Št. 52. V Gorici, dne 1. julija 1898. Tečstf XXVIII. SOČA (Izdaja za deželo). Uredništvo In odpravništvo se nahaja v GosposE ulici št 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. l>opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge refi, katere ne -spadajo v delokrog uredništva, naj se vošiliaio le upravništvu. f JJ Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo._____ Oglasi in poslanic« se racunijo po petit-vrstah, Le tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 0 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — vedje črke po prostora. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica, „Goriška Tiskarna« A. Gabršfek tiska in zalaga razen .8000» in .Primorea. še »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopiCih obsefc»i' 6 do 0 pol ter steno vseletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov. 'mjjzniei. se racunijo po 20 kr. petit-vrstin«. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. **»> Bog in narod! ««- cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Krmpotifi) tiska in zal. Resna beseda v resnem času. Pod tem zaglavjem prinaša »Osterr. Kisenbahn-Zeiliuig" o vpm^iiiiju glede na tržaško železnico zanimiv članek iz peresa inžen. K. H fi c I: c I e n a, kateri podajemo In v pro.-lem prevodu: Ob otvoritvi jubilejni' razstave je Njegovo Veličanstvo presvilli cesar izrekel nado : .da se poli tulijo oni krogi, ki so p(.klicani sodelovati '/a napiedek na izobraževalnem in gospodarskem polju, reševati velike naloge, katere tiatu stavi prihodu!o-.l, /. veseljem, poznavajoči dobro svoj namen in cilj". Gotovo najvažnejša, ob jednem imjhva-le/nejša pa je naloga, rešiti vprašanje tržaške železnice, tako, da se zaradi črta: Predil-Ture. katero so doslej le v Škodo Avstriji preprečevali ponajvec iuteres"iiti obstuječih železnie. ki zavzemajo nekako predmetno meslo; ovirale pa so jo tudi posamezne uežele. deli deže! in mesta, gledajoča le na zasebne interese, ker se je hotelo doseči le železnico, ki bi služila ožjemu lokalnemu prometu. Topoli, ki so bili stavljeni od najrazličnejših slranij glede na dnino tržaško železnico, se pa ne dajo izpolniti nikakor z zgrnjenjem jedne same železniške črte, temveč, samo takrat, ako se ne potroši za isto več. kot je neobhodno potrebno, tli se dosežejo nameni, ki stoje v zvezi s to drugo tržaško železnico; na ta način prihranjeni zneski pa bi se morati porabili v s vrlin naprav«? lokalnih železnic na onih progah, katere nameravajo spraviti v promet z onimi Ortamt, ki so stavljene nasproti črti: Predil-Ture. Kar se je govorilo pred leti v članku: ,Avstro-Ogerske svetovno 'tališče, -.edanjosl in prihodnjost Trsta", velja danes več. kot takrat, ker so se posledice tega, da se ni se zgradila železnica čez Predi! in Ture. pokazale v le prevelikem številu. Med tem, ko Ogerska in vse druge države, gospodarski in politiski čim bolj uspevajo, so nas zadele velike i/gube v vsakem pogledu. Zamude so prav resnega značaja, ker je današnji dan brez odločilne in rastoče gospodarske moči nemogoč ugoden politiski svetovni položaj, ker ne moremo zmagovati časovnih zahtev in ne moremo zadostili vedno večjim troškom za vojaštvo, ako se ne zboljša korenito na* gospodarski Roman Iz iaiov Krittutovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. (Drugi zvezek). (Dalje). PETA KNJIGA. I. Pismo Rimljana. Drugo jutro po orgiji so mladi patri-ciji ležali kakor ubiti v veliki dvorani palače, kjer se je vršilo gostovanje. Maksencij bi mogel priti, mesto bi se moglo napolniti s