	Tel.: (07) 49 92150
8250 Brežice	Fax: (07) 49 92172
Srečanje borcev ob obletnici požiga vasi
Planina nad Podbočjem - V podgorjanski vasici tik ob slovensko-hrvaški meji so pred 62 leti ustaši pobili 17 moških in vas požgali. V spomin in opomin na vojne grozote se na Planini vsako leto srečajo borci, pripadniki Slovenske vojske, veterani in planinci. Letošnjega srečanja sta se med drugim udeležili tudi državna sekretarja z notranjega in obrambnega ministrstva, Miha Molan in Milan Jazbec, ter poslanca Jože Avšič in Brane Janc, slavnostni govornik pa je bil Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOV Slovenije.
Ko je obudil spomine na svojo mladost v bližnjih krajih, je Stanovnik posebej izpostavil gorje, ki so ga preživeli ljudje ob nekdanji italijansko-nemško-hrvaški tromeji, od koder so okupatorji sprožali poboje in izganjali prebivalstvo. Bolečina vseh bolečin pa je bilo izdajstvo v lastnem narodu, ki se vleče vse do danes in tudi zato v Sloveniji še ni prišlo do sprave, kakršno so dosegli veliki narodi. To je tudi razlog, da v Sloveniji ostajamo razdvojeni, da pri nas ni prave sloge in sprave, ki bi jo danes prav tako potrebovali, je med drugim poudaril slavnostni go-
vornik. V imenu nestrankarske borčevske organizacije različno mislečih ljudi, ki pa se zavzemajo predvsem za resnico, pravico in poštenje, je nagovor sklenil s povabilom na volitve, ki so, kot je dejal, dolžnost slehernega državljana.
Pred zaključkom srečanja in bogatega kulturnega programa je v imenu somišljenikov s sosednje Hrvaške spregovoril tudi nekdanji general Rade Bulat ter izpostavil skupne boje slovenskih in hrvaških partizanov. Napovedal je tudi skorajšnji izid knjige o spominskem območju Zumberak-Gorjanci. STA
“Zakon” močnega gradbinca...
Brežice - Skozi občino Brežice teče 15 kilometrov nove avtoceste in dela na cestišču bodo kmalu zaključena. Krajani ob trasi avtoceste in širše pa se ves čas gradnje srečujejo s stotinami težkih tovornjakov, ki po lokalnih cestah in javnih poteh prevažajo gradbeni material in uničujejo infrastrukturo. Skoda je nastala tudi na individualnih objektih. Na predlog opozicijske koalicije (LDS, SNS, LORKS PUM, DeSUS) je bila sklicana izredna seja Občinskega sveta Brežice, na kateri so celovito obravnavali problematiko ob izgradnji avtoceste z namenom zaščititi vse oškodovance.
Uredba o lokacijskem načrtu zajema vse obveznosti investitorja in izvajalca, ki jih morajo izpolniti, da ne bodo z gradnjo avtoceste oškodovali premoženja lokalne skupnosti in posameznikov, ogrozili njihove varnosti in zdravja. Vodja občinskega oddelka za okolje Branko Blaževič ugotavlja, da investitor in izvajalec na odseku avtoceste Smednik - Krška vas v 90 odstotkih ne spoštujeta določil iz uredbe, na daljšem odseku trase do Obrežja pa je sploh nemogoče oceniti, v kolikšni meri se obveznosti iz uredbe izvajajo.
S terena je slišati veliko pripomb. Svetnik Milko Veršec nenehno opozarja na uničenje ceste Bizeljsko - Brežice zaradi težkega tovornega prometa, na poškodovanje hiš ob cesti in nemoč lastnikov, ki ne vedo, na katero občinsko službo se lahko obrnejo z zahtevo po povrnitvi škode. Zupan Andrej Vizjak je na eni od minulih sej odgovoril, da občina za račun fizičnih oseb po zakonu od investitorja oziroma izvajalca ne more terjati odškodnine. Veršec z odgovorom ni bil zadovoljen in je pričakoval, da bo vendarle imenovan nekdo iz občinske službe, ki bi ljudi usmerjal pri vlaganju odškodninskih zahtevkov. Na izredni seji je bil tudi predstavnik Družbe za avtoceste Abdon Peklaj začuden, zakaj občina takšnih zahtevkov doslej še ni zbrala. Dejal je, da bi primere škod na objektih lahko že začeli reševati. Opozicijska koalicija je predlagala, naj občina fizičnim osebam pri uveljavljanju odškodnine v zvezi z gradnjo avtoceste nudi brezplačno pravno pomoč. Poslancu Jožetu Avšiču ne gre v račun, da občina ob tako velikem posegu v prostor, ko se je z avtocesto gradil še mejni prehod Obrežje, za zavarovanje lokalnih interesov in spremljanje gradnje ni zaposlila profesionalca, ga pa že sedaj plačuje za gradnjo hidroelektrarne, ki se v brežiški občini še dolgo ne bo začela. Strokovni svet
pod vodstvom Vojka Bibiča, v katerem so predstavniki krajevnih skupnosti ob trasi ceste, je sicer požrtvovalno spremljal dogajanje, vendar je to neprofesionalni organ z omejeno pristojnostjo in močjo v pri merjavi z močnim in arogantnim izvajalcem, podjetjem SCT, ki stremi za čim večjim dobičkom. Kot takšen se tudi močno zoperstavlja izpolnjevanju obveznosti iz Uredbe o lokacijskem načrtu in išče način, da bi imel po zaključku gradnje čim manjše obveznosti z naslova škod. Tako je 14 mesecev odlagal podpis dogovora občino, ki precizira medsebojno sodelovanje v času gradnje.
Izvajalci se ne strinjajo seznamom cest, ki jih je občina predložila z zahtevo po sanaciji, češ da niso uporabljali vseh naštetih transportnih poti. Krajevne skupnosti imajo sli kovne dokaze, šteli so tudi promet, ki se je razširil še na ceste zunaj prvotno dogovorjenega območja.
Gregor Ficko s prometnega ministrstva je zatrdil, da bodo po končani izgradnji popravljene vse uničene lokalne in državne ceste (tudi Bizeljsko - Brežice) in izpolnjene obveznosti iz Uredbe o lokacijskem načrtu, na Čatežu bo postavljena zaščitna ograja, ki bo domačinom sprejemljiva in se zanjo .pripravlja študija, urejeni bodo dostopi do kmetijskih površin ob avtocesti. Peklaj obvešča lastnike zemljišč, da bo dokončna odmera narejena po zaključku del.
Pri takšni investiciji se za škodo ob gradnji določi garancija v višini 10 odstotkov vrednosti posla in dokler škoda ni sanirana, se izvajalcu garancija ne sprosti. Peklaj je dodal, da bo škodo saniral Dars, če je ne bo izvajalec, ki mora za predajo posla od lokalne skupnosti dobiti izjavo, da do nje nima neporavnanih obveznosti. Seveda občina te izjave ne bo dala, če ne bodo rešena vsa odprta vprašanja.
Branka Demovšek
Zahtevajo boljšo infrastrukturo
Kapele - Člani sveta krajevne skupnosti Kapele so se že enajstič sestali na redni seji. Med drugim so obravnavali poročilo o gradnji šole, čeprav so večino obravnavanega že sprejeli v planskih aktih. Kapele* so slišali tudi poročilo o ocenjevanju kraja, s svojim mestom so, glede na to, da je bilo središče Kapel eno veliko gradbišče, kar zadovoljni’ seveda pa so si za v prihodnje postavili višja izhodišča Člani sveta s<* sprejeli tudi sklep o višini letošnjih grobnin, m2 groba bo tako sta* nekaj manj kot 1.000 SIT, položnice pa bodo krajani prejeli pred 1; novembrom. V prihodnosti, že naslednje leto, načrtujejo, tako prav! Anton Cerjak, predsednik sveta KS Kapele, na občino nasloviti nekaj zahtevkov v zvezi s komunalo ureditvijo in infrastrukturo, ki bi j**1 morali že prej, a zaradi velikih izdatkov ob gradnji šole občine s ten* niso želeli dodatno obremenjevati. Sicer pa so na seji ponovn0 obravnavah poškodovano bankino na cesti skozi Župelevec. Cesta f namreč že bila zasiiovana preozko za tolikšen promet, v krajevni skup" nosti zato že sedaj, ko se še eksploatira bizeljski kamnolom, želij0 zgraditi pločnik in s tem zagotoviti varnost pešcev, s čimer se strinja tu**1 občina. Seveda pa se bo potrebno dogovoriti z državno upravo, saj Je cesta nenazadnje državna, čeprav glede na odnos pristojnih do nje to >** ravno očitno. Na seji so obravnavah še nekaj drugih tekočih zadeV glede komunalnega urejanja in vzdrževalnih del. M. K
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
za mlade...
Z glasbo, pesmijo in smehom v novo šolsko leto
Počitnice so minile, brezskrbnih dni je bilo hitro konec in 1. septembra smo ob pol treh popoldne zopet prestopili šolski prag. Sošolci smo se pozdravili in skupaj stopili v garderobo, kjer so nas pričakali razredniki in nam razdelili ključke, da smo lahko odklenili svoje omarice. Nato smo odšli v razred in dobili knjige in zvezke, ki so bili zelo težki, saj jih je bilo veliko. Preverili smo, če imamo vse potrebščine, ki smo jih naročili za novo šolsko leto.
Čeprav je bil prvi šolski dan, nismo ostali lačni. Gospa kuharica nam je vsakemu pripravila dve palačinki in čaj. Počasi smo z javno predstavitvijo razredov in razrednikov odšli v telovadnico, kjer se je že začela kulturna prireditev z naslovom “Z glasbo, s pesmijo in smehom v novo šolsko leto”. Nastopili so Blanški vinogradniki, ansambel Labirint, predstavila se je tudi skupina Ljudski pevci z Blance. Ne smemo pozabiti tudi na nastop naših dveh mlajših osnovnošolcev Anje in Mateja, ki sta lepo zapela pesem o koncu počitnic ob spremljavi učitelja Romana s harmoniko. Pozdravili sta nas gospa ravnateljica in predsednica Krajevne skupnosti Blanca gospa Meri ter nam zaželeli veliko učnih uspehov v novem šolskem letu. Prireditev se mi je zdela dobro organizirana in uspešno izvedena.
Skupaj se veselimo novega šolskega leta. Želim si, da se bosta na naši šole še mnogokrat slišala smeh in harmonika in bo zazvenela lepa pesem. Predvsem pa si želim, da bi tudi to šolsko leto zaključil z odličnim uspehom.
Tadej Strojanšek 7. r devetletke, OŠ Blanca
Gregor osvojil bronasto plaketo
Ljubečna - Gregor Gramc,
član Plesno glasbenega centra Krško, je v soboto, 28. avgusta, dosegel svoj do sedaj naj večji uspeh, saj je za svoje odlično igranje na diatonično harmoniko prejel bronasto plaketo strokovne komisije.
Preden je dosegel ta odlični rezultat seje moral udeležiti predtekmovanja v Ratežu in polfinala v Bodoncih. Tekmovanja za 24. zlato harmonika Ljubečne seje letos udeležilo 417 harmonikarjev iz vse Slovenije v štirih starostnih kategorijah. Kljub mladosti (11 let) ima Gregor za seboj že veliko nastopov in tekmovanj, kjer je predvsem navdušil poslušalce in gledalce s podatkom, da je samouk, saj mu na glasbeni poti pomaga le njegov oče Vlado. Obiskuje tudi 3. letnik klavirja v Glasbeni šoli Krško. Da je družina Gramc res “glasbena”, dokazuje tudi mala Martina (dve leti), ki tudi že vleče harmoniko (na fotografiji). D.V.
v mesecu septembru:
- mladinski program pisalnih mis od 8*9f* ^
eksponati sedežnih garnitur s po
SIT ,
? tvic. t' s
> at- !?nU
Hiti do 48%
■
ZA VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ \
VELIKA IZBIRA SEDEŽNIH GARNITUR	|
KUHINJE ŽE ZA NEVERJETNIH 39.990 SIT	\
MLADINSKE SOBE ŽE OD 39.990 SIT	|
SPALNICE ŽE OD 79.990 SIT	$
KAVČI ŽE OD 29.990 SIT	§
REGALI ŽE OD 34.990 SIT	^
POSTELJE ŽE OD 7.990 SIT	~
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)748 80 390
noRirsata
Marjan Knez
”Verjamem v Boga!”
V predprostoru ordinacije v hišici 14 v Boštanju, kjer je bitje ure iz bližnjega cerkvenega zvonika naznanjalo prehitro begajoči čas, je nekaj čakajočih človeških duš. Svoj čas na vrstni red sem izkoristila za prebiranje na stene postavljenih množičnih zahval tistih, ki jim je Marjan pomagal. Tam iščejo zdravje in spoznanje, ki se zgodi po veri z vero. Če se odločijo za vero Vanj, bodo od tam odšli drugačni. Saj tudi Marjan, duhovni samorastnik, deluje v veri blagoslova troedinosti - Očeta, Sina in Svetega duha.
“Lahko bi bil kar koli. Lahko bi risal, lahko kiparil, igral, restavriral, bil glasbenik, imel sem veliko nagnjenj”, mi je dejal. Ko sem ga vprašala, kdaj se je začel ukvarjati s svojim poslanstvom - duhovnim zdraviteljstvom, me je zadovoljil: ”V Kristusovih letih, pri triintridesetih, sem začel to delati, vse življenje sem to slutil. Pomagati ljudem. Kar misliš in govoriš, da je, to tudi bo, zato mislite in govorite tako, da bo dobro, kajti beseda bo meso postala, se bo izpolnila! Bolj nam škoduje, kar gre skozi usta ven, kot kar gre skozi usta noter. Zato je treba ozavestiti svoje besede”, je eden poglavitnih Marjanovih pogledov na življenje. “Sistem je takšen, da si ne uspemo izreči niti dobro jutro niti lahko noč, iz vseh strani smo bombardirani z negativnimi informacijami, v teh brzicah pa je nujno potrebno iskati svojo pot. Pot ljubezni. Ljubezen je moč našega duha, kjer koli, do kogar koli in do česar koli. Ljubezen je energija, ki se pretaka. Naučiti se je treba ljubiti sebe in bližnje in naj nas ne bo sram pokazati jo otrokom. Če bi to znali, ne bi bilo zla, v družinah in na svetu bi bilo več miru. Treba se je naučiti odpuščanja, ki je
odveza, je svoboda. In otroke je treba naučiti hvaležnosti, potem domovi za ostarele ne bodo tako polni.”
...Deklica v Beogradu, ki je tipaje hodila, je po desetih dneh zdravljenja prebrala časopis. Zdravil jo je na daljavo, preko fotografije. Zenska, ki si je osem let med zdravniki prizadevala za otročička, je zanosila. Drugi ni bilo treba operirati dojke, tretji je izginila bula. Iztoka je iztrgal komi, za pogrešane povedal, kje jih bodo našli...
Marjan Knez se zaveda, da on zdravi, Bog pa ozdravlja: "Iskrena prošnja in srčna molitev uresničujeta, se izpolnjujeta po vaši veri. Verjeti v to, kar uči Jezus - po vaši veri se bo zgodilo, ne po vaših željah in upanjih, temveč v tem, kar je človek sposoben verjeti. Vera pa se ne dobi po pošti, niti na vrtu, vero je treba v sebi prebuditi. In jaz človeka prebujam v njegovem egu, v veri v življenje, ozdravitev, v uspeh in ga navdihnem za sprejemanje sprememb. Brez sprememb ni drugačnosti. Obvladovanje last-
nega jaza je pot do uspeha.”
Po celi Sloveniji je imel preko 450 predavanj, okrog 40 radijskih oddaj, štiri oddaje na televiziji. O Marjanu Knezu in ljudeh, ki so pri njem iskali zdravje in spoznanje, kako preobrniti življenjske energije sebi v prid, je nastala knjiga “Zdravje iz ljubezni”.
