21. štev. i /t -rf-' • 5T-7-T;# V Ljubljani, dne 27. maja 1911. Leto III. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila [se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica St. 5. Rokopisi se ne vračajo. Narolnina in oglasi se'naj pošiljajo na upravniitvo ..Slov. Doma" »Ljubljani Kandidati za državnozborske volitve. Dne 13. junija se vrši volitev državnih poslancev. Do zdaj so klerikalci imeli vse državnozborske mandate na Kranjskem razven ljubljanskega. Pridobili so Jih brez boja. Toda letos bodo napredni volilci stopili organizirani na volišče ter na vse] črti napovedali boj škodljivemu klerikalizmu. Če bo vsak napreden volilec storil svojo dolžnost, tedaj smemo računati na uspehe, ki bodo od leta do leta naraščali. Kandidati narodno-napredne stranke so: 1. Ljubljanska okolica: Josip Tribuč, posestnik na Gllncah. 2. Radovljica, Kranjska gora in Tržič: dr. Karl Triller, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. 3. Kamnik in Brdo: dr. Ivan Tavčar, odvetnik In deželni odbornik v Ljubljani. 4. Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica: Ivan Sicherl, posestnik v Logatcu. 5. Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica, Vipava in Lož: dr. Fran Novak, odvetnik In deželni poslanec v Ljubljani. 6. Litija, Višnja gora in Radeče: Jožel Reisner, deželni poslanec v Ljubljani. 7. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje: Adolf Ribnikar, žlvlnozdravnlk v Ljubljani. 8. Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk brez občine Smuka, nadalje občine Banjaloka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem: Fran Višnikar, deželni poslanec v Ljubljani. 9. Metlika, Novomesto brez občin Poljanica in Črmošnjice, Črnomelj, brez občine Planina: Peter Majerle, poses., trg. in mesar v Predgradu pri Starem trgu. ( v V volilnem okraju Kranj in Škofja Loka kandidira kot samostojen kmetski kandidat: Franc Demšar, posestnik v Zalemlogu pri Železnikih. Torej, kmetovalci — na delo za napredne kandidate! Pred državnozborskimi volitvami. Du 13. junija 1k> naš kmetovalec s svojim glasovanjem odločil, koga hoče imeti na cesarskem Dunaju za svojega zastopnika. Od tega glasovanja bo odvisna najbližja bodočnost našega kmetovalca. Dolgo vrsto let so našo deželo zastopali na Dunaju pristaši takozvane Slovenske ljudske stranke, ali po domače klerikalne stranke. Ta stranka do zdaj še nikdar ni vprašala našega (kmetovalca, ali je s tem ali onim poslancem zadovoljen, temveč mu je kar kratkomalo vsilila kakega popolnoma neznanega človeka. Ce pogledamo samo bivšega poslanca Gostinčarja, se moramo čuditi našemu kmetovalcu, da je toliko kratkoviden, tla voli takega človeka, ki o potrebah našega kmetovalca prav ničesar ne razume. In tudi drugi klerikalni poslanci so bili vse prej, nego pravi zastopniki našega' kmetskega ljudstva. Naš kmet po večini tega noče uvideti, ker še preveč verjame raznim župnikom in neizkušenim kaplanom, ki se nimajo v politiko prav nič vtikati. Naš kmet, žalibože, še ni prišel do spoznanja, da more kranjski kmetovalec imeti na Dunaju samo takrat dobre zastopnike, če bi jih izvolil iz svoje srede, ali pa take, ki ne iščejo lastnega dobička. Dokazano je, da naši kmetje zvečino-ma niso bili zadovoljni s svojimi dosedanjimi zastopniki, saj je pa tudi resnica, da vsi klerikalni državni poslanci niso dosegli drugega, nego zvišane, državne davke. Voditelj klerikalnih državnih poslancev dr. Ivan Šušteršič je v delegacijah glasoval za ogromne vojaške zahteve ter se s tem polkazal kot najhujši sovražnik našega kmetovalca. Že samo to glasovanje dr. Šusteršičevo zadošča, da naš kmet ne more več zaupati klerikalnim voditeljem. In popolnoma naravno je, da se je med našim kmetskim ljudstvom pojavilo nekako nezadovoljstvo, ki ga pa naš kmet še skriva, ker ima še vedno preveč strahu pred duhovniki in ker misli, da je politika v zvezi z vero. Povsod se vidi neko gibanje, ki je naperjeno proti klerikalni nadvladi in ki priča, da se hoče naš kmetovalec oprostiti klerikalnega jerobstva ter se postaviti na lastne noge. In ravno državnozborske volitve dajo našemu kmetovalcu najlepšo priliko, da pokaže, kaikšno sodbo ima o svojih dosedanjih zastopnikih. S tem, da glasuje zoper klerikalne kandidate, se po- ' stavi