trumami naroda, toda njih bi ničesar ne premoglo zdramiti iz spanja. Vsekako pa niso vsi gostje podlegli moči vina. Messala je vstal s prvim bleskom jutrnice, si snel z glave venec v znamenje, ?ba nobene premembe v voznem redu, ka-, Dr tudi služijo vlaki, vozeči med Trbižem in avstrijskimi državami skupno posredovanju prometa z Benetkami in Italijo sploh, kakor s Primorjem in Trstom. (Dalje pride). obsojena in njeno imetje zaplenjeno. In ko je, o moj Midas, cesar, isto tako pravičen k«kor moder, potrdil to obsodbo — naj cvetice na veke zalšajo njegov oltar! — lahko se smelo spominjava od tamkaj izvirajočih zneskov, za katere ti ne neham biti hvaležen, dokler morem mirno uživati delež, ki mi je pripadel. »Računajoč, na tvojo modrost — s ka-koršno se nikdar ni odlikoval Gordijev sin, s katerim sem le drzno primerjal — opomnim te dalje, da po načrtu, kateri sva tafias oba priznala za najprimernejši, si razprašil rodbino Hura vsaksebi tako, da bi večno molčanje in neizogibna smrt imela postati njen delež. Saj še pomniš, kaj si storil z materjo in sestro zločinca. Vem pa, o moj Gratus, da mi oprostiš, če te vprašam: če se mar nisva zmotila v računih? Ali še živita, ali sta že umrli ti ženski? .Drznem se poklicati ti še v spomin dejstvo, ki ima še največji pomen: ta na-padnik je bil obsojen kot suženj na galejo. Ker sem lačas sam Čital potrjilo, podpisano od Hbuna, ki je bil na čelu galeji, za to je še Um čudnejši dogodek, o katerem sem ti namenjen pisati. .0 najizbornejši izmed Frigijcev, obrni sedaj vso pozornost na moje besede. .Sodeč po navadni dolgosti ži\«jenja Adam Miektewtcz, njeg-ovo delovanje In njeg-ova dela. H. Meseca septembra 1815. I. je odpravila mati svojega ljubljenega sina na pot v Vilno. Pri odhodu mu je dala 11 cekinov, na katerih jednem je bila ulisnena slika Matere Božje. Bili so to nemara poslednji cekini, ki so jim še ostali iz davnih boljših časov, radi česar je tudi Adam ščedil, kolikor je bilo le mogoče. Brž, ko je dospel v Vilno, se jo napotil v cerkev v Oslrej brami, da se je priporočil varstvu najsvetejše Device, Po molitvi se je podal k duhovniku Jožefu Mickiewiczu, ki je bil profesor nn vseučilišču. Bila sla si daljna sorodnika, vsled česar je tudi Adama prisrčno sprejel !er ga nastanil za nekaj časa pri sebi. Da bi Adam imel ob času učenju nekako dohodke, je priporočil duhovnik svojemu mlajšemu sorodniku, napravili skušnjo ter si tako pridobili pravico do ustanove. Adam je skušnjo dobro prestal tor znres dobil od vlade ustanovo. Pa se jo tudi okoristil s tem ter se marljivo poprijel učenja, Ni mu bilo dovolj, da je marljivo obiskoval predavanja, marveč še doma so je učil sam nemški, francoski in angleški ter zlasti mnogo čital, tako da je v Času štiriletnega učenja prečita! vse najznamenitejše knjige, ki so bile takrat znane na svetu, Tovariši so rekli o njem, da je bil sam sebi profesor. Med vseučiliščno mladino v Vilni je bilo dokaj vrlih mladeničev, ki so se z unemo poprijeii učenja ter si pri tem vzajemno pomagali. K njim se je pridružil takoj tudi Mickievvicz ter s svojim prijateljem, kaj resnim dijakom, Tomažem Za no m, naklonil mladino, da si je osnovala društvo, ki naj bi služilo vsej mladini za spodbujo in uzor. Pa so si tudi 1817. I. res osnovali društvo z naslovom .Filomatje" ali prijatelji naukov. Ker pa je eimdalje več mladine sililo v to društvo, so osnovali Čez dve leti drugo z naslovom .Filarelje* ali prijatelji čednosti. Ti dve društvi sta bili kaj koristni, kajti med mladino se je razvijalo delavno in skromno