364
Pismo iz Amerike.
New York   16. oktobra 1892.
Krištofa Kolumba najditelja Amerike je bil pretekli teden, človek res misli, da sanja, ako je videl in slišal, kar se je godilo in vršilo v slavo in spomin tega velikega italijanskega mornarja v New Vorku — metropoli Amerike. Pokazal je ta teden, da Amerikan vkljub njegovim dirjanjem za dolarjem je v stanu se popeti do kaj višjega in postaviti ves svoj um in bogastvo za stvar, katera mu ne nese nobenega neposrednega dobička. Stiristoletnica iznajdbe Amerike po Kolumbu se je obhajala Bog ve na koliko krajih zemlje — pa gotovo nikjer tako sijajno in pristojno kakor v New Yorku. To je pa tudi naravno. Nobeden kraj, nobeno mesto tako živo in velikansko ne dokazuje imenitnosti te iznajdbe kakor ravno dva milijona prebivalcev obsegajoče in miljarde milijonov doki j ev vredno mesto New York.
V   soboto 8. t. m. se je začel praznovati ta veliki zgodovinski dogodek iznajdbe Amerike tukaj v New Vorku. Ta dan že je bila vsaka ulica, vsaka hiša, da vsako okno olepšalo z zastavami in drugim lišpom. Z zvezdami obsuta severo-amerikanska zastava je vihrala v družbi italijanske in španjske družice, kamor se je oko obrnilo Na stotine palač in hiš je bilo od zemlje do strehe ograjenih kakor v praznično živo-barveno obleko in pogled skoz vsako ulico je bil čaroven. Pač kakor dolgo svet stoji, se nobeno mesto ni tako sijajno, tako bogato okinčaio, kakor se je prvo mesto amerikansko za to priložnost. Na stotine dolarjev so posamični hišni posestniki potrošili za okinčanje svojih domov. Mestno glavarstvo je dalo napraviti na primernih krajih tribine, slavoloke i. t. d.
Kakor sem gori omenil, se je praznovanje začelo v soboto 8. t. m. To se pač radi tega naredilo, ker je na ta dan židovski „Sabbath" (nedelja). Židi so v Ameriki veliki faktor postali, s katerim se mora racuniti. Ni čuda da so v vseh sinagogah ali židovskih cerkvah rabini (duhovni) spominjali svoje poslušalce, da Židi imajo posebni uzrok Bogu hvaležni biti, da je bila Amerika iznajdena. Nikjer na svetu nimajo Židi toliko svobode in pravic kakor tukaj. Amerikanski narod nima predsodkov proti zidom kot drugo vernikom i. t. d. To je vse res — ali meni se zdi, da Židi so začeli tukaj (kakor poprej na celem svetu) to zlorabiti in nedolgo bode, da bode svet tudi v Ameriki čul klic hep ! hep ! (To je stari bojni krik v proti-židovskih vstankih.)
V   nedeljo 9. t. m. so v vseh kristjanskih cerkvah duhovni vernikom na srce pokladali dobroto, katero je Bog poklonil človečanstvu, da je bila po Kolumbu Amerika iznajdena. Ni treba posebno omeniti, da je posebno katoliška cerkev praznovala ta dan slave katoliške cerkve, katere vdani sin je bil Kolumb. Iskreno, živo hrepenenje divjake nepoznatih dežel privesti v osrečajoče, rešilno zavetje, edino zveličajoče katoliške cerkve je bil vir iznajdbe Amerike.
Na ponedeljek 11. oktobra se je začelo praznovanje s tem, da je 30 (trideset) tisuč šolskih otrok v paradi koračilo — na njih čelu Prant, župan new vorški — skoz pogiavne ulice mesta. To jih mora viditi človek te frkoline amerikanske! Navadno polni muh in živega srebra so ti mladenci največje republike na zemlji, korakali ponosno, glavo po konci in bistrih pogledov mimo ljudstva, katerega število je bilo na sto tisuče in katero ni bilo nikdar trudno „Young America" (mladi Ameriki) svoje dopadajenje s „hurrah" pokazovati. Med „Young Americo1* je bilo tudi 300 indijanskih mladenČev in 80 indijanskih deklin — rujavo-rudeČih krepkih potomcev plemena, katerega je našel Kolumb pri svojem priplavu v Ameriko.                                                            (Konec nasl.)
372
Pismo iz Amerike.
New York   16. oktobra 1892.  (Konec.)