na lastne noge. Z glasovnico v roki lahko dne 13. junija odloči o usodi klerikalne stranke, obenem pa tudi o svoji lastni usodi. Dne 13. junija lahko naš kmetovalec izpodnese tla onemu mogočnemu dr. Šušteršiču, ki si domišljuje, da brez njega ne more živeti slovenski narod. Zatorej je pa naloga vsakega zavednega kmetovalca, da že zdaj brez preneha- nja dela za to, da klerikalni kandidati ne bodo izvoljeni. Vsak naš prijatelj in naročnik naj postane v teh dneh delaven agitator za protiklerikalne kandidate. In če bo vsak storil' svojo dolžnost, smo prepričani, da klerikalna zmaga ne bo talko slavna, kakor pričakujejo to klerikalci. Na delo torej! Ne odlašajte! Temveč pojdite od hiše do hiše, od vasi do vasi ter delajte na to, da naš kmetovalec voli protiklerikalno ter se s tem oprosti neznosnega klerikalnega jarma. Sovražniki argentinskega mesa, škodljivci našega kmeta. Velikokrat smo že pisali, da uganjajo naši klerikalci nesrečno veleagrarno politiko, ki je dobra za grajščake, barone, grofe ali velika posestva mrtve roke. Za našega kmeta ta politika ni in ni! Danes hočemo izpregovoriti o argentinskem mesu, zoper katerega so tako hudo nastopili poslanci S. L. S. Dokazali bomo, da so tudi v tem vprašanju delali proti našemu kmetu in istočasno tudi oškodovali našega meščana. Resnica je, da je naš kmet moral prodati pred par leti večji del svoje živine mesarjem, ker je vsled suše in slabe letine ni imel s čim krmiti. Resnica je, da naš lcmet še danes trpi vslod pomanjkanja ži-viiu; in da mora, ker nima dovelj živine, prodati krmo za slab denar. Razen tega pa mora še za drag denar kupovati živino. Pojdite na sejme in slišali boste, kako1 kmetje tožijo vsled drage živine. Kmet od te draginje nima ničesar, ker 011 nima živine, da bi jo prodajal, pač pa ima škodo, ker je mora drago kupovati. Dobiček od tega, da je danes živina draga, imajo samo veleposestniki, posebno ogrski, češki, poljski in drugi inagnatje, ki imajo velikanske črede živine. Kdor hoče torej danes našemu kmetu pomagati, mora gledati, da si kmet kar najbolj hitro zopet napolni prazne hleve z živino. Cim cenejše bo živino dobil, tem lažje bo to storil. Kmetu pa se mora tudi omogočiti, da bo teleta doma obdržal in jih porabil za rejo. Tako so presojali današnje stanje malega kmeta tudi kmetski poslanci v gornje-avstrijskem deželnem zboru. Zato so tamkaj soglasno sklenili, zahtevati od vlade, da dovoli uvoz argentinskega mesa in še carino odpravi. Kmetski poslanci na Gorenje Avstrijskem so si stvar tako - le mislili: Ce se bo eno ali dve leti uvažalo argentinsko meso, bo šlo med tem časom manj domače živine v meso. Vsled tega ne bodo v teh dveh lotih cene živini tako neznansko rasle. — Vsled tega pa bo tudi naš kmet lažje zopet kupil živino, ki jo je moral pred dvema letoma za majhen denar prodati. Ta- ko bo kmet prišel poprej k svoji živini. Ce se bo uvažalo argentinsko meso, tudi ne bodo ljudje tako zahtevali telečjega mesa. Cene teletom bodo padle, kar pa v teh časih ne bi bilo v škodo našemu kmetu. Visoke cene pri teletih so tiste, ki zapeljejo živinorejce, da prodajo teleta za meso, mesto da bi jih redili. Na, ta način ni mogoče, da bi pri nas bilo kdaj dovelj živine in ni čudno, da se po mestih ljudje vzdigujejo' radi velikanskih mesnih cen. Pridejo pa še druge stvari v poštev. Kdor gre na sejme, vidi, da je na sejmih vedno manj kmetov in vedno več mešetar-jev. Eno živinče gre skozi pet, šest meše-tarskih rok, predno je kupi kmet. Opažati je pa tudi, da začenjajo kmetje opuščati živinorejo in da se obračajo barantaštvu. Vsega tega pa so krive visoke cene pri živini in pa pomanjkanje živine. Gornjeavstrijski deželni zbor je imel čisto prav, da se je potegnil za uvoz argentinskega mesa; kajti dognano je, da to ni bilo kmetu v škodo, marveč na korist. Obenem pa argentinsko meso pomaga tudi revežem in tistim, ki so navezani na meso kot na vsakdanjo hrano. So pa še drugi dokazi, ki govore, kaki škodljivci kmeta so naši klerikalni poslanci, ki pravijo, da so kmetski zastopniki in prijatelji kmeta. Ako bi se pri nas uvažalo argentinsko meso eno leto, ali dve — toliko časa, da bi prenehalo pomanjkanje živine — bi se ne bilo treba našemu kmetu bati, da bi se zanesla v naše zdrave kraje kuga. Argentinsko