Kot osebnost, je ta terapevt skromen človek in pravi: "Svojih spoznanj ne vsiljujem nikomur. Ne bolnim, ki ne želijo moje pomoči, ne drugim zdraviteljem, ki se z mojim načinom zdravljenja ne strinjajo in uporabljajo drugačne metode. To je moja pot.” Opozarja na elektrome-gnetna sevanja v naših domovih in v sobah študentov, ki so prenapolnjena z vso mogočo tehnologijo in tako kalijo slabo počutje, in bolezni, na ogledala in različne “negativne” rastline, ki krasijo naše domove.
Ker si, kot je prepričljiv Marjan Knez, izrečemo in izdelamo lastne uroke, so me po obisku pri njem še isti dan iz svojega oklepa spustili vsi boleči sklepi. A nisem iskala dokazov. Ali pač, v podzavesti, ki jo je videl, kar je izkušnja iz prve roke...
Natja Jenko Sunčič
RECEPT ZA VSAK DAM
Testenine z bučkami in papriko
Sestavine:
500 g testenine, najboljše so “penne rigate” 1 bučko 1 rdečo papriko
1	manjšo čebulo
2	žlici kisle smetane parmezan po želji
Postopek:
Na olivnem olju prepražimo čebulo da postekleni. Bučko olupimo in jo narežemo na kolobarje ter damo na prepraženo čebulo. Papriko operemo in jo očistimo, nareženo na rezine in dodamo v ponev. Skupaj pražimo še približno 10 do 15 minut. Med tem časom zavremo vodo za testenine in ko so testenine skuhane, jih damo v skledo in potresemo s parmezanom. V omako dodamo dve žlici kisle smetane ter z omako prelijemo testenine. Jed je mišljena kot samostojni obrok. Zraven lahko postrežemo solato iz rdečega radiča in rukole.
Zelenjavna musaka
Sestavine:
/4 kg “kiflčarja” ali drugega krompirja
1/4 kg korenja
1/4 kg graha
nekaj listov blitve
1 kisla smetana
50 dag masla
sol, vegeta
na drobno sesekljan peteršilj mleko
Postopek:
Krompir in korenje očistimo in narežemo. Blitvo malo pokuhamo v slani vodi, odlijemo, nasekljamo. Na stopljenem maslu popražimo
blitvo in zalijemo z mlekom. V to dodamo malo kisle smetane, korenje in grah, malo pokuhamo. Ognjevarno posodo namažemo z maslom, dno pokrijemo s krompirjem, na krompir polijemo blitvo z grahom in korenjem, potresemo peteršilj, na to damo še eno plast krompirja, polijemo s kislo smetano. Pečemo eno uro v pečici, ki smo jo segreli na 200 stopinj C.
Pecivo iz plavkic (sliv)
Sestavine:
1 kg plavkic (ringloja),
30 dag gladke moke,
1/2 zavitka pecilnega praška, 5 jajc,
1/4 kg masla ali margarine,
9	dag sladkorja v prahu, limonina lupina,
12 dag kristalnega sladkorja. Za posip:
5 dag margarine,
10	dag mehke moke,
5 dag kristalnega sladkorja
Postopek:
Za posip narežemo maslo na majhne koščke, jih povaljamo v moko in sladkor in z dlanmi naredimo drobtine. Porazdelimo jih po plošči in jih postavimo na hladno. Pekač obložimo s peki pa-piijem. Pečico segrejemo na 180 stopinj C. Plavkice (slive) razkoščičimo. Moko pomešamo s pecilnim praškom. Rumenjake ločimo od beljakov. Maslo ali margarino penasto umešamo, dodamo sladkor v prahu, vanilijev sladkor, limonino lupino in ščepec soli. Ko je masa penasto umešana, dodamo tolčene beljake, v katere smo vtepli kristalni sladkor. Dodamo še moko, pomešano s pecilnim praškom. Maso damo na pekač, nanjo naložimo slive, pekač nekoliko stresemo in na maso potresemo pripravljene drobtine - posip.
KULTURA
Čateški župnik izdal knjigo
Čatež ob Savi - Jože Pacek že natanko 30 let deli dobro in slabo s farani Čateža ob Savi. Tudi veliko drugih okroglih obletnic so praznovali v tem kraju ob sotočju Save in Krke. Denimo 755-letnico omembe vasi Mali Cirnik, prihodnje leto bo minilo natanko 740 let, odkar je bilo omenjeno ime Čatež ob Savi, in to v listini koroškega vojvode Ulrika. Se bi lahko naštevali, pa ne bi omenili vsega, kar gospoda Jožeta veže na domače ljudi in kraj in zaradi česar se je prav letos odločil izdati knjigo Zvezde nad Cirnikom.
Župnik že vrsto let goji ljubezen do zgodovine in arheologije, vsem znan pa je tudi njegov čut za stiske, ki tarejo ne le njegove farane, pač pa tudi naključne popotnike in obiskovalce, ki jih pot zanese na hrib. Poudarja, da mora imeti vsako besedilo globlje sporočilo; njegova knjiga tako povzdiguje kulturo, ki poleg vere edina osmišlja življenje. Pomen prednikov, vere, kulturna dediščina, to naj bi bila rdeča nit Packovega potovanja v zgodovino, ki je v prvi vrsti življenje njegovega življenja.
Jože Pacek je svojo mladost brez očeta preživel v bližnjem Malem Mraševu, v prva štiri leta osnovne šole je hodil v Sveti Križ, današnje Podbočje, nižjo gimnazijo pa je obiskoval v Kostanjevici. Že v zadnjem razredu je začutil božji klic, zato je šolanje nadaljeval v malem semenišču v Pazinu, odkoder so ga ravno pred opravljanjem mature poklicali k vojakom. V kazenskem bataljonu mu ni bilo prijetno, vendar Jo-
žetu tudi Leskovac v južni Srbiji ni prišel do živega, tako kot tudi ne njegov antitalent za številke. Po vojaščini je šest študijskih let preživel v Ljubljani, tudi nanje se v knjigi spomni s kančkom humorja, ki ni prav nič narejen. Še veliko drugih prigod, presenetljivo veliko komičnih, kot tiste o Anžku in Hanžku, pa Škrjančevem Jožetu, je napisal gospod žup-
nik, le ljudem iz domače fare se je izognil, zaradi zamere seveda. Da pa v življenju vse ni tako “oh in sploh”, je pokazal s pretresljivimi zgodbami iz izgnanstva, kjer je le tri ure po smrti očeta v taborišču Rittmars-hausen na svet privekal sin Jože.
Vse te žalostne trenutke opisuje župnik skozi svoje oči in oči drugih, njemu dragih, na
straneh zajetne knjige, polne barvnih fotografij, v njej pa so tudi pričevanja faranov, pa zgodbe iz arhivov in nekaj zgodovinskih utrinkov, čisto na koncu so dodane še župnikove polemike po slovenskih časopisih, zaradi katerih so mu tudi grozili. Knjiga je resnično vredna časa, ki ga bralec preživi z njo. Na predstavitvi knjige je avtor sicer dejal, da ima njegov pogled sloves oficirja SS in da se mora zato še veliko bolj potruditi, če želi prodreti do ljudi in njihovih tegob.
Na slovesnosti, ki je bila resnično velik kulturni dogodek, s katerim so se Čatežani dostojno poklonili in zahvalili svojemu župniku za 30 let službe, je sodeloval tudi arhi-diakon Peter Zakrajšek. Med drugim je poudaril, da bo knjiga povezovala rodove, tudi ko župnika več ne bo, ter izrazil upanje, da bo prav zaradi knjige med ljudmi rasla ljubezen do Boga in slovenske domovine.
Mojca Kosem
Čateški župnik s svojim knjižnim prvencem
Roman dedu v spomin
Leše, Šentanel - Mohorjeva družba Celovec ter Turistično društvo Šentanel in Kulturno društvo Leše so v obeh koroških krajih predstavili roman “Ciril iz Šentanela”, ki ga je napisal njihov rojak, sicer pa član in predsednik brežiškega Kulturnega društva Zarek Rudi Mlinar. Posvetil ga je svojemu pokojnemu dedu Cirilu ob 100-letnici njegovega rojstva, na kar bi bil ded lahko upravičeno ponosen.
Rudi Mlinar je moč pripovedovanja nasledil po dedu, jezikovni čut pa mu je privzgojil Leopold Suhodolčan, ki je bil v času njegovega šolanja ravnatelj na leški osnovni šoli in je pogosto zamenjeval odstotne učitelje slovenskega jezika.
Na predstavitvi je o knjigi spregovoril publicist, urednik in filozof Vinko Ošlak, ki je dejal: "Roman je koroška družinska saga, ki zajema zgodovinski lok od leta 1904 dalje in je nacionalna diagonala od Trsta do Šentanela in še naprej. Zgodovina slovenske literature je zgodovina majhnih in zelo majhnih krajev, vsi veliki slovenski avtorji so doma iz majhnih Leš, Šentanelov, Artič, majhnih Velikih Podlogov, ki tvorijo lep mozaik iz barvitih, majhnih kamenčkov. Rudi Mlinar je eden redkih avtorjev,, ki so še sposobni napisati zgodbo. Tako sem po dolgih letih dobil v roke napisano zgodbo, ki je dragocena za slovensko in svetovno literaturo, saj sledi Goethejevemu izročilu: “Ko primeš za pero, se zavedaj, da pišeš za ves svet” in to delo je svetovna literatura. Mlinar se je nadrobno poučil o lastni družinski veji, o širšem socialnem in zgodovinskem ozadju, iz njegovega pisanja nas pozdravlja stoletje slovenske in koroške politične, gospodarske, folklorne,
Rudi Mlinar in Vinko Ošlak
kulturne in celo verske zgodovine, torej bralec ne bo v njegovem natančnem pisanju le užival, temveč bo tudi o marsičem poučen. Ob tej priložnosti je Vinko Ošlak še izpostavil: “Najbolj briljanten pisec je vajenec svojega jezika. Problem jezika je občutljivost, kako eno stvar drugače povedati.” Predstavitev romana so spremljale pesmi leških in šentanel-skih pevcev, igranje sinov deda Cirila, odlomke iz romana pa so brali člani Žarka.
N. Jenko S.
Nova razstava v Lamutovem salonu
Kostanjevica na Krki - V
Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki so v petek odprli razstavo grafik in slik avtorja Luke Popiča. Samega avtorja je predstavil Jernej Kožar, kustos slovenjgraške galerije likovnih umetnosti, kjer je avtor že večkrat razstavljal. Razstava bo na ogled do 10. oktobra.
napovedi
17.	september
Pišece - proslava ob 10-letnici odprtja Pleteršnikovih spominskih prostorov, ob 14. uri, Pleteršnikova domačija ali v večnamenskem domu Podbočje - srečanje KD Stane Kerin, ob 19. uri, pod vaško lipo
Sevnica - koncert Big Band Sevnica z Otom Pestnerjem, ob 19. uri, grad Krško - odprtje razstave Rajka Cubra, ob 19. uri, Galerija Krško
18.	september
Artiče - razstava del likovne kolonije “Artiče 2004”, ob 19. uri, Prosvetni dom
22.	september '
Sevnica - odprtje likovne kolonije “Arspekta 5”, ob 19. uri, grad
23.	september
Sevnica - odprtje pregledne razstave “Od kraškega ruja do krilatega Pegaza”, glasbena gostja Jerca Mrzel, ob 19. uri, Lekos galerija Ana
24.	september
Kostanjevica na Krki -
prikaz začetnega postopka restavracije nagrobnika iz 17. stol., od 10. do 14. ure, galerija Božidar Jakac
25.	september
Podbočje - nastop ljudskih pevk Solzice iz Budne vasi na prireditvi “Zapojmo, čisto po domače v Podbočju”, ob 19. uri
Plesali so na Poljskem
Zielona gora - Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče je letos že tretjič zapored gostovala na mednarodnih festivalih, tokrat na 21. mednarodnem festivalu folklore v Zieloni gori na Poljskem.
Na festivalu so sodelovale Artičane so povsod prijazno zelo močne in ugledne skupine in gostoljubno sprejeli, tudi ob-s Portugalske, iz Španije, Itali- činstvo, prav tako žirija, nji-je, Srbije in Črne gore, Molda- hove nastope so vsi odlično vije, Ukrajine, s Poljske in Slo- ocenili. Folklorna skupina venije, ki so jo zastopali Arti- KUD Oton Župančič Artiče je čani. Vsaka skupina je imela 10 prejela pohvale za izvirne pri-
.
nastopov, od tega je bilo kar sedem samostojnih koncertov. Najpomembnejši so bili prav Zieloni gori in sicer na odprtju, na osrednjem samostojnem koncertu na mestnem rotovžu in na zaključku festivala, ki je potekal v amfiteatru pred 3500 navdušenimi gledalci. Ostali nastopi so bili v okoliških mestih pokrajine Lubuski. Vse skupine je sprejela tudi mestna županja in guverner pokrajine Lubuski, ki mu je kot edina zaigrala le artiška godčevska skupina.
kaze običajev, še posebej pa za dovršenost godčevske skupine in igranje na citrah. Nemški član žirije jih je celo povabil na letošnji festival v Magdeburg. Artiška skupina je navdušila tudi obiskovalce v Kar-gowi in prejela vabilo za gostovanje na njihovih prazničnih dneh junija 2005, direktor festivala pa je mlade Artičane povabil še na njihov otroški festival, ki bo avgusta prihodnje leto. Artičani pa so gostoljubne domačine prihodnje leto povabili v Slovenijo. M.K.
Keramika od 1964 do danes
Podsreda - Pregledno razstavo slovenske keramike iz zadnjih štirih desetletij, ki je postavljena v gradu Podsreda, je pripravilo Društvo keramikov in lončarjev s svojo predsednico, akademsko kiparko Dragico Čadež Lapajne, ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo. Zbrali so dela uveljavljenih likovnih umetnikov, ki so ustvarjali tudi v glini, in jih na skupni razstavi povezali z izbranimi deli članov društva.
S približno 200 keramičnimi stvaritvami se na razstavi predstavlja skoraj 80 avtorjev vseh generacij, med njimi veliko uglednih imen, kot so Mirsad Begič, Dragica Čadež, Peter Černe, Tone Demšar, Tomaž Kržišnik, Dušan Lipovec, Zmago Posega, Sonja Rautar Zelenko, Duba Sambolec, Ifigenija Simonovič, Saba Skab' eme, Mojca Smerdu, Drago TVšar, Dušan Tršar, Izidor Urbančič-Lujo Vodopivec, Rok Zelenko, Karel Zelenko in še nekateri drug1 Ob odprtju razstave sta spregovorili umetnostna zgodovinarka AH' amarija Stibilj Šajn in dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja v Ljub' ljani, odprla pa jo je ministrica za kulturo Andreja Rihter. V Podsre; di bo na ogled do 10. oktobra, nato jo bodo prenesli v Narodu1 muzej v Ljubljano, kjer jo bodo odprli 18. oktobra letos. STA
X£SOD(0<V
mm
ESEŽICE d.d.
Lesokov Brežice d.d.
poslovalnica Brežice
Cesta bratov Cerjakov 43 8250 Brežice
m mA m mm
Okna Glin Žagarstvo. vrata l/ko Vrhnika, strešna okna Ve/n*, laminat Staro, snhomontažni sistemi SCnanf in kljuke Frascio.
XSARA 1,6 16 V EXCLUSIVE že od 2.999.000 SIT C 3 POPUST 300.000 SIT BERLINGO HDI ELEGANCE že od 3.263.000 SIT Ugodna financiranja s presenečenji v septembru!