Kaj hočem povedati o torku 12. oktobra? Jaz ne znam, ako bi pero najbolj slavnega pisatelja moglo pristojno opisati, kar se je pri najlepšem vremenu v ladjostaji in na reki Hudson vršilo! Severo-amerikanske vojne ladje, italjanski, španski, francoski jekleni morni orjaci, 56 trdnjav, katere čujejo na tem bregu novi sret, na stotine drugih parobrodov in ladij  — vse,
vse to v kinci zastav in živih barv, grom in bučenje topov, parada mornarska, 300 velikih ladij, krik in hrup neštevilnega, do fanatizma vnetega naroda, — kakor sanj bilo je vse to!
Tukaj v Ameriki mora človek imeti močne čutaice (nerve) in Bog ve te so bile ta dan potrebne. Kdo ve koliko tisuč tovarn in parobrodov je tukaj v New Yorku na suhi zemlji in na slani vodi ? Misli si, dragi bralec, ti neštevilni parostroji začnejo vsi na en hip, piskati, bučati, cviliti, topi pokati — o ko bi Človek mogel biti v takih trenutkih tam pri Vas v kaki mirni vasici, kjer ljudje pravijo: počas', da se mačka ne vstraš'!
Moje pisanje se vleče in vleče in v mislih vidim mo-drobarveni debeli svinčnik urednika visiti nad vsako besedo, katera se vije iz mojega peresa. Milost! Ker sem tako dolgo bil pripuščen žlebedrati — naj mi bode dovoljeno glavni dan Kolumbovega tedna popisati, Ne, ne popisati — vredništvo „Novic" mora računiti, da papir, črkostavci itd. ima vrednost, katera se pokaže vsak mesec ali teden v sliki gotovih računov.
Pri vsem tem sem pozabil omeniti parado katoliških društev, katero je koračilo 25.000 (petindvajset tisoč) katoličanov. Bralci „Novic" so brezizjemno vsi katoliki in ta vest jih bode gotovo veselila. Zelo postavni možje so bili ti ameriški občani, kateri so za prekrasnimi zastavami koračili memo z new vorškem nadškofom Corriganom. Da, katolicizem je močen tukaj, in razvija se kakor mladi orjak po vseh se-vero-ameriških državah. Že nas je 9 miljonov tukaj in Bog bode pomagal naprej!
Slavni dan Kolumbovih praznikov je bil v sredo. Vojaci, redni deželni brambovci, veteranske društva imajoča 50.000 udov, italjansko-amerikanski bersaghiri, carabinieri, zamorski (črni) polki iz južnih držav, poljski sinovi v kalpakih, nemški telovadci, čeho-amerikanski sokolci, ogerski husarji z krivimi judovskimi nosovi — vse, vse to in še več je bilo videti. Zvečer je bila parada, — kako bi brž rekel? — slavovozov. Kaj ne nekaj, kar Slovenci ne poznate? Se ime ne! Ime sem jaz znašel. Na iznajdbe imamo mi Amerikani patent. Cel svet ve to. Pa nazaj k slavovozom. To gre tako: več ljudi vkup stopi v pogovor in kmalu pridejo na to, da je na svetu ali v možganih ljudi več reči, katere celo človečanstvo zanimivajo. Slava, stari vek, muzika, učenost, poetika, romantika itd. Ce hočejo predstavljati na primer muziko najamejo jeden „lojternu voz ga okinčajo prav lepo, potem gredo iskat eno prav lepo deklico, jej dajo v roke eno liro ali kitaro, okoli nje postavijo še nekoliko njenih lepih prijateljic z notami v rokah — vse to postavijo na voz, spredaj jedno godbo: to je slavovoz. Takih slavovozov je bilo preteklo sredo Bog zna koliko in predstavljali so vse mogoče in nemogoče. Se ve da voz „Electra" ni smel manjkati, ker tukaj je pravo gnjezdo te črne „kunšti", elektrike.
Pa ne vsega! Sulivan, omenjen v mojem zadnjem pismu je bil premagan od Corbetta. Neumnost — za Vas, ampak ne za Amerikane. Kolera je bila tukaj pa je samo 6 oseb s seboj vzela. V dobrih 3 tednih bode volitev predsednika. Vse bo „all riht". (Vse bo prav). Izid volitve se še ne ve. Jeden president doli, drugi gori, to je vse jedno — temelj, republike je v nje ustavi.                                                             A. T.