meso je čisto zmrznjeno in neoporekljivo zdravo. Niti najmanjše nevarnosti ni, da bi se ž njim človek ali žival okužila. Ker so pa bili naši klerikalci zoper uvoz argentinskega mesa in ker naši mesarji niso dobili doma živine, so jo naročili na Ogrskem 111 v Bosni. I11 kaj je bila posledica tega1? Tisti vagon živine, ki je prišel iz Bosne, je pripeljal seboj tudi kugo. In vsak človek ve, kako naglo se je po naši deželi raznesla slinavka, ali kuga na gobcu in parkljih. Težko je izračunati, koliko tisočakov, morda stotisočakov je že napravila ta kuga našemu kmetu škode. Ce bi imeli po mestih argentinsko meso, bi žive živine ne uvažali. Ze samo iz vsega danes povedanega je čisto jasno razvidno, da so zopet enkrat naši klerikalni poslanci napravili eno največjih neumnosti, ker so bili in so proti argentinskemu mesu. Dobiček od njihove nesrečne politike imajo le Ogri, nemški in drugi magnatje, grofi, baroni itd. Ljudje pa po mestih stradajo vsled neznosne draginjo mesa; naši kmetje veliko dražje kupujejo živino, kakor so jo prodali pred dvema letoma radi suše. Vsled pomanjkanja živine morajo naši kmetje tudi prodajati poceni krmo. Najhujše pa je to, da jih je sedaj še vsled neumne in nesrečne klerikalne politike zadela še ta nesreča, da se je zaensla iz Bosne v naše kraje kuga,vsled katere imajo živinorejci nepopisno škodo. Večne zaprtije in ustavljanja sejmov pa tudi niso nikomur v korist, marveč samo v škodo. Našemu ljudstvu se morajo odpreti oči in uvideti mora, da ga ni večjega škodljivca našega kmeta, kot so to klerikalci. Dne 13. junija mora naš kmet v boj zoper svoje sovražnike in izkoriščevalec, dne 13. junija mora v boj zoper kandidate Stranke Ljudskih Sleparjev! Razgled po Kranjskem r Volilei pozor! I)ne 13. junija se mora vsakdo udeležiti volitve. Kdor bi tega ne storil, zapade občutni kazni in bo imel še nepotrebna pota do gosposke. — Povejte to vsem volilcem! r Slovenci, podpirajmo se med seboj! Vsak slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, zdravnik, učitelj, duhovnik in sploh vsak Slovenec, lahko neizmerno mnogo stori za okrepitev svojega naroda, ako kupuje in naročuje vse potrebščine v našem slovenskem jeziku ter le pri slovenskih ali slovanskih podjetjih. — Počasi, a vendar sigurno se mi Slovenci otresamo tujega in si ustvarjamo vedno več »svojega«. Z veseljem lahko opazujemo, da nam dandanes šc ni treba iskati potrebščin pri tujih, nam sovražnih podjetjih, ampak da nam že slovenska ali slovanska industrija in podjetništvo nudita toliko, kolikor rabimo, če le hočemo. — Tudi podjetje Tolstovrške slatine je prišlo pred kratkim v slovenske roke. Kako je bilo treba, da smo se Slovenci tudi na tem polju rešili »tujega«. Dejstvo je, da je naročil za Tolstovrško slatino ogromno, ter da se je pošilja cele vagone po vseh slovenskih pokrajinah. Pošilja se pa tudi v inozemstvo. Podjetje Tolstovrške slatine se je moralo od začetka boriti z velikimi težkočami. Nikakor ni bilo mogoče, takoj od začetka vrelec urediti, kakor bi bilo treba. Zadnji čas se je posrečilo vso napravo izboljšati ter izpopolniti, o čemer priča veliko število v zadnjih dneh došlih pisem, v katerih se ta voda hvali in od gg. zdravnikov priznava kot zdravilna mineralna voda. Kdor zdaj naroči,' bode gotovo zadovoljen. Vrhutega se pridene k vsakemu zaboju listek, za katerega se plača kateremukoli slovenskemu društvu ali organizaciji 20 Arin. v narodne namene. Tudi zaloge, oziroma preprodajalne se bodo sčasoma uredile po vseh slovenskih krajih. Opozarjamo na inserat v današnji številki. r Sestanek absolventov grmske šole. Na željo, izraženo od raznih strani, se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učenev tega zavoda. Vse po*-trebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor, sestoječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe potrebni naslovi in da se določi najprikladnejši čas za ta sestanek, se vabijo že sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Dolenjske novice o d Državnozborski kandidat narodno-napredne stranke za krški, kostanjeviški, mokronoški in trebanjski okraj. Izvrševal-ni odbor narodno - napredne strake je v smislu dogovora shoda zaupnikov krškega, volilnega okraja sklenil, kandidirati v tem okraju gospoda