JL 4ytc/iae Krške
AKCIJA V SEPTEMBRU:
REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
Mazda RX-8



Redko se mi zgodi, da test o manjša potnika, avtomobilu že pišem, čeprav ga Za razliko od zadnjih predse nisem vrnil. Običajno je tako nji sedeži ne zahtevajo majh-pri tistih, ki me prijetno preše- nih ljudi. Nanje se zlahka na-netijo. In tokrat je to storila mestijo tudi večji “hrusti” in
svet. Wanklov motor z dvema rotorjema se kljub majhni prostornini (gre za borih 1300 “ku-bikov”) zavrti skoraj 9000 obratov v minuti, pri 8200 obratih pa sprošča kar 231 konjskih moči.
Neverjeten občutek je to, ko se stroj zavrti in prek natančnega, čeprav malo počasnega, šeststopenjskega menjalnika z izjemno kratko in neposredno prestavno ročico avtomobil potegne. Užitek je dirkaški,
instrumentov, do sedežev, volana in druge opreme. Mazda RX-8 zmore ponuditi zmogljivosti pravega športnika tudi zaradi zadnjega pogona, ki ga k sreči nadzoruje elektronika. Sicer bi
se zadnji del večkrat obrnil. Če zmorete in znate seveda, lahko to praktično preizkusite z izklopom elektronike, čeprav vam osebno to odsvetujem.
RX-8 ima seveda tudi nekaj posebnosti. Mednje sodijo visoka poraba goriva, redno preverjanje olja v motorju in pozornost ob hladnem vžigu. A ne pozabite, to so lastnosti čistokrvnega športnika, ki vam ga glede na ceno zlahka priporočim. Mazda RX-8 je namreč odličen cestni športnik z več kot sprejemljivo ceno.
Aleksander Krebelj
prav neverjetno je, da se pri tem ne udarijo v glavo (kar se pri večini konkurentov nevajenim redno dogaja). Zaključek: “Mazda RX-8 zmore s svojim športnim duhom (in prostorno notranjostjo) zadovoljiti tudi velike ljubitelje hitrosti.” Prav hitrost, pravzaprav zmogljivosti so namreč tiste, ki Mazdo RX-8 popeljejo v povsem drug
svoje pa mu dodajo še neposreden volan, odlično podvozje in seveda prilagojena okolica - od
Mazda RX-8, za katero sem sicer vedel, da je pravi športnik, a je njeno osebno spoznavanje prineslo mnoga, predvsem pa prijetna presenečenja, zaradi katerih bi jo najraje kar obdržal.
Že oblika Mazde RX-8 je taka, da na prvi pogled razkrije mišičasto osnovo. Velika osem-najstpalčna kolesa, nizka silhueta, široki izbočeni blatniki in nenavadne vratne odprtine, predvsem zadaj, kjer se vrata odprejo v obratni smeri kot prednja. Na tak način lahko na zadnja dva sedeža vstopita dva
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 235 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 6,4 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 15,8/8,9/11,4 l/100km
-	testno povprečje: 15,8 1/100 km
Motor:
-	dvoploščni vodno hlajen Wanklov motor
-	prostornina: 11308 cm3 -največjamoč: 231 KM(170kW)
-	navor: 211 Nm pri 5500/min.
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Učinkovita nega obraza
Tokrat vam želimo pokazati spremembo, ki jo lahko dosežemo s pravilno strokovno-medicinsko nego obraza. Da dosežemo res opazno zglajene gube in resnično izboljšamo lonus in elastičnost kože, dermatolog prilagodi laserski tretja, način nege in pravilna mazila za vsako stranko posebej.
Samo individualno dermatološko prilagojena nega obraza je Ugotovilo,da bo tudi z vašega obraza zasijal pomlajen nasmeh.
Dobrodošli v džungli /
Welcome to the Jungle
Neponovljivi The Rock briljira v vlogi lovca na glave, ki sovraži orožje in ki mora iz zakotnega naselja v brezpotju amazonske džungle izvleči šefovega sina (Seann William Scott). Akcija pride do vrelišča v trenutku, ko prideta navzkriž s hudobnim zločincem, ki nadzira celo mesto (Christopher Wal-ken), in začneta v iskanju neprecenljive starine sodelovati z lepo članico odpora (Rosario Dawson). Začne se spektakularen obračun, v katerem boste uživali vse do zadnjega prizora.
Velika riba / Big Fis h
Eedward Bloom (Evvam McGre-gor) je bil celo življenje človek velikih ambicij, velikih strasti in velikih zgodb. V zrelih letih se je njegovemu sinu Williamu (Billy Cru-dup) zdel še vedno skrivnosten. Da bi resnično spoznal očeta, si Will začne po njegovih spominih počasi sestavljati pravo sliko o očetu in njegovi neverjetni pustolovščini, prikazani v omenjenem čudežnem filmu.
Odlično sprejet tako pri kritikih kot pri občinstvu zaradi svoje surove moči, genialne zgodbe in prepričljivosti, ki vam vzame sapo, spada ta film brez dvoma v klasike gangsterskega žanra. Bili so tujci, ki so se združili, da bi izpeljali popoln zločin. Ko pa se preprost rop spremeni v krvavo zasedo, se neusmiljenim morilcem posveti, da je eden od njih policiski ovaduh. Toda kateri?
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Stekli psi / Reservoir Dogs
za lepši videz
Sestava nohta
V	SavaGlasu 113 sem v članku o nohtih opisala anatomijo nohta, tokrat bom opisal, kako je noht sploh sestavljen.
Noht je sestavljen iz treh glavnih delov:
-	korena
-	telesa
-	konice.
Koren je spodnji del nohta v pregibu epidermisa, okrog 5mm globoko. Leži in raste iz predela, ki ga imenujemo maternica. Zgornji del korena je raztegnjen do nohtnega telesa, kjer dobi vlogo tesnila. Ta se imenuje nohtna kožica in leži nad lunico. Večji del, ki ima stik s telesom nohta, se imenuje Epony-chium.
Telo je zgornji del ali plošča nohta. Plošča nohta leži na posteljici, ki jo imenujemo tudi sterilni matrix. Zdravi noht je roza barve in je odsev krvi skozi prozorno ploščo nohta. Kri se pretaka po kapilarnih žilicah, ki dovajajo hrano in kisik. Lunica je bele barve, ker so celice v njej še mlade in nepopolno razvite. Lunica ni vedno vidna, a to ne pomeni, da je ni. Odvisna je od velikosti nohta. Najpogosteje jo bomo opazili na palcu.
Konica je mrtvi del nohta, ki ni več pritrjen na posteljico in v katerem ni več čutil, zato ga lahko skrajšamo s pilico ali škarjami brez bolečine. Oblika konice nohta je podobna obliki lunice.
(Povzeto iz literature Nailtiques Therapeutic Nailcare Treat-ment.)
V	naslednji številki pa nekaj podrobnosti o analizi nohta.
Lep pozdrav do prihodnjič,
Alenka Dimbek www. alenkinstudio. com STUDIO BREŽICE 49-66-333, STUDIO BREŽINA 49-66-334
moda
Kdaj se je najtežje obleči? V prehodnih časih, pomladi in jeseni. Sedaj je pred nami jesen. Vendar za ljubitelje mode tudi prehodna obdobja ne predstavljajo težav. Ce je prehladno za kratka krila in kratke majice, pa pretoplo za škornje in plašče, najdite zlato sredino; uporabite materiale, kot so jeans, usnje in bombaž. S temi materiali boste modemi in imeli boste rešitev. Uporabite vedno več slojev. Torej pomagajte si z modnimi oblačili, kot so usnjene jakne, jeans jakne, 7/8 hlače, krila do kolen ter kape, ki so absolutno moderen modni dodatek, pa še ščitijo pred slabim vremenom. Izkoristite vreme kot modni izziv in uživajte. Kmalu boste namreč lahko začeli uživati v novih kolekcijah za zimo.
Lea Šinko Štraus
n
/IT//
n
am
h
JVIa/tocite O
‘čTefelon 07/49-91-250
^a na/točnike je cenejši!
Oj
ŠPORT
speedway
Žagar dosegel najboljšo slovensko uvrstitev
Krško - Prva sobota v septembru so v Krškem uspešno izpeljali dirko Grand Prix Slovenije oziroma dirko za Veliko nagrado Slovenije, ki je bila letošnja sedma od devetih v tej seriji in bo na koncu sezone dala svetovnega prvaka v speedwayu. Več kot 9000 gledalcev si je ogledalo atraktivno in ves čes napeto tekmovanje, na katerem ni bilo padcev s poškodbami. Zmago je odnesel Šved Rickardsson, Matej Žagar, ki je skupaj z domačinom Šantejem na dirki pravzaprav le gostoval, pa je dosegel najboljšo slovensko uvrstitev - bil je deveti.
Tako je Žagar za dve mesti izboljšal uvrstitev soimenjaka in nekdanjenga slovenskega državnega prvaka Mateja Ferjana. V 13. vožnji, ki sicer ni bila izločilna, je celo zmagal in prehitel takšne mojstre speedwaya , kot so Poljak Golob, Norvežan Holta in Anglež Nicholls. Po dirki je povedal: “Zelo v redu je bilo. To je naj-
boljša slovenska uvrstitev, dobro sem dirkal in prehiteval. Zelo sem zadovoljen, če me v 22. vožnji Cramp ne bi zaprl, bi bilo dosegljivo prvo ali drugo mesto in s tem polfinale... Ampak tak je naš šport, moraš prenesti poraze.” Zaradi Av-stralčevega ravnanja je bilo precej vroče menda tudi v boksih, ko so si imeli mehaniki slo-
Matej Žagar in Izak Šantej (desno) na predstavim tekmovalcev
Greg Hancock, Tony Rickardsson in Hans Andersen
Matej Žagar je na finalu svetovnega prvenstva posameznikov do 21 let v poljskem Wroclawu osvojil 3. mesto. V finalni vožnji, ki so jo morali zaradi padca enega od tekmovalcev ponoviti, je bil najboljši domačin Robert Miskowiak, drugi Danec Kenneth Bjerre. Žagar je s to uvrstitvijo ponovil uspeh Mateja Ferjana, ki je bron na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil leta 1998.
venskega prvaka in Cramp marsikaj povedati o načinu vožnje, Avstralec pa je besedovanje končal kar z udarcem s čelado. Za Izaka Šanteja je bila odločilna šesta vožnja, ki je bila izločilna za tretje in četrto-uvrščenega; Šantej je bil četrti, kljub vsemu je kasneje dejal, da upa, da ni preveč razočaral domačega občinstva, o svojih dveh nastopih pa je povedal: “Starta mi nista uspela, kasneje pa se kaj več ni dalo narediti. Na notranji strani je bila proga mehka, ampak bilo je enako za vse.”
Zagotovo najbolj razburljiva vožnja je bila osma, ko so bili na stezi Danec Bjarne Pe-dersen, Finec Laukanen, Avstralec Suliven in Poljak Pro-
- vveishaupt
gorilniki in ogrevalni sistemi
Ml USTVARJAMO TOPLOTO
VVeishauptov infomobil predstavlja najnovejše ogrevalne sisteme in komponente za ogrevanje individualnih ali večdružinskih objektov.
Infomobil v sredo,
29. septembra,
pred gasilskim domom Senovo in v soboto, 2. oktobra, v Brežicah na parkirišču Nakupovalnega Centra Intermarket, med 9.00 in 18.00 uro
TOPLO VABUENI!
www.weishaupt.si
taševič, saj so se razvrstili šele v četrtem krogu, kar ni najbolj običajno - torej bitka do zadnjega metra. Zmagal je Šved Tony Rickardsson, drugi je bil Greg Hancock, ZDA, in tretji Hans Andersen, Danska.
Organizatorjem je uspelo pripraviti dobro dirko, začela se je z uvodnim kulturnim programom Pihalnega orkestra Videm Krško in pevca - nekdanjega Krčana Mirana Rudana, ki je ob odprtju dirke tudi zapel slovensko himno.
Jelica Koršič
plavanje
Spet odlični
Bled - Na blejskem jezeru je bilo v soboto, 11. septembra, tekmovanje Evropske triatlonske z,veze - PRESTIGE RACE 2004 ter posamično in ekipno državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu in finale slovenskega pokala v triatlonu.
Tekmovalci MULTISPORT kluba iz Krškega so tudi tokrat med 250 tekmovalci posegli po najvišjih mestih. Nina Mandl je zmagala v super sprint triatlonu med kadetinjami, Dolores Žič-kar je bila druga med mlajšimi mladinkami, Rok Vegelj pa se je med člani, kljub padcu s kolesom, v močni mednarodni konkurenci uvrstil na 18. mesto.
nogomet
“Po lojtri dol”
Krško - Navijači krških nogometašev upajo, da slednji letošnje sezone ne bodo končali z mizemimi 7 točkami, ki so si jih priborili v prvih treh krogih. V nadaljevanju namreč beležijo štiri poraze; v nedeljo jih je tako z 0: 1 premagal velenjski Rudar, za katerega je v 70. minuti zadel Mimes Ibrahimovič. V naslednjem krogu jim spet ne bo lahko, saj na stadion Matije Gubca prihaja prvouvrščena Nafta iz Lendave. Čez dober teden pa bodo Posavci, ki so trenutno na 10. mestu, gostovali pri zadnjem moštvu z lestvice, Šmartnem.
atletika
Miting “Brežice 2004”
Brežice - Atleti iz Slovenije, Avstrije, Italije, Moldavije in Hrvaške so se na 19. brežiškem atletskem mitingu potegovali za čim boljše rezultate in uvrstitve. Tekmovanja se je udeležilo tudi več slovenskih in hrvaških olimpijcev, najboljši rezultat pa je uspel prav enemu izmed njih, slovenskemu tekaču na 110 m ovire, Ljubljančanu Damjanu Zlatnarju, ki je z rezultatom 13,62 dosegel nov državni rekord, s čimer je starega, postavljenega v Atenah, izboljšal za 4 stotinke. Odlično so se odrezali tudi posavski atleti.
Padlo je tudi več rekordov stadiona, Novogoričanka Teja Melink, prav tako letošnja olimpijka, je svoj stari rekord v skoku ob palici iz 4,05 m zvišala na 4,10. Brežiška atletinja Mateja Drobnič (na fotografiji) je bila s preskočenimi 3,80 m tretja. Dva rekorda stadiona je postavila Celjanka Marina Tomič, in sicer na 100 m in 100 m ovire, v tej disciplini je nastopila tudi Maja Petan in osvojila 5. mesto. Rekord stadiona je dosegel še en potnik v Atene, Hrvat Juriča Grabušič, nova znamka v teku na 100 m sedaj znaša 10,58. V skoku s palico za moške je zmago prepričljivo slavil Jurij Rovan, ki je poskušal postaviti tudi nov osebni rekord na 5,65 m, a mu to ni uspelo. Nepremagljiva v metu kladiva je bila spet Lucija Križnik, ki je le za las zgrešila znamko 50 m, sicer pa naj bi “šele” v prihodnji sezoni zares “eksplodirala”. Zmagal je tudi Primož Kozmus, ki je kladivo zalučal 75,80 m. Nadarjeni pionir Tomaž Bogovič mu že kar nevarno diha za ovratnik, z metom 67,91 m se je približal svojemu osebnemu rekordu, sicer pa v naslednji sezoni načrtuje mete prek 70 m. Bogoviču trenerji napovedujejo izvrstno atletsko kariero. Odličen v metu krogle je bil spet “Fitovec”, pionir Marko Špiler, ki je dosegel daljavo 17,06 m.
Sicer pa je bil na brežiškem mitingu uspešen tudi mladi skakalec s palico Rok Žerjav, ki je dosegel osebni rekord. Omeniti velja še dober skok v višino Barbare Tomše, spet se je izkazala tudi Maruša Deržanič, ki je bila tretja v skoku v daljino in odlična druga v troskoku, v katerem namerava tudi loviti normo za svetovno atletsko prvenstvo za mlajše mladince prihodnje leto. V metu diska se je zmage že tradicionalno veselil Novomeščan Igor Primc, tudi letošnji olimpijec. Na daljših razdaljah pa so bili spet odlični mladi Sevničani, Maja Teraž in Barbara Resnik sta bili na 400 m od vseh najbolje uvrščeni. M. K.