življenje. Filomatje so bili kakor jedna vzajemno se ljubeča rodbina. Večkrat so se zbirali na shodih, kjer so deklamovali lepe pesmi, ali čilali koristne knjige. Sredi galejnikov, zdelo bi se človeku, da ta obsojenec bi moral že umreti, ali z drugimi besedami, imel bi že pred petimi leti postati soprog jedne izmed pet tisočerih Oceanid. .Oprosti mi, o najčednostnejši in najobčutljivejši med ljudmi, mojo slabost! Oziraj se na ljubezen, kakoršno sem gojil do njega v mladosti., na njegovo lepoto, radi katere so ga navadno imenovali Ganimeda ter ne čudi se, če dodam, da bi moral pasti v naročje jedni izmed najzaljših hčerk Oceana. .Prepričan o njegovi smrti, sem preživel pet let mirno, uživajo« imetje, za katero mu moram biti kolikor toliko hvaležen, kar pa vendar ne zmanjša moje hvaležnosti do tebe. .Poslušaj sedaj, na kak način se mi je skali) ta mir. .Minulo noč, gosteč nekoliko mladeniče-;, ki so ravnokar dospeli iz Rima, sem cul od njih čudno pripovedko: Konzul Maksencij dospe danes, da prevzame poveljništvo v vojski s Parti. V njegovem spremstvu se nahaja sin duumvira Kvinta Arija. Ta Arij, ko je odrinil na boj proti morskim roparjem kateri boj je ovenčal njegovo slavo, ni imel nikakih otrok. Vrnivši se, je pripeljal s seboj dediča. Sedaj pa si pripravi dovolj mrzle krvi, kakor se spodobi človeku, razpolaga-jočemu s tolikim bogastvom. Sin in dedič teh prijateljev se je čutil Miekiewicz najsrečnejšega, kajti vsi so ga močno spoštovali. Jeden od Miekiewičevih tovarišev pravi, da se so na teh zborovanjih ravnali v vsem po napotljaju Mickiewicza, kajti, njegovo sokolovo oko je videlo dobro in daleč. Radi so tudi poslušali pesmi in pripovedke, katere je takrat koval, spodbujajoč ž njimi tovariše k delu, k čednostim, k ljubezni do Boga in do domovine. Te občutke je izrazil pravkrasno v svoji »Odi do mladine". V njej graja samoljubneže, te je takošne, ki samo na-se mislijo, ki se brigajo samo za lastno ugodnost, za splošno blagostanje pa se ne zmenijo. Uči jih, da prava sreča obstoji samo v tem, če zamoremo njo z drugimi deliti. Priporoča tovarišem tudi slogo in vzajemno ljubezen, kajti samo s slogo in z ljubeznijo je mogoče popraviti na svetu to, kar je slabega. Pravi tudi. da človek ne sme postati malosrčpn, marveč da mora biti zmerom pripravi ;en na vsp, kar ie leno in 'obro. Počitnice jo prebil Mickiewiez nnipn-goslpje v Znosili: tam je bil tudi I. 1818. Miljo daljave od Zaosia je zala vas Tuba-novič. Takrat je bila lastnina premožne rodbine Vereščafcov. Gospodarila je tam vdova Vereščakova. a pri njej sta bila dva sinova in devetnajeflefna hčerka Miriia. Ker je To-•,m>Ž Z-«n t ekaj od*el nn počitnice, je v tem letu pripelial s seboj tudi M>ckiewicza. Gospo-dičina Marija je bila kot jedinica nekoliko razvajena, toda kazala je veliko spoštovanje do naukov in knjig, vsled česar je tudi spoštljive zrla na Mickiewicza. o katerim sta jej brata in Tomaž Zan pripovedovali, da slovi med svojimi tovariši s svojo učenostjo in da kuje pesmi. Adamu je bila gospodična všeč, zaljubil se je vanjo. Skupaj sta čitala knjige, poslušala pripovedovanja ribičev iznad jezera, do katerega od tod ni bilo daleč ter se čudila lepoti božjega sveta; sploh je bila to poštena ljubezen, ki sluzi ljudem v čast. (Dalje pride). DOPISI. Iz Brd. — Z veseljem srno čitali v „ooči*, da novo izvoljeni g. župan je s celim srcem prevzel nalogo, uradovati v slovenskem J'Ziku; tudi višje osehe vedo. da nismo v Medeji ampak v Medani in g. komisar sam je izrekel, da on ni nasproten n. rodnim zahtevam. Čemu torej