živinozdravnika Adolfa Ribnikarja, tržnega nadzornika v Ljubljani. — Možje, ki poznajo kandidata osebno ali iz časopisja, so z veseljem pozdravili razglasitev te kandidature. Gospod Adolf Ribnikar je eden najdelavnejših, najmarljivejših in najboljših mož v narodno - napredni stranki. Neustrašen je in stvari, ki se je loti, ne opusti preje, dokler ne doseže popolnega uspeha. Po poklicu živino-zdravnik, je naš kandidat najboljši strokovnjak in veščak v gospodarskih stvareh. On pozna potrebe živinorejcev in kmetskega ljudstva tako, kakor bi jih moral poznati vsakdo, ki hoče na deželi kandidirati. Kot ljubljanski tržni nadzornik zasleduje naš kandidat že dolgo let misel, kako bi se zbližalo konsumenta in producenta in iztisnilo obema škodljivo barantaštvo in prekup. Kot tržni nadzornik ima naš kandidat izredno veliko poznanja in prilike, da bo kot zastopnik našega okraja posebno gledal na to, da se omogoči našim ljudem izvoz in prodaja vina in drugih kmetskih pridelkov. — Kdor pozna našega kandidata Adolfa Ribnikarja, ve, da je nesebičen, požrtvovalen in da ima srce za naše ljudstvo. Za naš okraj je prava sreča, če dobi takega moža za poslanca, kot je Adolf Ribnikar. Neumorno se bo trudil, da dvigne naš volilni okraj duševno, politično in gospodarsko. Pomogel bo nesrečner žem, ščitil zatirane, varoval ljudi pred izkoriščevalci. Naš kandidat prireja marljivo shode po našem volilnem okraju in išče prilike, da bi se seznanil z našim ljudstvom in njegovimi težavami. V nedeljo je imel tri shode. Zjutraj v Mirni, dopoldne v Mokronogu, popoldne v Tržišču. V četrtek, na praznik, je imel zopet tri shode Zjutraj v Dobrničah, dopoldne v Št. Lovrencu, popoldne pa na Čatežu. Povsod se je njegova kandidatura z navdušenjem in soglasno sprejela. — Dne 13. junija bomo vsi volilei našega volilnega okraja oddali svoje glasove našemu kandidatu in napisali na glasovnico: ADOLF RIBNIKAR, živinozdravnik v Ljubljani, d V Št. Rupertu priredi v nedeljo, dne 28. maja ob 11. dopoldne naš kandidat g. živinozdravnik Adolf Ribnikar volilen shod pri Frelihu. — Somišljeniki, glejte, da bo udeležba tem večja! d Župnik Hladnik se ponuja dolenjskim kmetom. To je špas! Župnik Hladnik, ki bi moral ponižno duše pasti in mašo brati, se vtika v politiko, čeprav pravi Kristus, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Nobenega posvetnjaka, nobenega moža niso klerikalci mogli dobiti niti na Dolenjskem, niti v Ljubljani, pa so si zopet morali izposoditi župnika Hladnika. Ali veste, dolenjski kmetje, kaj dela z vami župnik na Mirni, župnik v Dobrničah in duhovščina drugod. Gospodje vas hočejo, kmetje, čisto pod svoj podplat spraviti. Župnik Hladnik je eden izmed tistih, ki dela na to, da bi spet kmet tlako delal. Ali veste, dolenjski kmetje, kako je Hladnik že v deželnem zboru delal zoper vasi Glasoval je za električne centrale na Gorenjskem, ki bi bile danes, ko je dežela že na robu propada, največja nesreča za celo deželo. — Deset milijonov kron vam bodo naprtili z električnimi centralami, katerih vi še videli ne boste, plačevali pa boste zanje, da boste črni. Hladnik je glasoval za 10 milijonov novih deželnih dolgov, od katerih so klerikalci že naprej 6 milijonov zapravili. Ali ste vi že dobili od njih en sam krajcar? Ne! Plačevali pa jih bodete. Plačala pa bo dežela nazaj mesto 10 milijonov celih 29 milijonov. Še naših otrok otroci bodo kleli Hladnika in druge klerikalne poslance, ki so spravili deželo v dolgove in nesrečo. Vsak pameten človek, ki noče, da nas bi davki spravili na boben, bo volil proti župniku Hladniku, ki na Dunaju ne bo drugega delal kot mašo bral in Šušteršiču prikimaval. Vse to pa lahko dela tudi doma in kmetom ne bo treba zanj še namestnika plačevati. Hladnik je strupen sovražnik vina in žganja. On hoče z vsemi silami delati proti koristim svojega volilnega okraja. — Kakor vsi klerikalni poslanci, obeta sedaj kmetom zlate gradove in nebesa. Čez 6 let pa bodo kmetje uvideli, da jih je Hladnik farbal in slepil. Vsak pameten volilec bo dne 13. junija volil živinozdravnika Adolfa Ribnikarja iz Ljubljane, ki je daleč znan kot dober gospodarski veščak in vnet pospeše.vatelj ljudskih teženj. Klerikalci zadnje štiri leta niso v našem okraju ničesar storili, četudi so