Politični ogled. Država SHS. Na vse zahtcve po spremembi današnjega rcžima odgovarjajo nekateri vladni listi s pravo azijatsko trdovratnostjo, da ni nobena vladna skupina razven radikalsko-demokratske mogoča, na drugi strani pa vsi razsodni politiki ne samo opozicije. ampak samih vladnih strank težijo za novo zdravejšo vladno zvezo, kcr je Pašič-Pribičevičev režim nevzdržljiv in skrajno škod ljiv za narod in državo. V Beogradu krpajo razpoko med demokrati in radikali na cni ler med Davidovičevo in Pribičevičevo skupino na drugi strani, toda vse te krpe ne bodo držale in vladna zveza se tudi z osebnimi spremembami v kabinetu ne bo mogla držati. Zemljoradniki, ki so sc udajali velesrbskemu nagnjenju ter večkrat podpirali vlado, so dobili od režinia toliko udarccv, da so se pošteno spuntali. Najbolj jih je razkačilo postopanje vlade z dalmatinskuni kmeli. Demokralski ministri so par let obetali dalmatinskim kmetom, da lastnikom zcmlje ne bo treba plačati najemnine, sedaj sb pa kar naeukrat Lz jeze, ker dalmntinski narod ne niara policajdcmokracijc, izdali naredbo, po kateri bi se morala zemljiška najemnina naenkrat plačati za vsa leta nazaj ter jo lastniki zemljišč lahko iztirjajo tudi z oboroženo silo žandarmerije in policije. Klub zemljoradriiških poslancev je zahteval, da se ta naredba prekliče ter ¦obenem zagrozil, da v nasprotnem slučaju zapusti parlament. Vlada zahtevi pre klica ni ugodila, zemljoradniški poslanci pa tudi niso izpolnili svoje grožnje, kcr mislijo, da je sedaj v lako kritični dobi vlade njih navzočnost v Beogradu potrebna. Vidi se pa, da je v zemljoradniški stranki precej velesrbijansko navdahnjenih ljudi, ki na tihem podpirajo vlado ter v sami slranki neprestano rovarijo proti onim tovarišem, ki odločno zastopajo stališče kmetskega stanu. Zemljoradniška stranka bo morala še precej čistiti ter marsikaj odvreči iz svojih vrst, da postane v resnici zemljoradniška. Radič je preokrenil svojo politiko, daje izjave, da je pripravljen podpirati vlado, ki bi se pošteno trudila za plemenski sporazum ter tudi na pošteni in enakopravni podlagi izvedla volitve. S takimi izjavami podpira odpor proti ncpoštenosti Pašič-Pribičevičevega re žima, stori mnogo za zbližanje Srbov in Hrvatov, v splošnem pa odgovarja želji svojih volilcev, ki so postajali že celo nezadovoljni z njegovo nedelavno politiko, ki se je pomaknila tako daleč v stran, da ni mogla niti protiljudskega delovanja beograjske vlade nadzorovati in zasledovati. Prej je Radič trdil, da se s srbskimi politiki sploh ne da govoriti, danes je pa sprevidel, da so sliki samo z onimi okrog Pašiča in Pribičeviča nemogoči, dočim se z drugimi da in tudi mora pomeniti. Vsled velike vznemirjenosti v vladnih krogih počiva vso nujno delo: ministri ne sestavijo svojih proračunskih predlogov, nujni zakonski predlogi se odlagajo, dane obljube se ne iz'polnijo in tako bo treba s padcem režima pometati silno in visoko nakupičeno nesnago. Glede zunanje politike lahko tudi rečemo, da nam po današnjem režimu pretijo najvecje nevarnosti nevarnosti in še le tedaj, če se Pašič-Pribičevičeve vlade iznebimo, bo konec tajnih spletkarij, bojaželjnosti in raznovrstnih vojno-političnih nakan. Italija. Fašisti pripravljajo državni preobrat ter javno že razglašajo, da hočejo prevzeti vlado v svoje roke. Fašistovski vodja Mussolini je izjavil, da bodo njegovi ljudje enostavno zasedli Ritn ter od tam razpredili po celi Italiji svojo oblast. Fašistovska agitacija se močno širi in nasilja proti delavstvu in kmetskemu življu, ki je organiziran pri socijalistih in ljudski stranki ali krščanskih socijalcih, so na dnevnem redu. Vlada je brez moči proti fašistovskemu pokretu. Nemčija. Začela