laško uradovanje! Obžaliujemo le g. tajnika in ob jednem prnto«ttijei»o. da hi on tudi za naprei preziral celo občino, ter jo ovira? v narodni jedmiknpravnosti. Kmet-davkoplačevalec ni Zmožen tujega jezika in tudi ni njegova dolžnost, učiti se ga zato, da ustreže drugim On plačuje davek ter zahteva, da se mu izroča vse, kar mu imajo dati c. kr. oblasti, v maternem jeziku, da ga ne bodo več smešili pluji ljudje, kadar ima v rokah kak tordine di pagamento* ali »rendita fondiaria*, ker tega ne razume m ker ne more biti tako izobražen, kakor g. tajnik, da bi razumel več plujih jezikov, ker tukajšnja šola je le tri-razrednica s slovenskim učnim jezikom. Pa če bi tudi znal bogve koliko drugih jezikov, na svojih rodnih tleh zahteva jednako-pravnosti. Kvinta Arija je uprav oni Ben-Hur, katerega si poslal na galejo in kateri bi imel umreti, prikovan k veslu, pred petimi leti! Ben-Hur se vrača sedaj bogat in vpliven, bahajoč se z dostojanstvom rimskega državljana, vrača v.... »O moj Midas! Preveč si mogočen, da bi imel začutiti strah; grozi pa ti vendar nevarnost, - kakošna — tega mi ni treba praviti, kajti kdo bi jo mogel bolje spoznati od tebe? »Ob času bitke z morskimi roparji se je ladja poveljnika potopila; od vse posadke sta se rešila samo dva: Arij in ta njegov dedič. Mornarji, ki so utopljenca rešili, pripovedujejo, da mindi tovariš srečnega tribuna je Imel na sebi obleko sužnja na galeji. „To je dokaz nemalega pomena; toda ko bi te mikalo za malenkost imeti to zadevo, vedi o moj Midas, da sva po srečnem slučaju — za kar sem obljubil prinesli dar na oltar Fortune — se srečala osobno z onim tajnostnim sinom Arijevim. Na prvi pogled ga nisem spoznal; danes pa sem odločno prepričan, da je to nekdanji tovariš mojih otroških let, uprav tisti Ben-Hur, kateri," ako je ohranil vsaj senco človečanstva v sebi, mora sedaj misliti nn maščevanje, kakor bi mislii nanj jaz, ko bi bil na njegovem mestu. (!>.. 1.1» pride). i Ako je g. tajnik tako zastaral s svojim I uradovanjem v nam tujem jeziku, pa naj uraduje za se, kakor hoče, ali za vso občino I pa tega ne dopustimo več, ker tukaj smo v I Medani in ne v Kalabriji. ! " Čast g. županu, da se bo znal tudi za ! naprej postaviti po robu usiljevanju italijanščine v slovensko občino. V kratkem torej pričakujemo zboljšaaja razmer v tem oziru, da davkoplačevalec dobi vse reči od oblastij v svojem maternem jeziku, da mu ne bo potreba hoditi v Kormin ali v Gorico po-praševat, kaj je pisano na listu, kateri mu je bil dostavljen od oblastij. G. tainik naj pomisli, da tisti prednji časi polrplieživosti so minili, sedaj treba nradovati pa želji prebivalstva in tukaj smo vsi brez izjeme uneti za narodno stvar. Če pa enega po njegovi lastni krivdi izgubimo, tisti naj si potem meri pravice za se, kakor sam hoče. Mi hočemo jednakopravnosti, pa mir besedii ! Eden v Imenu več drugih. V Tolminu, 26. junija 1898. Ču-jemo, da premesti veleslavna višja sodna uprava g. Aug. Berlnta. lukaišmega ofieijala ?n voditelia zemljpkniižnega urada, v Gorico. Čuiemo. pravim, a mi temu glasu ne verja,-memo; da. res ne moremo veneti. Kratko i malo: mi se naše slavne sodniie brez g, Aug. Berlnta niti mislili več ne moremo. Tako smo se drug drugemu privadili. Tn. kako bi pa tudi ne! Dvanajst dolgih let že opravlja on mučno nalogo ofieijala in voditelja ..gruntnih bukev*. Pa kako! On ni uradnik v suhem pomenu te besede, uradnik, ki gleda na to. da dostane v uradne svoje ure. samo da ga višji ne morejo pokrcati po prstih ; — ne, g. B. je uradnik višjega