obljubovali zlate gradove. Sedaj jim nič več ne verjamemo in jih ne maramo! — Kmetje, na noge! Otresimo se fa-rovškega jarma! Duhovnik naj bere mašo, politiko pa bo delal za nas naš kandidat Adolf Ribnikar, živinozdravnik v Ljubljani. d Št. Janž na Dolenjskem. Vabilo »Domoljubovemu« popotniku Trebnje - Št. Janž. Ker se po Trebanjsko - Šeutjaski dolini večkrat klati neki črni vandrovec in svojo šaro odtresa v »Domoljub«, nam je dalo povod, da se obrnemo nanj s prošnjo, naj se zopet nemudoma k nam vrne, ker je zadnjo pot nekaj važnega pozabil poročati. Obenem ga bomo pa tudi podučili, da je prav dobro, da ljudstvo izve vse novica in da se posebno važnejših ne sme izpuščati. Poučiti ga bomo morali prav temeljito, da se ljudje v prihodnje ne bodo več med seboj pritoževali, kako pomanjkljiva in laž- Stran 4. S L'„0 V E N S KJ DOM. 21. štev. njiva so njegova poročila. Ko se je zadnjič ta »brihtna« glavica mudila pri nas, je poročala le premestitev organistov. Čudno se nam pa zdi, da je pozabil prinesti tudi kaj novic iz farovža, kjer jih je toliko, da bi ne vedel kam z njimi, in o teli pa molči kot razvaline gradu Štrasperka. — Nekako pred pol letom sta prišla župnik Iv. Nemanič in kaplanček Ant. Crnugelj v razprtje, baje radi nekih ljubavnih razmer. Iz tega razprtja je pa kmalo nastal pravi pravcati boj za obstanek, ki obstoji v tem, da toži kaplan in nekaj njegovih backov župnika pri škofu, češ, da hodi po gostilnah, kjer so na razpolago napredni časopisi: »Slovenski Dom«, »Slovenski Narod«, »Jutro« itd., da podpira Sokolstvo, Ciril - Metodovo družbo in liberalno požarno hrambo, da hodi iz gostiln pijan, da dekleta v župnišču prenočuje in poljubu-je itd. Ouje se, da je bil tudi baje naznanjen, da je z njim noseča neka njegova bivša dekla, kar je pa popolnoma laž. Laž je. tudi, da bi se on iz naprednih gostiln vračal pijan domov, pač pa vesel, kakor je vedno. Da pa ni dal on še vinarja za Sokolstvo in Ciril - Metodovo družbo, pa garantiramo. Snujočo se požarno brambo pa gotovo vsak razsoden človek smatra za nepristransko društvo v občno korist ljudstva. Ce si pa župnik privošči kako zabavo v gostilni, pa žal, v Št. Janžu ne more iti v gostilno, kjer bi ne bilo naprednih časopisov. — Torej za danes le toliko. Ker pa mi ne maramo nobenega hvaliti po nevrednem, še manj pa grajati, povemo samo to le Crnuglju in njegovim backom: Laž ima kratke noge! in Kristus ni učil svojih apostolov sovražiti se med seboj. Tisti črni sraki, ki stiče po Trebanjsko - Šentjanžki dolini, se pa priporočamo, ko ima tako-le bolj čas, da vse podrobno o tem v »Domo*-ljubu« poi*oča. d Iz Št. Jerneja. »Ne hvali dneva pred večerom!« Ta prislovica odmeva osodepol-no sedaj našemu župniku Lesjaku po ušesih, ko je bil v tretji instanci obsojen na poravnavo vseli, ne majhnih stroškov. — Res, čudna so pota usode. V št. 8 »Domoljuba« še ponosno svari v proroškem duhu »Domove« dopisnike z zgorajšnjim pregovorom. In danes veljajo iste besede ravno njemu. Na velikonočni ponedeljek nas je osrečil Šentjernejce farovž tudi z ustanovitvijo" »čukolade«. Razume se, da je zbran v le - ti sam fantovski »cvet«. Večinoma nedorasli. Zato tudi niso dobili šentjernejskih in gornjevrhpoljskih fantov med - se, kajti ti so preponosni in samozavestni, da bi se mešali v tako družbo. Le-ti so pač odrasli čukarski omejenosti. Povedati moramo pri tej priliki, da imajo že tudi svoj dom. To' je veliko poslopje, sezidano s posojilniškim denarjem. Zato tudi zahtevajo nekateri odborniki, naj bi se imenoval »posojilniški dom«, a župnik je naročil napis »društveni dom«, kjer se bo torej valila in kojila sama čukarija vseh pasem. Lahko je namreč ustanavljati na- šemu župniku klerikalna društva, zidati lepe in velike hiše, ko ima posojilnico čisto v svojih rokah in je on neomejeni gospodar v nji. Čuditi se moramo le toliki lahkomiselnosti in brezbrižnosti odbornikov, da mirno gledajo, kako župnik samo-vlastno gosi>odari z ljudskim denarjem ter ga uporablja za zgolj strankarsko politične namene. Saj bodo vendar odborniki morali dajati odgovor ljudstvu od denarja. Župnik bode tako prej ali slej stisnil rep. Ce, ne poprej, pa kadar ga bo moral. In sedaj premislimo še toliko duhovsko predrznost. V nedeljo, dne 21. maja je imel shod