Brežiški in sevniški atleti so se minuli vikend pomerili na državnem prvenstvu za pionirje; iz Ljubljane so Brežičani prinesli kar osem medalj, od tega jih je “družina” Špiler prispevala kar štiri, saj je ob dveh Markovih (zlato krogla, srebro kladivo) v kladivu slavila in bila tretja v metu krogle njegova sestra Barbara. Sevničani pa so iz prestolnice prinesli štiri medalje, vse v tekih.
kolesarstvo
v
Ze 5. kolesarski maraton
Dobova - Kolesarski maraton po vaseh dobovske krajevne skupno' sti je vsako leto bolj množičen. Mladi, stari, dojenčki, upokojenci, rekreativci, amaterji, moški, ženske, domačini, gosti iz Krškega, Šentjurja’ Šentjerneja, Črnomlja, vseh j se je zbralo rekordnih 115. Na startu v Dobovi so jim organizatorji podelili torbice okoli pasu ali kape z napisom “5. kolesarski maraton”, nato pa so skupaj odpeljali 20 km. Pot jim je hitro minila; najprej so se ustavili v Rigoncah, nato pri vodnjak11 na Malem Obrežu, za konec pa še pri moščanskem brodu in kovačij1 Gerjevič v Selah. Po prihodu v cilj so prijetno druženje še nadaljevali p? Gasilskem domu v Selah. Udeleženci so bili nad maratonom navdušen1’ tudi gosti so povedali, daje bila zanje to prva tovrstna izkušnja, ko so se prijetno družili, pa še za zdravje so poskrbeli.
si
J
4
J *
------SBaKssjgL.
mA
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE
TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455
Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 nedelje in prazniki zaprto
KRONIKA
Napadalcu na diiavnega tožilca “mila” kazen
Novo mesto - Na novomeškem sodišču se je zaključil sodni proces zoper državljana Srbije, ki je na Okrožnem sodišču v Krškem med zaslišanjem napadel in poškodoval državnega tožilca Jožeta Zevnika. Sodišče mu je, po lastni opredelitvi, izreklo milo cazen - dve leti in osem mesecev zapora.
38-letni Srb Dejan Stojanovič je konec februarja v prostorih Okrožnega sodišča v Krškem v zagovoru pred preiskovalnim sodnikom zaradi ponarejenih listin in ugotavljanja identitete s kemičnim svinčnikom napadel in centimeter pod očesom tudi ranil državnega tožilca Jožeta Zevnika.
23. avgusta se je po prestani petmesečni zaporni kazni zaradi ponarejenih listin pričel sodni postopek za napad, na prvi obravnavi so poleg obdolženega pričali njegova takratna zagovornica Božena Vučajnk, napadeni Zevnik in preiskovalni sodnik Peter Žnidaršič. Čeprav je predsednica senata predvidevala, da bo nadaljevanje procesa šele čez mesec, ker je zagovornica obtoženega zahtevala dodatno izvedeniško mnenje, je že izrečena sodba.
Sodni izvedenec dr. Slavko Ziherl je pred senatom podal dodatne obrazložitve na izvedeniško mnenje, v katerem je ugotovil, da je obtoženi Stojanovič disocialno moten in da je sestavni del njegove osebnosti tudi nizka frustracij ska toleranca; reagiral je inpulzivno,
ker se je med postopkom počutil prizadetega in ponižanega. Bistvo mnenja je, da je bila obtoženčeva sposobnost razumske presoje in obvladovanja nedvomno zmanjšana, a še vedno zavedna. Glede njegovega zagovora, da se napada ne spominja, pa sodni izvedenec predvideva, da je najverjetneje šlo za naknadno psihogeno brisanje neljubega dogodka.
Državni tožilec Srečko Hočevar je v zaključni besedi zagovarjal poskus kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe in tri leta zaporne kazni ter desetleten izgon iz države. Kot olajševalne okoliščine pa, da obdolženi pred tem ni bil kaznovan, da je ostalo pri poskusu kaznivega dejanja in da se je tožilcu opravičil. A hkrati je tudi navedel, da gre za eno težjih kaznivih dejanj in sicer na uradno osebo v prostorih sodišča. Obtoženčeva zagovornica je zagovarjala povzročitev lahke telesne poškodbe in predlagalo opomin-jevalno sankcijo. Menila je, da če bi obdolženi želel hudo telesno poškodovati tožilca, je imel za to čas in bi to tudi lah-
ko storil, kljub njegovim besedam med napadom: “Vadit ču mu oko”.
Sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Ljuba Tiran, je v razsodbi menil, da gre za poskus kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe in mu izrekel enotno kazen dve leti in osem mesecev zapora, v katero se všteje petmesečna prestana kazen in pripor od 21. julija do pravnomočnosti sodbe, saj Stojanovič ostaja v priporu zaradi begosumnosti. Izrečen mu je tudi petletni izgon iz države po prestani kazni, predsednica senata pa mu je pojasnila, da so upoštevali socialno stisko družine in da mu je izrečena mila kazen, saj bi po njenih besedah na zahodu za napad na uradno osebo dobil bistveno višjo kazen. Obtoženega je še zanimalo, ali lahko uveljavlja pogojni izpust, ki pa je po sodničinih besedah možen na njegovo prošnjo po prestanih dveh tretjinah kazni, v izjemnih okoliščinah po polovici, vendar ob primernem obnašanju v zaporu; obtoženi je namreč že imel spopad s sojetnikom.
Suzana Vahtarič
prejeli smo...
Akcija “Prvi šolski dnevi”
Brežice - Zveza šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) iz Brežic Pri svojem delu skrbi tudi za večjo varnost v cestnem prometu, Zato je v sklopu več načrtovanih preventivnih akcij za leto 2004 v sodelovanju s policisti Policijske postaje v Brežicah izvedla akcijo “Prvi šolski dnevi. Na različnih križiščih v bližini osnovnih šol v bčini so njihovi člani s prostovoljnim delom pomagali osnovnošolcem, predvsem tistim iz nižjih razredov, pri prehodu bolj ali manj nevarnih cest.
Poleg samega usmerjanja prometa se članom ZŠAM Brežice Zdi posebej pomembno, da svoja opažanja na cesti v prvih dneh novega šolskega leta na koncu akcije zberejo in jih kot splošne ugotovitve in prometne posebnosti po različnih lokacijah Posredujejo odgovornim za to področje v občini. Splošna ugotovitev je, da prisotnost članov ZŠAM umiri promet in da so Vozniki bolj pozorni na dogajanja v križiščih, s tem pa se Povečana varnost na cesti, saj pogosto opažajo neupoštevanje Cestno prometnih predpisov. Pomanjkljivost so tudi slabo vidni ln označeni nekateri prehodi za pešce v bližini šol, ki so lahko vZrok za potencionalno nevarnost. Zato bi bilo potrebno pred Začetkom šolskega leta posebno pozornost nameniti obnovitvi talnih označb. Premalo je tudi obvestil voznikom o začetku šotnega leta in zato povečani nevarnosti zaradi otrok na cesti. Potrebnih bi bilo postaviti več posebnih trikotnikov z napisi, ki bi opozarjali na začetek šolskega leta in prisotnost otrok na Cestah v bližini šol.
uč,
enec-prometnik skupaj s članom ZŠAM v akciji
ka^?Vost letošnje akcije v Brežicah so bili učenci-prometniki, SJ Je plod sodelovanja med Osnovno šolo Brežice in ZŠAM. To >-q T--nci prometnega krožka, ki pod vodstvom svoje mentorice z Ijficnimi akcijami pridobivajo znanje s področja prometa. trelnci So v križiščih ob izkušenih članih ZŠAM pridobili po-’~kušnje za pomoč učencev pri prehodu obremenjenih p0,lj*č v bližini šol, predvsem v jutranjih konicah pred začetkom ion --' S svojo prisotnostjo in oblečeni v dobro vidne označevalne PlCe so svoje vrstnike opozarjali na nepravilno in predvsem
Igor Ilovar, Predsednik ZŠAM Brežice
he]
arr>o obnašanje cesti.
Tatvine na posavskih gradbiščih
Skopice, Boštanj, 6. september - Ob gradbišču avtoceste, na delovišču Smednik - Krška vas, so policisti v zadnjih dneh obravnavali tatvine iz treh zabojnikov Gradbenega podjetja Primorje. Med drugim so nepridipravi ukradli dve električni udarni kladivi, motorno žago Stihi, dva električna vrtalna stroja Bosch, električni kabel in podobno, s čimer so podjetju povzročili za okoli 700.000 SIT škode.
Na gradbišču HE Boštanj pa so neznanci vlomili v priročno skladišče podjetja NGR d.d. Maribor. Z zbiranjem obvestil in ogledom so policisti ugotovili, da so neznanci odtujili varilni aparat in s tem podjetje oškodovali za okoli 200.000 SIT.
Spet nesreča s traktorjem
Malkovec, 12.9. - 49-let-ni voznik iz okolice Sevnice je z neregistriranim traktorjem Zetor 5011 iz gozda vlekel podrta drevesa. Po prvih ugotovitvah je traktor zaradi lahkega prednjega dela in preobremenjenosti zaradi vleke dreves zaneslo na nasip ob gozdni poti, od tam pa je začel drseti po strmini. Na vitli se je strgala veriga, traktor se je prevrnil na bok in pričel drseti po pobočju, dokler ni trčil v drevo in obstal. Voznika je med tem vrglo iz traktorja in so ga z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Novo mesto. Po prvih ugotovitvah zdravnika na kraju naj bi imel voznik zlomljeno ključnico, odrgnine po telesu in lažji pretres možganov.
Ovadeni trije
■	ViW| ■
brežiški
Občinarji
Brežice - Kriminalisti Policijske uprave Krško so v začetku junija začeli preiskavo v prostorih občinske uprave brežiške občine. V zadevi naj bi šlo za sum zlorabe uradnega položaja pri prometu z nepremičninami v občinski lasti. Kriminalisti naj bi zbrali dokaze za kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Krško zoper nekdanjega župana Vladislava Deržiča, nekdanjega tajnika občinske uprave Ferda Pinteriča in vodjo oddelka za gospodarske dejavnosti Bojana Tičarja.
Kriminalisti naj bi odkrili, daje občina Stanetu Štefaniču in Simoni Mlakar prodala stavbno zemljišče po ceni kmetijskega, ki je precej nižja od cene gradbenega prostora. V obeh primerih gre za manjši parceli v neposredni soseščini kupčevih hiš. Kupoprodajno pogodbo naj bi v enem primeru podpisal nekdanji župan Vladislav Deržič, v drugem pa po njegovem pooblastilu takratni tajnik občinske uprave Ferdo Pinterič. Postopek prodaje naj bi vodil Bojan Tičar kot vodja oddelka za gospodarske dejavnosti. Ovadba za zlorabo položaja uradne osebe se nanaša na vse tri in v postopku na sodišču se bo izkazalo, koliko so posamezniki vede ali nevede prispevali k eventuelni nezakonitosti poslov. Ferdo Pinterič, ki danes opravlja drugo funkcijo, je namreč direktor Komunalno stanovanjskega podjetja KOP Brežice, je že v fazi kriminalistične preiskave občinske dokumentacije za obdobje 1999 do 2002 o prometu z nepremičninami dejal, da nanj leti sum neupravičeno. Tudi sedaj, ko je podana kazenska ovadba, ni spremenil mnenja in pravi, da je pogodbo, ki jo je spisala druga služba, podpisal po pooblastilu in ni vedel niti ni imel razloga za sum, da je kaj v nasprotju z zakonom. Vodja oddelka za gospodarske zadeve Bojan Tičar, ki je še vedno na tej funkciji, ovadbe ni želel komentirati, nekdanjega župana Deržiča pa nismo uspeli priklicati, ker je menda na dopustu v tujini. Brez komentarja je bil tudi eden od kupcev parcel, svetnik Stane Štefanič. B.D.
Tat se najbrž odpravlja v gozd
Veliki Trn, 6. september -
Zgodaj zjutraj je neznanec razbil steklo na vratih trgovine z mešanim blagom na Velikem Trnu in iz nje odnesel novo motorno žago Husqama in akumulator Vesna. Lastnik trgovine je oškodovan za okoli 150.000 SIT.
Obiskali župnišče
Senovo, 10711.9. - Ponoči so se neznanci znesli nad premoženjem župnijskega urada Senovo in povzročili za okoli 30.000 SIT škode. Poškodovali so vhodna vrata urada, vrata gospodarskega poslopja ter korita z rožami.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Notarska hipoteka
Stvamopravni zakonik določa pravila za ustanovitev notarske hipoteke (čl. 142). Notarska hipoteka nastane na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ta hipoteka prinaša določene prednosti v primeijavi z navadno hipoteko, ki nastane na podlagi pogodbe. Pravzaprav je taka hipoteka novost v slovenskem pravnem redu in se lahko ustanovi tudi na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. V tem zapisu mora zastavitelj soglašati, da se teijatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti teijatve opravi poplačilo teijatve, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine ter izpraznitev in izročitev te nepremičnine v enem mesecu po prodaji upniku. Predvsem mora zastavitelj soglašati, da se teijatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na njegovi nepremičnini. Notarski zapis mora torej vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. To pomeni, da mora neposredno izvršljiv notarski zapis vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane teijatve ter zastavitelja, če ta ni hkrati lastnik nepremičnine, s katero se zavaruje plačilo teijatve. Nadalje mora ta zapis še vsebovati navedbo pravne podlage, zemljiškoknjižne podatke nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka ter višino in zapadlost zavarovane teijatve. Tak notarski zapis ima učinek izvršljivosti. Posebnost pri notarski hipoteki pa je, da notar, ki je sestavil neposredno izvršljiv notarski zapis, mora nemudoma predlagati vknjižbo hipoteke v zemljiško knjigo. Zastavni upnik je z notarsko hipoteko dobro zavarovan, saj lahko predlaga neposredno izvršbo tudi zoper poznejšega solastnika zastavljene nepremičnine, čeprav se neposredno izvršljiv notarski zapis glasi na predhodnega lastnika.
Notarska hipoteka na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Na nevpisanih nepremičninah nastane zastavna pravica s sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi zastavne pravice. Ta pravni posel se mora skleniti v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Neposredno izvršljiv notarski zapis mora vsebovati vse potrebne podatke, iz katerih je razvidno, za katero premičnino gre oziroma zaradi identifikacije nepremičnine. Neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, je potrebno priložiti pogodbo o nakupu nepremičnine z zemljiškoknjižnim dovolilorrt. S tem se skuša onemogočiti, da bi zastavitelj na podlagi iste listine nepremičnino še enkrat zastavil dragemu dobrovernemu upniku. Predvsem pa je potrebno vedeti, da za razliko od notarske hipoteke izvedba navadne hipoteke pri tistih nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, ni mogoča.
Maksimalna notarska hipoteka
Notarska hipoteka se lahko ustanovi tudi v obliki maksimalne hipoteke v primerih, ko se z njo ne zavarujejo samo obstoječe obveznosti dolžnika, temveč tudi temeljno pravno razmaje (okvirno razmerje), iz katerega lahko pozneje nastanejo nove obveznosti oziroma teijatve.Vendar je potrebno omeniti, da ta hipoteka, če pride do spremembe, ne more v celoti preiti na novega upnika Obstaja pa možnost, da se z maksimalno hipoteko zavaruje radi ena sama teijatev in ne pravno razmerje.