se je sodnijska razprava proti morilcemministra Rathenaua, morala se je pa prekiniti, ker so obtoženci zboleli — vsled zastrupljenja. Monarhistični rovarji so pošiljali obtožencem zastrupljeno čokolado v ječo, da spravijo iz sveta neprijetne svedoke vseh monarhističnih spletk. Vzhodno vprašanje. S turško zmago je propadel oni del mirovne pogodbe, ki se tiče vzhoda in propasti je moral, ker so bili mirovni dogovori že spočetka stavljeni na laž in antantne sile niso imele poštenih namenov, urediti vzhodne zadeve tako, da bi bili vsi narodi ob črnem morju zadovoljeni. Sedaj se pogajajo antantni zastopniki s Turki v Mudaniji, Rusija pa z vso odločnostjo in tudi z vso upravičenostjo povdarja, da ne pripozna nobenih sklepov in dogovorov, ki bi se brez nje, Ukrajine in Georgije sklepali in sprejemali. Naša zborovanja. Dr. Hohnjec ima v nedeljo, dne 22. oktobra 1922 po ranem cerkvenem opravilu političen shod na Vranskem. \ Shod SLS v šoštanju dne 8. t. m. je bil sijajno obiskan. Shod, ki se je vršil pod milim nebom in v popolnem miru, dasi je bilo navzočih tudi mnogo pri- stašev drugih strank, je otvoril in vodil g. Steblovnik, ki je uvodoma omenil tudi petletnico dr. Krekove smr- ti, nakar je podelil besedo načelniku Jugoslovanskega lduba dr. Korošcu. Živahno pozdravljen pozdravljen je nato dr. Korošec ugotovil. da je naša stranka bila prva jn edina, ki se je odločno izrekla proti vojni, ker smo za svetovni mir. Omenil je tudi potrebo preuredit- ve državnega gospodarstva in protestiral pioti name-  lavanim novim davkom. Slabo plačano uradništvo nc  roore vršiti zadovoljivo svojih poslov. Po kritiki vlad- nih strank in državne uprave je govornik končal z be- sedami: «Hočemo na znotraj avtonomijo, na zunaj pa se bomo borili kol pravi bratje za skupno domovino!« (Viharno odobravanje.) Končno sta še govorila posla- nec Pušenjak in urednik Smodej, nakar je predsednik zaključil izborno uspelo dve in pol urno zborovanje. Dva lepa sboda naše strankc sta se vršila minulo nedeljo na Rreznu ob Dravi in na Remšniku. Na Brez- nu se je zbralo na prostem pred ccrkvijo zelo veliko moških, ki so / vcliko pozornostjo sledili poljudnhn zunanje- in notranjopolitičnim izvajanjem g. narodne- ga*poslanca dr. Hohnjeca. G. poslanec je kazal poslu- šalcem politični položaj na poljudnih vzgledih, katere si bo lahko vsak poslušalec trajno obranil v spominu. Po poznem sv. opiavilu je govoril g. dr. Hohnjec na prostem pred cerkvijo Rcmšničanom, ki so z zadovol- jem pritrjevali njegovim izvajanjem. Za dr. Hohnjecem je naslika)' zborovalccm bivši remšniški kaplan Golec avtonomistične želje naše stranke kot edino rešilne za Slovenre. Shodu na Reimniku je prcsedoval, ga otvoril in s pomenljiviini besedami zaključil g. Kaiser, gostil- ničar in posestnik na Remšniku. Na obeh shodih so bile sprejete resolucije: Obmejni Slovenci so odločno proti vsakemu oboroženemu nastopu naše države na- pram zunanjosli, nadalje zahtevajo od vlade, da posve- ča večjo skrb glede prebrane obmejnih krajev, ki so vsled letošnje suše zelo pasivni in slednjič zahtevajo krščansko šolo. Sv. Benedikt v Slov. gor. Tako velikega in dobro- uspelega &hoda kot je bij v nedeljo, dne 8. oktobra po rani maši pred našo cerkvijo, v SIov. gor. že dolgo ni bilo. Zbrali smo se iz domače in sosednih župnij. O razmerah v naši domovini, o slabi vladi, ki samo raz- sipuje za nepotrebne stvari ter drugjh perečib zadevah nam je govoril g. poslanec Žebot Našim poslancem smo izrazili popolno zaupanje. Po shodu je poslanec imel zaupni sestanek z zaupniki in z odposlanci iz Apačke kotline. Pri nas in v okolici je vse 1 judstvo na strani naše krščanske Ljudske stranke. Samo volitve v držav- ni zbor si želimo.