v tem domu njihov državnozborski kandidat Hladnik. Prišlo je na ta shod tudi nekaj šentjernejskih fantov. In pri tej priliki začne neko tukajšno bledo kaplane na sirov način poditi in tirati ven ven nekega poštenega fanta, sina tukajšnjega boljšega in uglednega posestnika. In le mirni krvi tega treznega, fanta se ima kaplan zahvaliti, da mu ni treba uravnavati svojega rojstva kosti doma v postelji. Menda imajo domačini še vendar toliko pravice prestopiti prah hiše, iz katerih žulljev je bila sezidana, kakor kak kaplan. Seveda tako lep mir, kakršen je do sedaj vladal pri nas, je žalil»og s čuka-rijo pregnan. In temu so imamo zahvaliti tukajšnji duhovščini. Sedaj jim bodo nabavili orodje, instrumente za godbo in seveda gotovo tudi njihovo »uniformo«, ker čuk ja navadno suh kakor cerkvena miš. Od kod bo šel ves ta denar, kdo zna? Sedaj ima posojilnica že tri velike hiše v Šent Jerneju, katere vse pa ji stojijo prazne in zastonj. Imenitno gospodarstvo, kaj ? Obeta se nam celo sodnija, če se bodo hoteli Šentjernejčani pravočasno in primerno pobrigati za, njo. A župnik, kateri bi imel zaradi svojih praznih hiš dovolj vzroka, da bi se ta misel uresničila, ostrašil je pri občinski seji svoje bistroumne glavice prav na lisjaški način, da so se protivili. Seveda župnik ne bi rad imel, da pride kaj boljšega sveta v kraj. Saj se poznamo. — Omeniti moram še naš »Novi Lurd«, kateri pa je prišel pri naši duhovščini čisto ob veljavo. Gospod župnik govori le še o lurdskih burkah, dasi je vodil sam velikansko procesijo pri začetku in v duhovski obleki pri ustanovitvi teh burk. In bivši tukajšnji kaplan Polde obnašal se je takrat tako, kakor bi bil prišel ob pamet. Reči moram, da je ta »Lurd« povzročil in še dela pri nas toliko pohujšanja, več nego vsi šentjernejski liberalci in brezverci skupaj. Ravno sedaj zbira župnik romarje skupaj, katere povede 27. t. m. na Brezje. To se pravi vendar dajati naši lurški Materi Božji popolno nezaupnico. Ljudstvo pa seveda, ki je v verskih rečeh bolj dosledno, že pridno roma v naš »Novi Lurd«. d Iz Vač. Ta teden je bil križev. Ker vsled deževnega vremena nismo mogli delati na polju, zato smo se udeleževali običajnih križevih procesij. Mislili smo, da nam bo kaplan Majdič pojasnjeval pomen teh procesij itd., toda motili smo se. V Gori je brenkal, kakor navadno, na politično struno ter tarnal, da se ljudje premalo brigajo za shode in predavanja ljubljanskih govornikov, kateri hodijo sleherno nedeljo na Vače v kaplanijo vezat klerikalne otrobe. Na dan sv. Marka je bila tudi procesija za odvrnenje živinske kuge v Širokoset. Tudi ta dan mu ni sovražna in nasprotujoča žilica dala miru, zato je pozabil na sv. Marka kugo in drugo, ter vzel za predmet pridige napredne fante, nad katere je bruhal gorečo lavo in žveplo. Veliko se peha in trudi, toda njegov uspeli je jalov, tudi nekdanji zvesti poslušneži ga več ne ubogajo, ker si mislijo, kdor veliko kriči in govori, tudi veliko laže. Vsi klerikalni govorniki in poslanci, in naj jili povabi za vsako nedeljo' sedem, ne bodo Majdiča dovedli do zaželjenega cilja, da bi našo občino vladal 011 in njegovih par koštrunov. Časi se izpreminjajo, pa se tudi človeški nazori. Ljudstvo dan za dnevom vedno bolj spoznava, da klerikalci poznajo le besedo daj, nikdar pa ne vzemi. . Zato je začelo misliti po svoji pameti in ne, kar bi mu narekovali klerikalni kričači, ki imajo polna usta samih obljub, da bi pa kmetu v resnici kaj koristili, na to niti ne mislijo. Kaplan Majdič naj bi se držal svojega poklica, pa bi v naši fari užival več spoštovanja, ker pa vedno le hujska in sitnari, zato 11111 gre čedalje bolj i>o rakovo. d Vače. Za časa bivanja gosp. nadučitelja Janka Blaganje na Vačah, se je kaplan Majdič noč in dan ukvarjal z ovadbami na deželni šolski svet, tako da je končno dosegel premestitev nadučitelja z Vač v Dok. Gospod nadučitelj se je tedaj moral seliti v najhujšem mrazu in na s snegom zameteni poti. Da svojega pohištva ni mogel znesti v tako oddaljen kraj na lastni rami, se razume samo ob sebi. Primoran je bil tedaj naprositi voznike, kateri so to nelahko delo prevzeli. Ker pa do danes t. j. po preteku pol leta še noben voznik ni dobil za to preselitev trdo zasluženega plačila, bi želeli, naj