Namen uporabe notarske hipoteke
Notarska hipoteka sicer ne predstavlja posebno vrsto hipoteke in je glede večine karakteristik izenačena z navadno hipoteko. Temeljna razlika med navadno in notarsko hipoteko je v realizaciji. Pri navadni hipoteki lahko upnik s hipotekarno tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in se ga iz izkupička poplača, pri notarski hipoteki pa lahko upnik na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa predlaga notaiju, da opravi prodajo zastavljene nepremičnine oziroma izvršbo in poplačilo dolga. Notarska prodaja je mogoča, ker je obvezna sestavina notarskega zapisa, ki je podlaga za nastanek hipoteke, navedba, da se po zapadlosti teijatve opravi poplačilo teijatve iz kupnine, dosežene s prodajo, ter z izpraznitev in izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji.
Zakonita gradnja
(SavaGlas št. 114, str. 11, rubrika “Kompas po pravnih labirintih”)
V skladu z veljavno zakonodajo zahtevamo popravek odgovora v članku Z naslovom "Zakonita gradnja”, objavljenem v časopisu SavaGlas z dne 2. september 2004.
Iz odgovora na postavljena vprašanja:
-	kaj je potrebno za postavitev kozolca, katere listine je potrebno priložiti,
-	kaj se šteje za pomožne objekte, itd., je evidentno, da ne odgovarjate bralcem, torej tudi našim občanom, v skladu z veljavno zakonodajo.
Ker občanom, delavcem občinske javne uprave, pristojnim soglasoda-jalcem, izvajalskim in projektantskim podjetjem in ostalim udeležencem pri gradnji, povzročate s tem dodatno zmedo in nevšečnosti, zahtevamo, da prekličete oz. v naslednji izdaji časopisa objavite pravilen odgovor na podano vprašanje.
Potrebne podatke in odgovore si lahko vi in vaša “sodelavka univ. dipl. prav. Marta Jelačin” pridobite iz veljavne zakonodaje in sicer:
-	Zakon o urejanju prostora (ZUreP-l, Ur. list RS, st.: 110/02, 8/ 2003-popr in 58/03-ZZK), predvsem 80. čl. (namen in vsebina lokacijske informacije);
-	Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, st. 114/03), ki določa, kateri so tisti pogoji za gradnjo enostavnih objektov, ki morajo biti izpolnjeni, da za njihovo gradnjo ni potrebno gradbeno dovoljenje ter ugotavljanje njihovega izpolnjevanja.
-	Pravilnik o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Ur. list RS, st. 35/04).
Branko Blaževič, u.d.i.g., vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj, Občina Brežice
RAZVEDRILO
HGROSUOP
OVEfl
Sedaj je prava priložnost, da pokažete več samodiscipline in vztrajnosti. Čeprav ste energični, bo prvi teden vaša energija spremenljiva. Posvetite več časa domu in družini. Samske lahko nestrpnost privede v napačne roke.
BIK
Zadnje čase ste se kar polenili. Čeprav je konec počitnic in dopustov, že razmišljate o ponovnem oddihu. Vendar vašega dela ne bo nihče opravil namesto vas. V ljubezenski zvezi vas nekaj moti.
Razgrnite karte in bodite odkriti.
DVO JČKA
V	življenju vam nikoli ni dolgčas. Vaša pomanjkljivost je morda v tem, da se preveč površno odzovete na določene stvari, zato bodite te dni posebej pozorni na neko ponudbo. Potolažite partnerja, saj postaja vse bolj ljubosumen.
RAK
Partner čuti, da postajate nezadovoljni v zvezi.
Misli si, da sta skupaj samo še iz navade, kar ga spravlja v slabo voljo. Zato se boste morali odkrito pogovoriti in povedati, kaj vam leži na duši. Z malo truda bosta od pogovora imela koristi oba.
LEV
V	novih osvajalnih pohodih boste spremenljive sreče. Naj vam bo v tolažbo dejstvo, da bi zveza, začeta v tem obdobju, prinesla več težav kot lepih trenutkov. Ustaljene norme na delovnem mestu vas bodo začele že rahlo utesnjevati.
DEVICA
Do partnerja boste občasno netaktni, kar lahko povzroči spore in čustveno negotovost. Ne privoščite si muhastega obnašanja, ker vam partner ne bo oprostil. Pri delu ne dopustite, da bi vas kdo oviral.
TEHTNICA
Neko poznanstvo iz preteklosti se bo obnovilo. Ker so v veliki meri vmešana vaša čustva, se vam bo povrnila dobra volja. Spraznjena denarnica vas bo opomnila na vašo zapravljivost in izdatnost na dopustu.
ŠKORPIJOM
Prizadevali si boste navezati stike z ljudmi, ki so v preteklosti izginili iz vašega življenja. Če gre za čustvene in občutljive ljudi, vas ti zaradi užaljenega ponosa ne bodo sprejeli nazaj tako zlahka.
Raje se vzdržite kritičnih pripomb.
STRELEC
Ne bo se vam ljubilo ukvaijati z otroki ali mlajšimi družinskimi člani, zaradi česar boste imeli slabo vest Brzdajte čustvene izbruhe, ki bi pri partneiju lahko povzročili nepopravljivo zamero. Denaija ne posojajte, če niste prepričani, da ga boste dobili nazaj.
KOZOROG
Ljubezen je res lepa stvar, še posebej ko te iznenada preseneti in prevzame s vso močjo. Manj se boste s tem ubadali, bolj se boste lahko prepustili ljubezni. Na delovnem mestu bodo od vas veliko zahtevali, kar pa vam ne bo odveč.
VODMAR
Že lep čas vas radovednost vleče v nove ljubezenske pustolovščine. Privlačile vas bodo dinamične in samozavestne osebe. Pri uresničevanju idej ste preveč neučakani in zaletavi, raje se korak za korakom približujte svojemu cilju.
RIBI
Čakajo vas čudoviti ljubezenski trenutki. Težili boste k stabilni ljubezenski zvezi; za partnerja se boste celo potrudili. Če iščete delo ali želite zamenjati svoje dosedanje delovno mesto, vam pri tem lahko pomagajo bližnji sorodniki ali prijatelji.
na Dolenjskem,
e
v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Nina Slak,
Zg. Lenart, 8250 Brežice
2.	nagrada -zgoščenka Lidija Godec,
Prešernova 26, 2250 Ptuj
3.	nagrada -kaseta
Martina Kodrič,
Velike Malence 43,
8262 Krška vas
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KUNA, ATAR, TERM, ARIA, SPUST, PLUS, OROP, VOAL, AS, KANAFAS, TEMA, ITALIJAN, KAR, NI, AVATARA, AMEBA, ILIREC, VISOKO, OŠINE, ARARAT, METAN.
Geslo: SPUST PO SAVI
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 24.9.2004, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
AVTOR
BOJAN
MACUR
SAVAGLAS
KDOR
KAJ
ZANIKA
ZMANJŠE
VANJE
OBSEGA
ALI NIČ
REKA V FRANCIJI
NAUK O JEZIKU
SLIKAR
JUSTIN
PREME-
TENA
ŽENSKA
KANADSKI
PEVEC
Paul
LUTKAR
SIMONČIČ
J 4
LUC
GODARD
GLASB.
SOSS
ANDRE
AGASSI
VANADIJ
IZMETAČ
NABOJEV
PAST,
NASTAVA
VRSTA
ŽIVALI.
KOPITAR
NOVICA
SAVAGLAS
MADŽAR.
FEVDALEC
EVGEN
BEROAN1
SPEVO-
IGRA
LOČEN
PROSTOR
PETER
USTINOV
NEMŠKA D POSTAJA
LOBANJSKA
KOST
POTOPITEV
NAŠ
POLITIK
ZLSD
RAJKO
PIRNAT
AGLUTI-NOGENA SNOV V
KRVI
ORANJE
LUDVIK
TOPLAK
FRANC.
KIPAR
Hans
LEOPOLD
mmm
MEHKO
USNJE
knjižnica brežice
Spoznajte soseda milijonarja! Kdo so bogataši? Kaj delajo, s čim se ukvarjajo? Kje nakupujejo? Kakšne avtomobile vozijo? Kako so obogateli? Ali lahko tudi jaz postanem milijonar? Mnogi si to vprašanje zastavljajo vse življenje. Pogosto trdo delajo, imajo dobro izobrazbo in visok osebni dohodek. Zakaj je potem tako malo bogatašev? Poiščite odgovore v knjigi Sosed milijonar. Presenečeni boste nad življenjem milijonarjev in predvsem - od njih se boste veliko naučili.
S partnerjem počneta in vidita stvari drugače, vendar to še ne pomeni, da ima eden od vaju prav, drugi pa ne. Knjiga Osebnostni plus za pare vam bo pomagala rešiti osebnostne konflikte in vas naučila ceniti tisto, kar je na vašem partnerju in na vas samih enkratnega. Z dokazanimi načeli in resničnimi primeri iz zakonskega življenja različnih parov Florence Littauer poročenim partnerjem ponuja test za določanje osebnosti in rešitve za sporne teme, ki nastajajo med zakoncema. Spoznajte sebe in razumite navade svojega partnerja.
V knjigi Preprosto je najboljše avtorica razlaga, kako boste s poenostavitvijo svojega življenja pridobili čas za igro in sprostitev, postali bolj produktivni na delovnem mestu, sprostili svojo ustvarjalnost, spoznali nove možnosti in prihranili čas za spopad z izzivi, ki ste se jim izognili.
Ostre besede, nesporazumi in nesoglasja pogosto razjedajo naše partnerske in družinske odnose, odnose s prijatelji, sosedi, sodelavci. Priznana terapevtka vas bo v knjigi Vsakdanji nesporazumi s povsem praktičnega vidika poučila, kako ustavite val jeze in ostrih besed in tako preprečiti mučne in trajne spore, kako reševati napetosti in nesoglasja, da ne škodijo medsebojnemu odnosu. V knjigi so dodani številni testi, praktične vaje in primeri iz vsakdanjega življenja. Ko razumemo, kako nastajajo nesporazumi, jih tudi veliko lažje razrešimo. To je osnovno sporočilo avtorice, ki bralca spodbuja, naj se osvobodi jeze in prevzame nadzor nad svojim življenjem.
Delo Pota knjige spremlja zgodovino knjige od začetkov pisanja, različnih pisav in predlog za pisanje, prvih rokopisov, razvoja tiskarstva, prvih knjig in pomena protestantske književnosti do temeljnih priročnikov z jezikovnega, zgodovinskega in drugih področij.
Knjižnica Brežice je odprta vsako soboto od 8. do 13. ure.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/).
Sabina Stanič, univ.dip.bibl.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
fANEKDOTEJ
Tako pametni, pa tako...
Gledališki ravnatelj James Klein je želel, da bi komorni pevec Leon Slezak nastopil v njegovi komični operi. Slezak ga je pisno vprašal, koliko mu namerava plačati za večer. Klein je brzojavil:
“Sto mark. - Tisoč pozdravov!”
Slezak je brzojavno sporočil svojo zahtevo:
“Tisoč mark. - Sto pozdravov!”
Slikar, kipar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti je bil eden največjih umetnikov vseh časov. Njegov oče ni hotel, da bi se sin posvetil slikarstvu.
Ko ga je zasačil pri slikanju, se je strašansko razjezil. Namesto da bi poslušal pridigo, ga je sin z zanimanjem in občudovanjem opazoval.
“Kako lep jezen oče bi bil na sliki!” je dejal, ko se je nevihta polegla.
----	'"i— 9 mm
Ameriški filmski in dramski igralec Tvrone Power je imel redko sposobnost; pred kamerami je lahko jokal kadarkoli in kolikor časa je bilo treba.
“Kako le zmorete to?” so ga nekoč vprašali.
“Nič lažjega,” je odgovoril igralec, “dovolj je, da pomislit« na denar, ki ga moram plačevati nekdanjim ženam.”
Oglednemu pariškemu psihiatru so kolegi predložili več risb duševno bolnih ljudi, ker je rekel, da bo z vsake spoznal, ali je njen avtor res duševno bolan in celo» kako daleč se je njegova bolezen že razvila. Med risb« so skrivaj položili tudi neko Picassovo delo. Komaj j° je psihiater zagledal, je dal avtorju naslednjo oceno: “Simulant.”
■— • —
Ruska carica Katarina Velika je imela o posilstvu poseb' no mnenje in ni dala prav družbi, ki ob takih priložil«' stih zažene krik po maščevanju, temveč je izjavljala1 “Veste, ženska je posiljena samo na začetku napad3' na koncu nikoli.”
_______________________________________________________OBČINA BREŽICE______________________________________________________________
^»13	______________________________________________________________________________________________________ Sava Glas, 16.9.2004
Občina Brežice bo terjala od DARS-a izpolnitev vseh obvez in obljub
Avtocestni odsek Krška vas - Obrežje naj bi bil po zagotovilih investitorja (DARS) predan prometu konec oktobra letos, spomladi 2005 pa naj bi stekel promet po bodoči štiripasovnici do Otočca. Zal pa ostaja trasa avtoceste v bližini TVebnjega še vedno nedorečena, zato ni povsem jasno, kdaj se bomo lahko peljali po avtocesti do Ljubljane. Po predaji našega avtocestnega odseka prometu pa se bodo z večjo intenzivnostjo nadaljevala dela na urejanju prostora ob avtocesti (dokončna ureditev vseh dovozov in dostopov, ozelenitev in zasaditev drevja in grmovnic, cestno prometna signalizacija, košnja in vzdrževanje...) ter sanacija škod in poslabšanih razmer na naših cestah. Na zadnji seji občinskega sveta so bila sprejeta jasna stališča, da Občina Brežice zahteva dosledno izpolnitev vseh določb iz uredbe o lokacijskem načrtu pa tudi drugih zavez investitorja, ki so bile dane ob sprejemanju lokacijskega načrta. Zlasti pa Občina Brežice zahteva popravilo vseh cest, ki so bile kakorkoli poškodovane ob izgradnji avtoceste.
Ob sprejemanju lokacijskega načrta za avtocesto skozi našo občino so Občina Brežice, krajevne skupnosti in krajani podali številne pripombe in predlogi, ki se nanašajo na posodobitev lokalne in državne infrastrukture ob trasi. Investitor avtoceste (DARS) je kot pogoj za izdajo soglasij Občine Brežice k lokacijskima načrtoma na odseku Krška vas-Obrežje in Smednik-Krška zagotovil, da bo °b izgradnji avtoceste poskrbel za Ureditev nekaterih infrastrukturnih Problemov naselij ob trasi avtoceste in transportnih poteh, potrebnih za izgradnjo. Ker želi Občina Brežice tekoče spremljati izvajanje gradnje avtoceste in reševati nastale probleme ob gradnji, sem kot župan 25.3.2003 imenoval projektno skupino za spremljanih in koordinacijo aktivnosti ob
izgradnji avtoceste na območju občine Brežice (projektna skupina), ki jo sestavljajo predstavniki občinske uprave, občinskega sveta in krajevnih skupnosti ob trasi avtoceste. Bistvo delovanja te skupine je, da prenašajo in zbirajo informacije s terena, sprejemajo sklepe in predloge, ki so strokovnim službam občine in županu v pomoč pri odločanju, preko Občine Brežice posredujejo urgence in zahteve do investitorja in izvajalcev ter preko predstavnikov krajevnih skupnosti prenašajo informacije nazaj do prizadetih krajanov. Delo projektne skupine je zelo intenzivno in razmeroma uspešno, saj so bili hitro rešeni številni problemi, žal pa projektna skupina mnogokrat naleti na aroganco in nedostopnost izvajalcev del, kar žal otežuje reševanje
problemov. Na zadnjih usklajevanjih med predstavniki DARS-a in Občino Brežice je bilo tudi dogovorjeno, da bo prišlo do zamenjave dela neprosojnih elementov protihrupnih ograj s prosojnimi v naseljih ob trasi (Čatežu ob Savi, Podgračenem, Obrežju...). Kako bodo elementi zamenjani in kakšen bo bodoči izgled protihrupnih ograj, bo predstavil DARS na zbora krajanov na Čatežu ob Savi, kjer bo tudi dokončno dorečena izvedba protihrupne ograje skozi vsa naselja ob trasi.