pomena. G. Aug. Ber-iol je vsikdar pripravljeni pomočnik, blagi prijatelj, usmilien svetovalec vsem. ki imajo pri inern opraviti. ali ki iščejo pomoči. V uradu, izven urada mu njegovo zlalo. nesebično «rce ne dovoljuje, da bi kak brezsrčne?, to ubogo, zanemarjeno ljudstvo kakor koli izkoriščal. Iz bogate zaloge izkušenosti svoje zajema, gnan od čiste ljubezni krščanske. najbol ih in klenih svetov; Tako zapira celi čas plodonosnega delovanja svojega duri dalj-njenm sovraštvu, strastnim prepirom, dragim pravdam. Znaeiao je pa o g. B naibolp to. da od vseh za.rženi in zapn^-eni: kakor stari očetje, oseben aki, oseben iee. najdejo pri n>em za golo nebeško ph.čii,-. zmerom izdatne pomoči Veleslavna višja c. kr. sodna uprava! Premeščenje g. B. bi bil za na-; hud. hud udarec, ki ga težko prvin.litim. Ako še velni staro narelo: uradnik bodi radi I,nd-stva, a ne narobe, smo prepričani, da si. vlada ni vedela o teh resničnih razmer.h prav nič, ko je ukreni!., to premeščenje. Po drugi strani te pa tudi gotovo, da tiče gosp. Aug. Berlolu za njegovo neumorno del. iu požrtvovanje zasluženo plačilo. G. A. B. se torej povišaj (to zahteva že navadna pravica) — ali g. A. B. uživaj sisd tega povišanja svojega do bele starosti tu v Tolminu kjer sli mu naša hvaležnost in udanost še vedno najslajše plačilo. Domače in razne novice. Tombola v Šempetru prt Goriei.— Tombola bo dne 10. julija t. I. Srečk smo spisali 15.000. Slavno slovensko občinstvo sezaj pridno po njih, sicer »Šolski dom" ne dobi primerne podpore, katere je zelo potreben in — prevreden ! I Igrali bodemo tombolo na travniku zadej za cerkvijo, kakor lani. Dobitki bodo trojni L 400 kron; II. 200 kron; III. 100 kron. Odbor za tombolo smo pomnožili in sicer tako-le: Predsednik: dr. Ant. Gregorčič; I. podpred.: profesor B e r b u č; II. podpred.: Jožef M e r v i c ; tajnik: Frančišek Knavs; Lavrenčič Matija in Anton J a k o n č i č, odborniki. Slavnim županstvom v goriški okolici poš-\jemo lepake. Lepo prosimo, da naj jih takoj nalepijo na javnih prostorih. Ko bi kdo hotel sprejeti razprodajanje srečk, naj piše odboru »Slovenske zveze" v Šempetru! Srečke za tombolo v Št, Petru dobivajo se razen pri že naznanjenih tvrdkah tudi pri g. Petru Draščeku za stolno cerkvijo, pri g. Mosetu v Raštelu, g. Kopač-u in Fonu na Solkanski cesti. Naše trohojiiicc v Gorici In na Dunaju. — V Gorici ne smejo vihrati slovenske troboinice, kakor je povedala zadnja »Soča". — Te dni sem bil na Dunaju in — Čujte! — ondi sem videl naše trobojnice na raznih krajih. Cel6 na Koroškem Ringu, ki je pač najlepši del mesta, visi krasna trobojnica poleg velike restavracije Metropole; vsakdo seže lahko do nje, vendar doslpj se ni še nikdo spodtikal ob njo. Na prometni Mar-garethenslrasse je okrašena kavarna .Ga s a piecola* (kolik» ironija usode!) skoro s samimi belo-modro-rdečhni ruticami. — itd.! i V Gorici pa taka gonja proti naši trobojniči! Komu naj ne zavre po v žilah kri radi takega postopanja?! — A. G. »Šjor podeštat !* — Za ušesa jih pri-I. mite in dobro jih stresHe, namreč objestne j magislratne stražnike! Saj jih ni Bog ve koliko, menda le toliko kol naglavnih grehov, ali šopiriti se znajo, kakor bi jih bil en cel J polk. Posebno pa ob nedeljah, ko stavijo na J glavo tisto pokrivalo, ki ima spominjati vro-I čekrvne lahončke na »bersaljere* iz »kraljestva lakote*, ki pa nas Slovence sil« k bljuvanju, ko vidimo, da niti prej. ko so ho-j dili v lačno Italijo po oblečne vzorce, niti J sedaj, ko to nesnago trpe, nimajo izvestni činitelji toliko čuta do naše