se za blagor svoje fare goreči Majdič tudi sedaj potrudi in napravi na visoki deželni šolski svet prošnjo, da dobimo izplačano, kar smo pošteno zaslužili. Ako je deželni šolski svet pripravljen vsled kapric kakega naprednemu učiteljstvu sovražnega kaplana, premeščati učitelje, mora biti tudi pripravljen, tozadevne stroške poravnati. — Torej kaplan Majdič, na delo! Prizadeti. d V Tržišču je imel krasno obiskan volilni shod našega okraja državnozborski kandidat Adolf Ribnikar. Shodu je predsedoval občinski odbornik Okoren. Z zanimanjem in veseljem so poslušalci sledili govornikovim izvajanjem in končno vsi izjavili, da bodo volili živinozdravnika Adolfa Ribnikarja, ki ga priporočajo najboljši možje v okraju. Tudi pa so vsi izjavili, da bodo šli proti Hladniku, ki ga priporoča še za ušesi mokri kaplan, ki je prišel na shod po stolu skakat in kazat kakšen bi ne smel biti Kri- 21. štev. SLO V£E N S K I DOM. Stran 9, LISTEK Proti vsemu. Češki spisal Al. J i r a s e k. Prvi del. (Dalje.) XI. , Prošt je ostal s cerkovnikom sam v veži. Grobna tišina je vladala vsenaokrog. Družina se je bila po' odhodu obeh plemičev razpršila. Gospa Zdena se ni prikazala v hiši. Nekaj časa je prošt čakal, potem se, je podal v izbo in prinesel cerkovniku kruli, ki je ostal na mizi, ter mu dal piti vode iz posode, iz katere je bil pil mleko, ker druge posode ni našel nikjer. Od lakote napol mrtvi starec je začel jesti in se je čutil nekoliko pomirjenega vsled miru, ki je vladal v hiši. Klub temu pa ga je vznemirjal vsak glas in vsak hrup in je izpraševal prošta. Ta je zdaj pa zdaj odprl vrata v kamrico in se, je prepričal, da mlada redovnica sladko spi. Potem je šel k durmi v vežo, da se ozre po dvorišču. Na pragu v polni solnčni luči je mirno spal hišni pes. Pri ograji pod omahovljeno streho se je kopala perutnina v pepelu. Cez dvorišče v svetlem zraku so se blestele perutnice belega goloba in v lipovih vejali se je glasilo ptičje petje. Mir vsenaokrog. Prošt se je oziral po ljudeh, pa ni videl nikogar. Dvorišče je bilo kakor izumrlo. Kam neki je izginila mlada gospa? Stopil je ven in prekoračil dvorišče do vrat, skozi katera je oprezno pogledal v vas. Tu je videl, da so stali pred raznimi vrtiči ljudje in se živo pogovarjali. Ko se je vrnil zopet v hišo, ni našel več cerkovnika v veži. Bil je v kamrici in je stal ob postelji redovnice, ki se je bila ravnokar zbudila. Trudil se je, da jo pomiri kolikor mu je bilo to mogoče. Sedaj mu je pri tem pomagal tudi prošt, kateremu je bilo zelo ljubo, da je deklica postala živahnejša in ni bila več tako topa kakor poprej. Tu je zagledal skozi malo okence gospo Zdeno, ki se je izprehajala zamišljena po vrtu pod cvetočim sadnim drevjem. Bila je zelo nemirna in razburjena. Njene misli so bile v Bukovskem; vstajalo ji je vprašanje, kaj se pač tam sedaj godi, kateri duhovniki so tam, kako misli sedaj njen oče in ali se morda vendar odloči . . . Taborski bratje, tako si je mislila, so edini, ki se protivijo zasmehovanju, obrekovanju, zatajevanju in zaničevanju vsake božje resnice in se upirajo hudobnosti Antikrista. Pogosto, v samotnosti svoje kamrice je molila, iskala in prosila boga, da naj jim podeli zmago. Vedno se je spominjala plamtečih besed mladega propovednika Jana Bydlinskega, ki jih je govoril na zadnjem shodu. Pozval je vse žene, omožene in samske, da naj molijo kakor Inditli in Esther k bogu, da reši njih ljudstvo. Na njega se je spomnila tudi sedaj in se je vprašala, če je morda v Bukovskem. Bilo je pred letom dni ob tem času, ko ga je prvič videla pri Behinu ob gori Tabor. Tudi takrat je stalo drevje v cvetu. Slišala ga je propovedovati in je bila tako ganjena od njegovih ognjevitih besed, da je bila pri vseh drugih skupščinah v Taborski ravnini, kjer jc govoril on. Poslušala ga je vsa zamaknjena in ni mogla odtrgati očesa od njega. Na njega je mislila tudi, ko se je vračala domov in se v svojem srcu veselila, da ga sliši še prihodnjič, ko pojde zopet na shod skozi gozd in široka polja, ob robu vlažnih, vedno zelenih močvirij, prepreženih z belo konjsko smrtjo, nad katerimi so se zibali beli galebi. Ko je prišla zima v deželo in so ponehali shodi, se ga je spominjala na malem posestvu, v svoji kamrici v tihotnem Somraku in v nočni