Potrebno je tudi poudariti, da ima Občina Brežice do izvajalcev po končanju gradnje in pred predajo avtoceste in objektov investitorju zelo močno varovalo. Vsi izvajalci del na trasi morajo namreč pred predajo izvedenih del investitorju predati izjavo Občine
Brežice, s katero občina potrdi, da izvajalec z naslova gradnje avtoceste ali določenega njenega objekta do lokalne skupnosti nima več nedokončanih obveznosti. Če po končanju gradnje ne bodo realizirane vse določbe iz obeh Uredb o lokacijskem načrtu in drugi dogovori ter popravljene vse ceste in druga infrastruktura, Občina Brežice ne bo izdala teh izjav, zato tudi izvajalci ne bodo mogli predati izvedenih del investitorju ter prejeti končnega plačila za opravljeno delo.
Na Občini Brežice in v okviru projektne skupine smo se že na začetku izgradnje avtoceste srečali tudi s problematiko povzročene škode posameznikom, ki je nastala na njihovem premoženju, pa tudi zaradi povzročitve telesnih in duševnih bolečin ter strahu ob-
čanov. Zavedamo se, da je njihovo življenje in bivanje v razmerah tako intenzivne in obsežne gradnje izredno težko in včasih nemogoče. S pravno pomočjo in nasveti smo in bomo pomagati tudi v prihodnje vsem, ki so utrpeti bodisi premoženjsko bodisi nepre-moženjsko škodo. Poudariti pa velja, da lahko odškodnino za povzročeno škodo zahteva, dokazuje in uveljavlja le oškodovanec, torej neposredno tisti, pri katerem je škoda nastala. Kljub temu se predstavniki Občine Brežice in predstavniki krajevnih skupnosti trudimo pomagati tudi pri ureditvi teh razmer in problematiko škod posameznikov posredujemo do odgovornih, urejamo srečanja in sestanke med oškodovanci in odgovornimi z investitoijem in izvajalcem ter nenehno pisno opo-
zaijamo in urgiramo.
Kot župan občine Brežice bom skupaj z občinsko upravo in projektno skupino storil vse, da bo po končani gradnji avtoceste čimprej popravljena vsa škoda in vzpostavljeno prvotno oziroma boljše stanje na vseh cestah in infrastrukturi, ki so jo izvajalci uporabljati pri izgradnji.
Na koncu velja še posebej poudariti, da je ključno, da vsi organi občine in vse politične stranke v občinskem svetu (ne glede na predvolilni čas in politično splet-kaijenje in nagajanje) skupno, enotno in ostro zastopamo interese občine in krajevnih skupnosti do investitoija gradnje avtoceste in izvajalcev ter tako dosežemo za naše ljudi in kraje največ.
Mag. Andrej Vizjak, župan občine Brežice
občinski svet brežice
Utrinki s 5. izredne seje občinskega sveta
5. izredna seja Občinskega Jveta občine Brežice je sklical ^pan mag. Andrej Vizjak pred-ysem zaradi obravnavanja te-*av, ki nastajajo ob izgradnji Avtoceste med Obrežjem in Kr-Ao vasjo. Povabljeni so bili Predstavniki Ministrstva za promet RS in DARS d.d., Družbe za )v'toceste v RS (investitor) ter clani Projektne skupine za sPremljanje in koordinacijo ak-lvnosti ob izgradnji avtoceste 1)3 območju občine Brežice.
Tako smo dobili priložnost, ^ odgovorne povprašamo gle-,e odstopanj pri izvajanju redbe o lokacijskem načrtu za Avtocesto, pa tudi, da izvemo ako in kdaj bodo izvajalci del tiroma investitor poskrbeli za '^Pravo škode, ki nedvomno j ‘lstaja na cestni infrastrukturi a ostali občinski ter zaseb-1 lastnini v občini Brežice. Vendar tudi
v ------ ----- pri temu so-
,,Cer\ju s povabljenimi gosti ni ,° brez političnih igric ko-> toijskih strank in skupin LDS, j^KS, SNS, DeSUS in PUM. ^edvsem se je to pokazalo pri p^Pretni sestavi predloga skle-0(3,!^ ga je predlagal v sprejem v c'nskemu svetu g. Jože Avšič si ,Inienu koalicije. Ta predlog daePa naj bi županu naložil, 0 . Zagotovi realizacijo Uredbe acijskem načrtu izgradnje °Ceste. Pri tem so spregledujžupan in Občina Brežice >*v 4 ne investitor in še manj So aja^ec del. S tem predlogom stav 'Zvabib nasmeh pred-a ^kov ministrstva in DARS-rl,ZoPet zamudili priložnost UPCn 'n premišljen nastop investitorju in izvajalci £• ’ ^a dosegli zagotovila to ^boljšj sanaciji škode. Vse čln|a!otov° ne gre v korist ob-va Ježice in vsem oškodo-Pr' izgradnji tako po-
t0cesta*e^a ob-iekta kot JC av"
W	Marko	Hercigonja,
Q ^htniške skupine SDS Brežice
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Jože Avšič
Skupaj spreminjamo Slovenijo
2.	septembra smo imeti Liberalni demokrati Slovenije izredni kongres, na katerem smo sprejeti program za svoje delovanje v obdobju 2004-2008. Program temelji na dosedanjem uspešnem delu in zagotavlja, da bo Slovenija nadaljevala uspešno pot tudi po vključitvi v Evropsko zvezo. Kot najuspešnejša nova članica EU zagotavljamo, da se bomo v prihodnjemu obdobju še hitreje bližali in priključevati najrazvitejšim državam Evrope.
Temeljni poudarki programa so:
1.	Krepitev konkurenčnosti gospodarstva in narodnogospodarske politike za preboj med najboljše v Evropski uniji.
2.	Šolstvo, znanost in informacijska družba - dati priložnost in nov zagon.
3.	Za dolgoročno zasnovano politiko socialne vključenosti s
poudarkom na zdravju, zdravstvu in novim priložnostim za mlade.
4.	Za odprto in pluralistično kulturno politiko.
5.	Na poti trajnostnega razvoja predvsem na področju regionalne politike, lokalne samouprave, varstvu okolja, urejenosti in raznolikosti slovenskega prostora, stanovanjske politike, okoljsko prijazno in varno oskrbo z energijo, na področju prometa, kmetijstva in razvijanja slovenskega podeželja.
6.	Za učinkovito državo, odprto vlado in močno civilno družbo.
7.	Za učinkovito zavezništvo
in varno državo.
Program zagotavlja, da bomo Skupaj spreminjali Slovenijo v
uspešno družbo in državo.
Jože Avšič
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Roman Baskove, kandidat za poslanca SLS
Roman Baškovč v svojih programskih izhodiščih poudarja tradicionalne vrednote s poudarkom na spoštovanju človeka, družine, dela in varstva okolja. Poudarja spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja v malih podjetjih, enakomeren razvoj regij ter decentralizacijo države. Zavzema se za ureditev družinske politike ter finačno varnost mladih družin. Zelo pomembna je vzgoja in izobraževanje, poudarja pa tudi nadzor nad posegi v okolje, ki morajo biti čim manj škodljivi ter prijazni do prihodnjih generacij. Oddan glas za Slovensko ljudsko stranko je glas za OHRANITEV SLOVENIJE!
GO SLS Brežice
SNS
Letošnje volitve, natančneje sama predvolilna kampanja je zopet splet leporečja in obljub. Različni kandidati oziroma stranke spet obljubljajo vse mogoče in nemogoče, nihče razen naše stranke pa se ne obme k navadnemu državljanu, kar pa je v naši stranki
že od samega začetka na prvem mestu. Pomagati človeku, ki je v stiski, pomagati krajanom, da lažje in lepše živijo. V naši stranki tega ne obljubljamo, temveč ves čas to tudi počnemo, kar je v javnosti tudi že vsem dobro znano. Ne želimo naštevati svojih aktivnosti, ker so vidne, bomo pa se še naprej konkretno soočati s problemi naših ljudi in postoriti čimveč v dobro naših sosedov in soljudi. Na nas se obračajo ljudje, ne samo iz naše stranke, temveč tudi iz dragih. Vsem smo in bomo skušali konkretno pomagati po naših najboljših močeh. Naš brežiški kandidat na tokratnih volitvah Stane Radanovič je zagotovo pravi zastopnik navadnega človeka in zagovornik sredine, iz katere prihaja. Verjamemo, da če bo izbran, bo vaš glas in vaš problem kaj hitro prispel v parlament naše države, slovenske države. To niso samo obljube, to je tudi naš program in zaveza od samega začetka Slovenske nacionalne stranke.
SNS - stranka brez dlake na jeziku.
Peter Skrivalnik
DeSUS
Je volilni čas za državnozborske volitve. Kandidat v občini Brežice je Rok Kržan, predsednik občinskega odbora DeSUS Brežice.
Pok Kržan
Prvo pokrajinsko srečanje članstva DeSUS je bilo maja 2002 na Bizeljskem. Letošnje drugo srečanje je bilo v soboto, dne 11.9.2004 v Semiču v Beli Krajini.
Občinski odbor DeSUS Brežice organizira srečanje za članstvo v občini in simpatizerje ter goste v soboto, 18. septembra 2004 ob lO.uri v Bukoš-ku pri Hervolovih.
Za volilni štab stranke
Anton Arnšek, podpredsednik OO DeSUS Brežice
“SjN-Slovenija je naša” je nova stranka na političnem prizorišču, ki je nastala z združevanjem lokalnih neodvisnih list po Sloveniji. Sodelovanje na državnozborskih volitvah bomo v Brežicah izvedli skupaj z tisto PliVI-a in kandidatom Davorjem Račič. Program stranke temelji na zavzemanju za nova in dobro plačana delovna mesta, za cenejša stanovanja, predvsem za mlade družine, za območja brez cestnin, za povrnitev ponosa brežiškem trgovcu...(za uresničitev skupnih ciljev so z nami Boris Popovič, Janez Sodržnik, Stojan Auer, Janko Sopar...)
Veliko je bilo obljub obstoječe politične elite, vendar REZULTATOV, ki bi nas v Brežicah prepričati za ponovno zaupanje “istim”, NI. Zaupajmo svoj glas Davorju RAČIČU ter zavihajmo rokave tudi v Brežicah!
Jure Pezdirc
ZDRUŽENA LISTA
\Sk socialnih demokratov
PRIHODNOST ZA VSE je
geslo ZLSD na letošnjih parlamentarnih volitvah. Naši bodoči poslanci bodo v smislu tega gesla tudi delovati. Kandidatka za poslanko iz OO ZLSD Brežice v našem volilnem okraju je Jožica Stajic, višja upravna delavka, rojena 1950. leta. Zaposlena je kot vodja splošnega sektorja v KOP Brežice d. d. Je mati treh otrok, hčerka je študentka, eden od sinov pa še osnovnošolec. Njeno dosedanje delo utijuje naše prepričanje, da bi se kot bodoča poslanka zavzemala za sprejemanje takih odločitev v parlamentu,
Jožica Stajic
ki bi zagotavljale vsem ljudem enake izhodiščne možnosti za doseganje življenjskih ciljev, za pravno in socialno varno državo, v kateri položaj in ugled posameznika ne bosta temeljila le na materialnem bogastvu, iznajdljivosti ter zvezah. Skupaj z nami hoče državo, v kateri bo lepo biti mlad in star. V kateri bo prijetno in varno biti državljan Slovenije, pa tudi Posavec in Brežičan. Pa še nekaj je - v parlamentarnih klopeh dajmo priložnost tudi novim imenom in obrazom.
Predsedstvo OO ZLSD Brežice
N Si
Nova Slovenija
Kriianska ljudska stranka
Milan Germovšek, kandidat v volilnem okraju Brežice in hkrati najmlajši kandidat na listi N.Si, meni, da Slovenija ne napreduje kot bi morala in je nezadovoljen nad predvolilnimi obljubami vladajoče koalicije, ki po njegovem na vsakih volitvah obljublja ene in iste stvari, stvari, ki jih ni zmožna oz. sposobna uresničiti. S podporo volivcev in volivk se bo trudil obuditi gospodarstvo iz globoke kome, v kateri je sedaj, to pa se lahko zgodi le z podpiranjem znanja, raziskav, investicij ter inovacij - ključnih dejavnikov na področju spodbujanja kakovosti gospodarstva in s tem njegove konkurenčnosti. Ta novi zagon podjetništva bo skupaj z učinkovitim delom državnih institucij pripomogel k uravnoteženemu razvoju vseh regij in celotne države, prispeval pa bo tudi k dvigu splošne kakovosti življenja.
Poziva vse volivke in volivce, naj izkoristijo svojo državljansko pravico in dolžnost ter se obvezno udeležijo volitev ter glasujejo za svojo stranko - stranko nove priložnosti, stranko nove smeri. Ta stranka je po njegovem mnenju Nova Slovenija
OO N.Si Brežice
OBČINA SEVNICA
Novice iz občine Sevnica
Urad za prostorski razvoj pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo je v Ljubljani pripravil drugo prostorsko konferenco, na kateri so se izdajatelji smernic in organizirana javnost seznanili s predlogom državnega lokacijskega načrta za HE Blanca. Na predstavljeni predlog so lahko podali tudi svoje pripombe. Tudi Občinski svet občine Sevnica je po številnih pred-
hodnih razpravah sprejel smernice, ki so ključnega pomena za funkcionalno in celovito ureditev prostora ob izgradnji HE Blanca. V predlog državnega lokacijskega načrta kar nekaj zahtev ni bilo vključenih, zato sta na prostorski konferenci župan Kristijan Janc in predsednik Odbora za HE na Spodnji Savi Niko Galeša, zahtevala vključitev smernic v predlog lokacijskega načrta. Po našem mnenju so ureditve iz prostorskega dokumenta preveč vezane na izgradnjo energetskega objekta in bistveno ne vplivajo na izboljšanje kakovosti življenja z ureditvijo komunalne, cestne in druge infrastrukture. Zaradi načrtovane izgradnje verige HE na spodnji Savi se v preteklosti na vplivnem območju niso izvajale potrebne prostorske ureditve. Občina je v določenem roku posredovala pisne pripombe. Za smernice, ki morebiti ne bodo uvrščene v predlog lokacijskega načrta, predlagamo sklenitev dogovora s pristojnimi
državnimi ustanovami, da bodo ob izgradnji HE realizirane. Na sestanku z državnim sekretarjem mag. Radovanom Tavzesom so se predstavniki občine dogovorili za pričetek dela koordinacijske komisije za projekt HE na Spodnji Savi, ki jo je imenovala Vlada RS. Pogovarjali so se tudi o zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev za izgradnjo infrastrukturnih ureditev s strani drugih ministrstev. Pogajalska skupina občine bo poskušala doseči vključitev čimveč zahtev lokalne skupnosti v že obstoječi lokacijski načrt. Z ministrstvom bodo potekali dogovori še o ostalih prostorskih ureditvah, ki jih občina pričakuje ob izgradnji HE Blanca. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo bo iz vodnega sklada in fonda za čiščenje odpadnih voda poskušalo zagotoviti sredstva za ureditev in izgradnjo čistilnih naprav. Ministrstvo za promet pa naj bi se vključilo v financiranje cestne infrastrukture. Občina Sevnica je podala tudi
predlog za financiranje izgradnje brvi na Šmarčni s strani koncesionarja in koncendenta, župan pa je predlagal tudi kadrovsko popolnitev podjetja Infra z domačimi kadri in se zavzel za čimboljše delovanje podjetja, da bo izgradnja infrastrukture lahko potekala brez zamud. Pričakujemo, da bo predlog državnega lokacijskega načrta dopolnjen še pred javno obravnavo, ki bo v mesecu oktobru. Drugi izdajatelji smernic na predlog v tej fazi niso imeli bistvenih pripomb.
Regionalna razvojna agencija Posavje je županom posavskih občin predstavila projekt celovite promocije regije Posavje in vzpostavitev tehnološkega sklada, ki naj bi jih poleg posavske štipendijske sheme, ki se že izvaja, sofinancirale tudi občine, znaten delež sredstev pa zagotavlja še država s sredstvi regionalnih spodbud. Župani so podprli projekt posavske štipendijske sheme in celovite promocije regije Posavje, za katere bodo v prora-
čunu občin zagotovili ustrezne deleže sredstev. Zaradi gospodarske situacije regija intenzivno vlaga v razvoj gospodarske infrastrukture, s katero želi pritegniti domače in tuje investitorje. Če želimo doseči namen in cilje oblikovanja poslovnih con in ostalih projektov, pomembnih za razvoj Posavja, je potrebno poleg kakovostnih domačih kadrov vzpostaviti še celovito promocijo gospodarskih in ostalih možnosti. Projekt vzpostavitve tehnološkega sklada pa naj bi dodatno uskladili z delodajalci in poskušali poiskati kadre znotraj že obstoječih institucij.
Direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik in komandir Policijske postaje Sevnica Sandi Hervol sta župana Kristijanu Jancu predstavila varnostno problematiko na območju občine Sevnica v prvem polletju letošnjega leta. Cilj dela policije je, da se s prilagajanjem okoliščinam, z razvojem potencialov in vzpostavljanjem partnerskih odnosov s pre-
bivalci na lokalni ravni soustvarja varnostni sistem, ki bo omogočil boljšo kakovost življenja in ohranjal varnost kot razpoznavno značilnost Slovenije. Stanje javne varnosti v občini Sevnica je stabilno, čeprav se je na področju kriminalitete nadaljeval trend povečanja kaznivih dejanj, vendar ne tako ekstremno kot v lanskem letu, ko je bilo zabeleženo 45,5 odstotno povečanje, letos pa 18 odstotno. Policisti ocenjujejo, da na številna kazniva dejanja nasilja in premoženjskih deliktov pomembno vpliva tudi socialno stanje kršiteljev. Še vedno je največ kaznivih dejanj v mestu Sevnica. Število prekrškov se je zmanjšalo za 9 odstotkov, nekoliko poslabšala pa se je statistika prometne varnosti. Policija opravlja tudi številne preventivne naloge, vendar brez ustreznega sodelovanja lokalne skupnosti in občanov samih pri svojem delu ne more biti dovolj uspešna.
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sis.si
Spoštovane volivke, spoštovani volivci!
H kandidaturi za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije me je spodbudilo veliko ljudi, s katerimi smo skupaj uresničevali različne projekte v občini in regiji, hkrati pa me zelo dober rezultat na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2000 spodbuja in moralno zavezuje, da kandidiram.
Združena funkcija župan -poslanec seje v slovenskem proštom izkazala kot zelo dobra, tako za lokalno skupnost (uspešnejši nastop do države), kot za državo (neposrednosti pri izpostavljanju lokalnih pogledov na državne pristojnosti). Znanje in izkušnje iz gospodarstva in politike bi kot poslanec izkoristil v dobro Sevnice, regije Posavje in Slovenije. Pri svojem delu vedno izpostavljam sodelovanje med številnimi dejavniki v družbenem dogajanju in na osnovi tega skupaj poiščemo najboljše rešitve. Tudi v Državnem zbora je pomembno povezovanje s poslanskimi skupinami v dobro občine in regije, kjer je potrebno pridobiti široko podporo za projekte, večji vpliv na reševanje gospodarskih problemov in pomoč pri tehnološkem prestrukturiranju in razbremenjevanju delovno intenzivnih gospodarskih panog.
Želim si še hitrejši razvoj naše občine ter večji vpliv na reševanje lokalnih problemov in problemov malega človeka v Ljubljani. Sevnica potrebuje poslanca, ki bo v dobro prostora deloval povezo-
valno, nekonfliktno, ki bo z jasnimi stališči zastopal interese širokega kroga ljudi. Znam sodelovati tudi z'drugače mislečimi in na tak način delujem in bom deloval tudi v prihodnje.
Kandidiram na listi Slovenske ljudske stranke, stranke slovenskih tradicionalnih vrednot, zmernosti in napredka, ki je aktivno in uspešno sodelovala v procesu vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Možnosti in priložnosti moramo izkoristiti.
S spoštovanjem
Kristijan JANC, kandidat za poslanca DZ RS na listi SLS
ja lahko naredi korak naprej. S predsednikom vlade in ministri so se prisotni lahko pogovorili, izmenjali mnenja, vse za skupno prihodnost.
Del ekipe je s predsednikom vlade obiskal še Kopitarno Sevnica, kjer si je ogledal proizvodnjo, se seznanil s trenutnim stanjem in dal zagotovilo, da je podjetje med tistimi, v katere je nujno vlagati in računati tudi v prihodnje.
Minister Slavko Gaber, Pavel Gantar in še nekateri pa so se v Hotelu Ajdovec pogovarjali s sevniškimi ravnatelji osnovnih šol in podžupanom Rudijem Becem o prihodnosti šolstva v Sloveniji.
Mag. Anton Rop z ministri v Sevnici
Na povabilo OO LDS Sevnica in direktorja Kopitarne Sevnica g. Marjana Kurnika je v ponedeljek 13. septembra, Sevnico obiskal predsednik vlade mag. Anton Rop z ministri.
Najprej so se ustavili na največjem energetskem gradbišču v Sloveniji, HE Boštanj (na fotografiji). Po krajšem ogledu in seznanitvi poteka izgradnje HE je poudaril, da mora projekt tudi nadalje teči po začrtanem planu. Na gradbišču so goste sprejelo direktor HSE d.o.o. Drago Fabjan, direktor skupnega podviga Bogdan Barbič in vodja projekta Miran Žgajner.
Sledil je postanek pred lokalom Paradiž v Sevnici, kjer je Anton Rop ob spremljavi sevniš-kega Big banda nagovoril prisotne ter izrazil zadovoljstvo nad kandidatom Maijanom Kurnikom, ki bo zagotovo poživitev za gospodarstvo znotraj novega parlamenta. Rop je prepričan, da s kandidati kot je Marjan, Sloveni-
Več sonca za Sevnico v Sloveniji
Sevnica je predvsem industrijska in tudi kmetijska občina, vendar kljub temu životari na repu lestvice po dohodku na prebivalca v Sloveniji. Težave Jutranjke in Stillesa ter mnogih manjših podjetij in obrtnikov v Sevnici niso v “zastarelosti” podjetij ali podjet-
-a ;1'j|’- A 1*	U'	
	
j^*■, \ m	
fvf MU Mm ■i V;' H	
	
nikov, temveč so posledica slabih odločitev v “Ljubljani”, kjer se vodi naša monetarna politika. Ta je pripeljala'tako daleč, da se doma skoraj nič več ne “splača” delati. Izgovor, da na vzhodu delajo za pest riža in je vse cenejše, nas ne bo rešil. Upravičeno se vprašamo, ali so tudi izgubljena delovna mesta in novi socialni problemi poceni.
Da ne govorimo o tem, kaj bodo prinesli “pufi”, ki jih moramo jemati, da pokrivamo vsako leto za milijardo dolaijev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Že enostavno dejstvo, da je npr. Filozofska fakulteta v Ljubljani v zadnjih desetih letih za trikrat povečala vpis, dokazuje, kaj se v naši državi bolj splača početi. Tudi tukaj tiči vzrok v naši vladi, kajti vsi vemo, kolikšne so plače v javnem sektorju in kolikšne v gospodarstvu, pa še službe se v javnem sektoiju ne izgubi. Strokovni poklici so izgubili na veljavi. Vse to, drage volivke in volivci, se da spremeniti, ko boste volili vi, ki delate in ste pripravljeni delati. V Sevnici imamo gospodarstvo, tudi novo in sodobnejše, le kolesa moramo zavrteti v pravo smer. Gradijo se Savske elektrarne in še mnogo dragih projektov nas čaka, zato je nujno potrebno pridobiti več denaija za razvojne spodbude. Tudi razne državne pomoči morajo priti v prave roke.
Da bo naša sončna stran Alp postala resnično sončna za vse, ki tukaj živimo, je potrebno v prvi vrsti zagotoviti pomen in napredek gospodarstvu. Samo uspešno gospodarstvo bo prineslo:
-	več delovnih mest, predvsem v gospodarstvu z “normalnimi” plačami
-	več denarja za zdravstvo in socialo
-	več denarja za šolstvo in znanost
-	več denarja za kulturo in umetnost
-	več denarja za pokojnine.
Osebno se bom zavzemal, da bo davčna, zakonodajna, finančna, plačna in šolska politika usmeije-na tako, da bo spodbujala napredek gospodarstva. Takrat bo tudi za Sevnico več sonca.
SDS - Slovenska demokratska stranka spoštuje vrednote in ima program, s katerim bomo skupaj uresničili naše cilje.
Želim vam lepo jesen.
Vaš kandidat za poslanca Bojan Rugelj
«2 ZDRUŽENA USTA
IkS socialnih demokratov
Breda Drenek-Sotošek
Imam veliko pozitivne energije, izkušenj, znanja, kreativnosti, pridnosti in vztrajnosti. Prepričana sem, da bom kot poslanka prispevala vse to za našo skupno prihodnost.
Sem magistra farmacije in lastnica zasebne lekarne. Moja prizadevanja bodo usmeijena v zdravstvo, ki naj bo enako in vsem dostopno. V Posavju, kjer je brezposelnost še veliko višja kot drugod, je potrebno več energije vložiti v razvoj gospodarstva, podjetništva, obrti, turizma in podeželja Z močnejšim gospodarstvom bo v občini lažje zagotoviti delo in pravičen zaslužek, ki sta temelja socialne varnosti. S pomočjo aktivnega sodelovanja mladih bom pomagala pri iskanju prostora ter sredstev za izobraževanje in uresničevanje njihovih programov. Zastopala bom interese vseh občanov s ciljem hitrejšega razvoja okolja v katerem živimo, ki ga kot rojena Sevničanka članica upravnega odbora obrtne zbornice, občinska svetnica predsednica odbora za zdravstvo in odbora za kulturo ter članica odbora za finance, dobro poznam.
In kdo naj bo poslanec?
Nekdo, ki je ravno dovolj zagnan, ki se ne ustraši vedno novih izzivov, ki je podjeten, izobražen, praktik z izkušnjami v gospodarstvu, a ga hkrati odlikuje široko srce, pripravljenost prisluhniti problemom in stiskam sočloveka ter želja storiti čimveč dobrega za domače kraje. Vsi, ki me dobro poznate, veste, da sem pravi človek za poslanko. Vaš glas bo omogočil prihodnost za vse!
Breda Drenek-Sotošek,
kandidatka za poslanko DZ RS
N Si
Nova Slovenita
KriUartska Huftlka stranka
Matjaž Traven
Konvencija Nove Slovenije v' Sevnici je v celoti uspela. Dr. AH' drej Bajuk in kandidati so nagO" vorili preko 400 obiskovalcev-Svojo kandidaturo je predstavil tudi Matjaž Traven, ki bo barve nove Slovenije zastopal v SeV' niči.
PUM
“PUM-Posavska unij3
mladih” bo svoje aktivnosti v Občini Sevnica in zavzemanje z® razvoj in dobrobit vsakega Sevn1' čana predstavila tudi v sklop3 državnozborskih volitev, kjer bp' mo v sodelovanju s stranko “§F Slovenija je naša”, ki je nastala Z združevanjem lokalnih neodvis' nih list, nastopili s kandidatom1 Sevničanom Borisom Župa11' cem. Zavzemali se bomo za nov3 in dobro plačana delovna mes13, za cenejša stanovanja in za tafl°| vanja za mlade družine, za raZv J podeželja in podjetnega kmeta, -p nov most čez reko Savo na pri Sevnici, za Mladinski center Sevnici s podporo države... 1 ^ uresničitev skupnih ciljev s° , nami Boris Popovič, J3*1® Sodržnik, Stojan Auer, Šopar...)	J
Zavihajmo rokave za Sevnp David
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, tasta in strica
FRANCA PETANČIČA
iz Dednje vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo dr. Ksenji Žnidaršič za dolgoletno zdravljenje, patronažnima sestrama za obiske na domu, osebju Zdravstvenega doma Brežice ter Bolnišnice Brežice za lajšanje bolečin. Iskreno se zahvaljujemo Lovski družini Pišece za organizacijo pogreba, g. župniku iz Pišec za lepo opravljen obred, govornikoma gospe Zupančičevi in g. Preskarju za ganljive besede slovesa, lepa hvala praporščakom, Godbi na pihala m Loč, gospema Anici Butkovič in Ivanki Albert ter družini Jagrič za nesebično pomoč ter g. Žičkaiju za pogrebne storitve.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki so nam kakorkoli pomagali, pa jih nismo posebej imenovali.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna, je naša ljubljena mami bila, a pred enim letom je od nas za vedno odšla.
Vsako slovo je težko, najtežje pa je bilo slovo 31. avgusta lani od naše ljubljene mame, babice, prababice, tašče, svakinje in tete
MARIJE OMERZEL
rojene Pleterski iz Pleterij pri Zdolah
Težko je najti besede, ki bi izrazile vso bolečino. Globoko v sebi čutimo, da je njen duh tik ob nas, da nas vidi in sliši, da čuti vso našo bolečino. Vsa njena dobrota, skrb in ljubezen, ki jo nam je vse življenje dajala, bo za vedno v vseh naših srcih ostala. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen zadnji dom, ji ga krasite s cvetjem, prižigate svečke ter darujete za svete maše.
Hvala ti, ljubljena mami, za rojstvo - življenje.
Hvala za čast, za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere, vtkane v trpljenje.
Ljuba naša mami, naj večna ti lučka gori.
Žalujoči: hčerka Zdenka, sin Branko z ženo Ivanko, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te med nami več ni.
Ob nenadomestljivi izgubi našega
BOŠTJANA JUVANCA
z Gorice pri Leskovcu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom vasi Gorica, sekciji MNK Gorica, prijateljem in znancem, podjetju CRP Brežice in podjetju Sava projekt Krško za pomoč v najtežjih trenutkih žalosti. Najlepša hvala g. Žičkarju za organizacijo pogreba in g. Francu Žičkarju za poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi nekdanjim sošolcem in učiteljem iz OŠ Jurij Dalmatin Krško ter sošolcem in profesorjem iz Tehnične gimnazije Krško za poslovilni govor pri odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se našemu Boštjanu poklonili v slovo.
Žalujoči: vsi njegovi
mali oglasi
Prodam pšenico - novo seme, zelo primemo tudi za setev, in koruzo na rasti. Možna je menjava za grozdje.
Pokličite 031-613-022.
Ugodno prodam kozla in koze za nadaljnjo rejo, bele in sr-naste pasme.
Pokličite 07/49-61-242 ali 031-581-652.
V Dobovi oddam v najem dvosobno opremljeno stanovanje. Pokličite 041-548-390.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka in starega očeta
VLADA PETANČIČA
iz Globokega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni pokojnikovim sodelavcem Komunalnega obrtnega podjetja Brežice za podatjene sveče, gospe Jožici Sta-jič in g. Ivanu Keneju za govora ob slovesu, g. župniku iz Pišec za skrbno opravljen cerkveni obred, g. Simonu Petančiču za zaigrano Tišino ter g. Žičkarju za pogrebne storitve.