samoti. Mislila je na lepe izlete in na romanja, na shode pod milim nebom, in je pri tem pogosto, prav pogosto, pozabila na začeto molitev. Gospa Zdena je pozabila na besede, ki jih je nekoč izpregovoril mojster Hus, da je dobro za človeka, če se varuje pred temo, pred samostojnostjo in posebno pred tesnobo. Ce najde zlodej samotnega človeka, potni kaj kmalu in kaj pridno meče po njem svoje mreže. Iz srca prihajajo tudi zl misli, pohotnost, umor, zakonolomstvo in razuzdanost, — iz srca in njega volje------------ Proti koncu zime je dospela v Gvozdno vest, da so duhovniki z Ustja zavzeli mesto Ustje. Ko so imenovali med duhovniki tudi Jana Bidlinskega, so gospe Zdeni zardela bleda lica in v njenih očeh je zablestela radost in navdušenje. Potem je, slišala, da so Ustje pokončali in da so ustanovili novo mesto, v katerem velja nov rod in nova postava, in da vabijo tja vse, ki se hočejo rešiti v teh časih pogina in stiske. Ta vest jo je vabila z neodoljivo silo — in pogosto jo- je prevzelo nepremagljivo hrepenenje iio mestu, po novem življenju v bratski slogi in ljubezni, kjer bodo dvignili novo cerkev do bleska in luči, kakor prvotno sveto cerkev. Zaraditega sc je vedno bolj pogosto jokala, iz vznemirjanja in je bila v svojem srcu nevoljna, da njen oče ni hotel slišati ničesar v preselitvi. Tudi sedaj je mislila na Taborite in njih mesto. Spomnila se je duhovnika Bidlinskega, spomnila se ga je v istem trenutki!, ko se jc vrnil kmet in stopil v vežo, prinašajoč vest o bratih. Pod lipo in pod cvetočimi drevesi je premišljevala, kakšno vest pač ji prinese kmet, ki ga je bila odposlala. Srašno dolgo se ji je zdelo, da ga ni nazaj. Ozrla se je proti nebu. Solnce je stalo že visoko. Morda, sel že prihaja, morda je že v hiši in čaka . . . Hitro se je obrnila in stopila na dvorišče. Sel še ni bil tu. Tudi stari Juri, ovčar, ki je imel bolečo nogo in je ostal sam na dvoru izmed cele družine, ni vedel ničesar o' njem. Sedel je na nekem tramu v bližini šupe. Izpraševala ga je, kje so drugi, in je izvedela, da so bili pohiteli v vas, da tam izvedo novice in slišijo, kaj se godi v Bukovskem; Marjeta in Ana sta gotovo šle v Bukovsko, govorili sta namreč, da; hočeta slišati taborske duhovnike. Gospa Zdena pa že ni več poslušala gostobesednega starca, ki je držal bolečo nogo v solncu. Hitro je stopila v hišo. V veži ji je prišel prošt nasproti. Opazoval je iz kamrice, kako je zapustila sadni vrt in jo je hotel srečati v veži. Gospa Zdena po vsem, kar je bila izkusila in kar ji je polnilo dušo ni rada videla duhovnega gosta v hiši. Sedaj pa ji je bil še manj dobrodošel. Na njenem obrazu ni bilo prijaznosti, ko jo je nagovoril in zaprosil za voz, ker je redovnici že boljše. Odvrnila mu je, da mu ne bodo delali ovir, če se hoče odpeljati, vendar pa da zunaj dvorca ne more storiti ničesar za njegovo varstvo in za varstvo njegovega spremstva. Ce pa hoče ostati, jim je na razpolago hrana, mleko in meso. In pokazala je na shrambo. Vse to je rekla z mrzlim glasom in odšla: v izbo. Razdražen in presenečen je gledal prošt za noj. Takoj nato je videl, kako je gospa Zdena zapustila sobo s torbico ob pasu in s plaščem okrog ramen. Bila je videti zelo nestrpna, potem pa je, kakor da se je odločila, korakala proti izhodu. Niti na dvorišču se ni ozrla. Ubrala je pot naravnost proti Bukovskem- Ko je videl prošt, da je sam z ovčarjem, je zaklenil vrata na dvorišče. Iz šupe je potegnil s cerkovnikom najlažji voz in nastlal po njem slame. Ovčar, ki si ga je s par groši podkupil* je pomagal, kolikor je mogel. Na proštovo povelje je prinesel potrebno jermenje in je bil pripravljen konje vpreči. Med tem j nosil cerkovnik redovnici mleka in kruha in jo je tolažil; sedaj se lahko pelje v vozu, in če le vztraja, bo še vse dobro. Marta se je čutila boljše, mrzlica je ponehala, samo močno slaba je še bila. Vendar je z medlim glasom zatrjevala, da se lahko pelje in da bo v vozu že šlo. Od tod jo je gnal strah in želja, da bi bila. že pri stricu v Pribenicih. Med urejevanjem voza in konjev je prošt hodil večkrat k stranskim vratom, da pogleda v vas. Del j si ni upal. (Dalje prihodnjič.) Pijte samo Isistovr&o slatino ki se dobi dosedaj na Kranjskem pri sledečih preprodajalcih: ce K/3 c* "S) cd o o.