Še enkrat hvala vsem, ki so se poslovili od pokojnika, niu podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi Prerani zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi	_____
tlOVa * vsakjponedeljek
LJUDSKA UNIVERZA	KRŠKO
učimo se za življenje —
Storite nekaj zase
- izobražujte se, izpopolnjujte se, nadgrajujte svoje znanje... živite!
Zagotovo se v naši izobraževalni ponudbi najde mesto tudi za Vas.
Ponujamo Vam:
VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVAJE:
Javna uprava Fakultete za upravo Ljubljana Visoka poslovna šola Ekonomske fakultete Ljubljana
POKLICNO IN SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
Predšolska vzgoja
Bolničar-negovalec
Tehnik zdravstvene nege 3+2 (novo!)
...in še marsikaj bi se našlo!
Za vas smo dostopni: osebno na Dalmatinovi 8 v Krškem, telefonsko na 07/48-81-160, elektronsko na info@lukrško.si, interaktivno na www.lukrsko.si/portal
■m-
Regionalna Razvojna agencija POSAVJE
Regionalna razvojna agencija Posavje v sodelovanju z občinami Brežice,
Krško in Sevnica
RAZPISUJE
KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2004/2005
za dijake in študente, ki se izobražujejo v programu za pridobitev izobrazbe:
-	mag. ekonomije/finance in mednarodno podjetništvo
-	univerzitetni diplomirani pravnik
-	univerzitetni diplomirani inženir tekstilne tehnologije
-	univerzitetni diplomirani sociolog kulture
-	univerzitetni diplomirani politolog
-	univerzitetni diplomirani inženir agronomije
-	univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva
-	univerzitetni diplomirani inženir strojništva (šest štipendij)
1.	konstrukterstvo in gradnja strojev - 2 štipendiji,
2.	energetika in procesno strojništvo -1 štipendija
-	diplomirani inženir strojništva (tri štipendije)
-	univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva - šest štipendij
-	univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike (pet štipendij)
-	univerzitetni diplomirani inženir elektromehanike - mehanotronika
-	univerzitetni diplomirani inženir arhitekture (tri štipendije)
-	univerzitetni diplomirani biolog - sistematsko ekološka smer
-	univerzitetni diplomirani komunikolog
-	univerzitetni diplomirani ekolog
-	diplomirani stomatolog
-	univerzitetni diplomirani inženir računalništva
-	diplomirani inženir elektrotehnike (dve štipendiji)
-inženir agronomije
-	inženir lesarstva
-	prevajalec - angleščina + en tuj jezik
-	ključavničar
-	maturant umetniške gimnazije - smer violina
-	elektrotehnik
-	strojni tehnik (dve štipendiji)
-	varilec
-	avtoličar
-	gostinski tehnik
-	natakar
-	kuhar
-	pek
-	štipendije za nadarjene s področja kulture, ki se izobražujejo v tu jini
Rok za oddajo vlog je 6.10.2004.
Več o razpisu si lahko ogledate na spletni strani Regionalne razvojne agencije Posavje: www.rpcp.net.
Dodatne informacije glede razpisanih štipendij lahko dobite na Regionalni razvojni agenciji Posavje, tel: 07/48-81-041, kontaktna oseba ga. Nataša Šterban Bezjak, svetovalka, vodja projekta.
RADIO/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radro-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
"A
ŠESTNAJSTA
stran 16
špranje in okenca posavcev
Bernarda Žarn: ”Vsa skrivnost je v pogledu na svet!”
Ko stresnemu dnevu še ni bilo videti konca, ko so bile za njo ure snemanja oddaj in ko je medtem še mislila na nešteto drugih stvari, med katere se je vrnil tudi čas za ta portret, je k pogovoru pristopila s svojo značilno toploto in širino: ”Ja, sem zavedna in za vedno “Raj-henburčanka”, ki sem v ta svet vstopila v Novem mestu 17. oktobra 1976. S štiri in pol leta mlajšo sestro Petro sva živeli v Anžah, kjer imata starša hišo. To je bilo življenje v topli družini, kjer sta nama starša vcepila življenjske vrednote, kjer sem dobila optimizem in voljo do življenja ter nasploh pozitiven pogled na življenje z naukom - če ti tu ne uspe, ti bo pa kje drugje. Nista mi nalagala bremen.”
Osnovno šolo je končala v Brestanici: ”Sem srečen otrok socializma, kjer je bila vsak mesec kakšna proslava. Tam sem se zastrupila z nastopanjem in povezovanjem prireditev, kar še vedno najraje delam, posebej ko to delo danes gledam s profesionalnimi očmi. V to delo pa sta me vpeljali in me zanj navdušili slavistki Vera Kustec in Irena Hictaler Simončič. Te reči so me veselile, kali-
la sem se na šolskem radiu, kot gimnazijka pa na Radiu Sevnica, sicer pa sem želela postati pedagoginja.”
Bernarda pove, da so ji potem hitro minila srednješolska leta na Gimnaziji Brežice, kjer se je je izredno dotaknila razredničarka Zlata Hribernik in kjer je relativno ženski razred s petimi sošolci dobil dobro vsesplošno širino. In pravi, da leta sedaj še hitreje minevajo.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala slovenski jezik s književnostjo in sociologijo in tako postala pro-
fesorica obeh predmetov.
Iz let študija obelodani svojo pot na RTV Slovenija: ”Ko sem bila v drugem letniku, je televizija pripravila avdicijo za voditelje in napovedovalce, prijavilo se nas je sedemsto in sem hotela kar pobegniti, ker sem mislila, da je ob tolikšni številki prijavljenih kdo drug medijsko močnejši in z več izkušnjami. A je uspel prvi krog, pa drugi in potem še tretji, najožji izbor. Projekt je potem nekako zastal, mi smo še hodili na vaje in se je spet obudil, ko sem bila že v četrtem letniku fakultete. Nekaj časa sem povezovala program, potem pa so mi ponudili vodenje oddaje “Prvi in drugi”. Tako sem pri oddaji ostala in jo urejam še sedaj. Na televiziji sem se redno zaposlila letg 2002 in sem lahko srečna, da služim kruh s tistim, kar rada delam. So pa seveda še izzivi, kjer bi lahko delala... Vzporedno si prizadevam še z magisterijem iz sociolingvistike, ki je nekako zaostal zaradi službenih obveznosti, ampak enkrat ga bom, upam, končala.”
Znova poudari, da je vodenje prireditev še vedno njena največja ljubezen, zato ker je
stik z ljudmi ob tem neposreden, sicer pa je iz profesionalnega dela izluščila bistvo: ”Od kar to delam, seje povečal krog znancev in zmanjšal krog prijateljev. Podzavestno pridejo pregrade, a še vedno poskušam naivno poiskati dobro v ljudeh, saj na svet spet in spet gledam z lepimi očmi. Vse je odvisno od našega pogleda.”
Bernarda si privošči različno branje. To poletje iz Delove in Dnevnikove knjižne zbirke, pa leposlovje in poezijo. In filme, odvisno od tega, kakšen dan je - romantičnega kak dan ali s pogledom v kakšno drugo kulturo. Pa tek in hojo v hribe, ko je ves čas pravzaprav delo njen prosti čas: "Privoščim si pobeg, kjer ničesar ne počneš. Kaj pa je sploh to, ničesar ne početi? Letos poleti sem skorajda imela majčkeno krizo, to so nenavadni občutki...”
Ko jo povprašam, s čim bi se identificirala ali kaj bi lahko bil njen moto, brez oklevanja pove Pavčkovo: ”Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da si sam sonce in da s sveta odganjaš sence.” In to je Bernardi zapisano v bistvu.
Natja Jenko Suncič
Brežiški častniki v Italiji
Italija, Brežice - Združenje slovenskih častnikov Brežice je v minulih štirinajstih dneh obiskalo letalsko oporišče pri Riminiju in si ogledalo tamkajšnjo brigado, ki v okviru NATA bdi nad varnostjo slovenskega neba. Nekaj dni kasneje so si ogledali še letalski miting v Slovenj Gradcu.
Na letalskem oporišču Cer-via pri Riminiju si je 41 članov brežiške častniške organizacije ogledalo 5. Stormo (brigado). Enota v okviru NATA v sodelovanju z zračno obrambo Slovenske vojske (SV) bdi nad varnostjo slovenskega neba. Pod vodstvom sekretarja združenja Ernesta Ferka so se seznanili s formacijo, organizacijo ter letali in njihovo oborožitvijo. Gre za pristrežnike F-16 Falcon, opremljene z vrhunsko opremo, med katero so rakete zrak - zrak. Po zagotovilu poveljnika 5. Storma polkovnika Amedea Mag-nanija so si ogledali tudi pristrežniško akcijo, torej akcijo brigade v primeru, da bi se na našem nebu pojavila sovražna letala, ter celo reševalno akcijo.
Priprave na obisk so potekale v sodelovanju z diplomatsko službo, zlasti obrambnega atašeja RS v Rimu polkovnika Boruta
Miklavca, na obisk so povabili tudi župana Vizjaka, ki pa je bil zadržan, a je prispeval spominsko darilo. Na tridnevnem obisku Italije so si ogledali tamkajšnje znamenitosti in mesta - San Marino, Rimini, Verono in še nekatera druga.
Brežiški častniki so nato 12. septembra obiskali letalski miting v Slovenj Gradcu, ki predstavlja enega večjih letalskih mitingov v Evropi. Med 10. in 15. oktobrom bodo obiskali enoto za specialno delovanje in hitre posege SV na vadbišču v Kočevski reki ter se seznanili z njihovim delovanjem. Iz te enote izhajajo vojaki, ki se udeležujejo mirovnih misij.
Do konca novembra pa v Brežicah napovedujejo še obisk obrambnega ministra, ki naj bi predaval o vlogi Slovenije v NATU, njenih prihodnjih nalogah ter dolžnostih NATA do Republike Slovenije. S.V.
Sekretar ZSČ Brežice Ernest Ferk in polkovnik Magnani
		Poslovno in projektno
		svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net
Ali bo muzej slovenskega speedwaya res zaživel?
Kostanjevica na Krki - Preteklo soboto se je približno 35 speedwayistov, mehanikov ali njihovih vdov dveh generacij iz Slovenije in Hrvaške prvič sestalo na kakšnem srečanju šampionov tega športa iz območja nekdanje Jugoslavije. Povabila sta jih Krčan Ivan Molan in Ljubljančan Franci Tomažič.
Poleg prijetnega druženja in obujanja spominov na vonj po zažganem ricinusu ali metar nolu pa je bilo srečanje namenjeno tudi dogovarjanju o na-daljnem sodelovanju. Silvo Mavsar iz Zavoda Neviodu-num jim je namreč predstavil svoj načrt, kako bi oblikovali Slovenski muzej speedwaya v
tovrstna na tem koncu Evrope, so se udeleženci spomnili svojih mladostnih let in časov, ko so na tem področju orali ledino v takratni Jugoslaviji. Nekaj speedwayistov veteranov je muzeju že podarilo nekaj anti-kvitet; Vlado Pinterič je organizatorjema poslal zobnik, nekdo pa je podaril tudi kovin-
Veterani speedwaya s Francijem Tomažičem (četrti z leve), Ivanom Molanom (peti z leve) in Silvom Mavsarjem (prvi z desne)
Krškem, h kateremu bi pripomogli tudi sami dirkači s svojimi starimi rekviziti, opremo ali le fotografijami. Na slovesnosti so tudi svečano odstrli plakate, na katerih je bilo mogoče videti fotografije največjih trenutkov krškega, slovenskega, pa tudi jugoslovanskega speed-waya. Fotografija prve in edine dirke veteranov, pa starejše, denimo iz leta 1961, ko je bila v Krškem prva dirka na stadionu Matije Gubca, tista iz leta 1963, ko je bilo v Ljubljani prvič državno prvenstvo, pa še starejša, iz leta 1958, ko je bila v Stržišču pri Kranju ena prvih dirk v Jugoslaviji - ob pogledu na vse to in še več, tudi iz zasebne knjižnice Francija Tomažiča, ki je najbrž v edina
sko sandalo. Udeleženci so si lahko ogledali Tomažičevo knjigo iz leta 1958 s članki iz Speedway Stara, pa stare plakate, ki vabijo na dirke, iz 60 in 70 let, manjkal pa ni niti kakšen kos opreme, recimo žebljički iz ledu Ivana Molana ali njegova čelada.
Udeleženci, predvsem tisti s Hrvaške, so bili nad srečanjem navdušeni, saj so dosežki večine od njih že pozabljeni, obljubili pa so si, da se še srečajo. Naslednjič bo imela ideja o muzeju že konkretno obliko, pri tem pa jim bo zagotovo pomagala tudi Mavsarjeva knjiga Speedway v Krškem, ki so jo prejeli v dar.
Mojca Kosem
Dižr
g svc
Sava Glas, 16.9-2004®° s
_^
Ravnateljica OŠ Blanca je v Sevnici vprašala ministra za šolstvo Slavka Gabra, kako bo ministrstvo reševalo probleme nizke rodnosti in upada števila otrok. Minister Gaber je dejal: “Mi smo v taki nerodnih letih, da ne moremo več kaj dosti storiti pri tem.” Minister Pavel Gantar se z njim ni strinjal.
Ko je Berta Logar vodila novinarsko konferenco, je v sobi ves čas neutrudno zvonil mobilni telefon. Berta je prisotne očitajoče pogledala in ko so že vsi preverili svoje mobilnike, je ugotovila, da zvoni njen. Sunkovito je pograbila svojo “pojočo” torbico in jo jadrno postavila pred vrata. Snemalec Franci Pavkovič (na fotografiji), ki je šel ven na kratek oddih, je ob povratku poročal: “Še kar zvoni. A vržem kamen vanj?”
Števi
Veliko pozornosti v Posavju je požela poroka prve cvičkove princese Lee Marije Colarič, ki je dahnila (usodni) DA dolgoletnemu spremljevalcu Matjažu Jakši s Studenca. Zaradi poroke je bilo celo Posavje na nogah, kajti princesa se ne ženi vsak dan. “Kakšna princesa neki,” je komentiral zlobnež, “to je že kraljica mati.”
V poplavi lepotnih tekmovanj za najrazličnejše mišice je kar prezrto ostalo meddruštveno tekmovanje za najlepšo kozo ali kozla. Laskavi naslov najlepšega kozla je pripadel burskemu kozlu z imenom Zorz.o, ki ga imajo Ocvirkovi iz Sevnice. Da pa Zorzo ni le najlepši, temveč tudi najhitrejši kozel, jo dokazal na kozjih dirkah, ki so bile pred tednom dni v Novem mestu. Zmage so ga tako prevzele, da verjetno ne bo več hotel piti iz korita, temveč le še ti pokala.
Pesem namesto govora
Lisca - Vsak drugi četrtek v septembru se ob razgledni tabli, ki stoji vrh Lisce, zberejo sevniški planinci. Na tokratnem srečanju se je namesto govorov z vrha Lisce razlegla ubrana pesem pevske skupine Encijan. Srečanje so tokrat posvetili trem sevniškim planincem, ki so v letošnjem letu zapustili planinske vrste, imajo pa veliko zaslug za razvoj domačega društva. To so Tone Marolt-Tine Klemenčič in častni predsednik društva Lojze Motore.
Ob tej priložnosti so planinci krstili novo škarpo, ki so j° postavili ob Jurkovi koči in jo tako zavarovali. Glavna akterja v tej akciji sta bila Lojze Rupar in oskrbnik Jurkove koče Vinko Govekar. N.Č.C.
Srečanje ob razgledni tabli
SIMPLV CIEVER
Nova SkodaOctavia.	'
NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UŽIVATE.
v 1 kai Jul ob
je
ve.
od
ste
ne'
spi
di
po
Mi
Se
dri
v i
ter
ga
iz
me
bo
raz
sla
no’
sev
na
uk'
Cene
&ucf«
a
G
0