Avstrije, ki jih j redi in pase, da bi se držali po kroju n j e-| n i h uniform. Čujte torej »šjor podeštat! I Te Vaše stražnike podučite, da niso oni go-| spodarji Gorice, ampak le naši najnižji slu-| žabniki. Pritožeb zoper njih neotesano ob-I našanje dohaja vedno več v naše uredništvo. J Tako je te dni neki gospod, goriški meščan, I (kakor smo zvedeli) v prijateljski družbi to-I žil, da mu je eden teh »uljndmh" magistralnih I stražnikov rekel „m a t o", ker ga je on (go-i spod) opomnil, da morajo biti stražniki proti I vsem meščanom jednako pravični! Ali ni to I najsurovejša predrznost!! Ali se tako govori z meščanom, ki pošteno plačuje davek v [ mestno blagajnico, iz katere ti ljudje žive!! I Čujte torej »šjor podeštat!" Recite tem nm-j lovestnim stražnikom, naj nikar ne žalijo j davek plačujočih meščanov, ki redijo njih in I — tudi Vas, »šjor podeštat!" Skrajna predrznost mestnega straž- I nika. — Včeraj so odnesli od »Šolskega doma" vse one zastave, katere so padle raz njega po krivdi pristojne oblasti. Nesli so I jih in sicer drog čez ramo, barve pa zvite I na rokah. Tam v bližini gledališča se je I jedna slovenska zastava nekoiiko razmotala, I da jo je moral nositelj popravljati. To priliko je porabil mimoidoči mestni stražnik, da je delavcu vzel obe slovenski zastavi ter jih od- [ nesel na magistrat. Slovenski zastavi sta bili iz Št. And reža in včeraj so jih hoteli odpraviti tja. Stražnik, ki je čakal podjetnika g. M o ;'. e t i č a doma, i se je izgovarjal, da bi bili morali nesti po drugi ulici zastavi, ker g. Mozetič ne stanuje tam, .• ko se mu je reč raztolmačila. je dejal, d.i tega ni vedel, da so iz Št. Andreža, Pa to nič ne de. Naj je nesel koderkoli deiavec oni zastavi, pravice ni ime! stražnik odvzeli mu jih. — To je nov dokaz o nasilslvu. nov udarec slovenskemu narodu, /opetno žaljenje slovenske Zastave, katero si Slovenci dobro ¦/,. pomnimo. Ta reč pride pred sodišče, ker gospod j Mozetič ie vložil tožbo. R dovedni smo, kaj t poreče sodni,a ! Sloveu.sk učenec in lepak. — Gospod i urednik! V zadnji »Soči" pišete, da »Senti-' nella" besni v jedni zadnjih številk nad I .Sočo" radi vesti o slovenskem dečku, ki je ,o d I r g .. i košček I e p a k a" in bil odveden na magistrat. Jaz ,.Seritiiielle" ne čitarn, j kafti rte zdi se mi vredno, jemati v roke I papirnato pumo, pn kateri preobrača kozolce s par laskih vročekrvnih p-telinov. Povem Vam pa. da ta deček je sluvensk učenec v tuk. vadnici, katerega jaz dobro poznam kot mir-I nega in krotkega otroka. Po njegovih sošolcih j sem zvedel, da sta ga prišla v šolo tožit m a g i s t r a t n i stražnik, ki ga je odvede! na magistrat, in pa neki »gospod", ki je »postavljen čez lepake", (tako so •>& imenovali otroci). Ta bode najbrže Vaš znameniti ,prijatelj* Tr...., kije sin slovenske m dere, s katero je moral do njene smrti slovenski govoriti, ako je hotel, da ga je razumela. (O c h e puro s a n g u e 11 a l i a n o!) Kako sta ta dva veljaka onega učenca tožila, seveda ne vem. Preiskava v šoli — kakor sem zvedel iz najboljega ovira — j e dokazala, da ni učenec odtrgal niti kakega lepaka, niti najmanjšega k o š č e k a n j e g o v e g a. Učenec je, iz šole grede z dvema součencema poleg zida, te s prstom privzdignil košček lepaka, ki je štrlel odlepljen od zida. To je j bil ves njegov zločin! G o r i š k i m e š č a n. I O slovenski zastavi v Gorici. — »Gornere" potrjuje, da snetje slovenske zastave na ,Šolskem domu" je vzročil kramar B r a i d o 11 i, češ, ker je bil vspodbujen od drugih. — Reč je taka-le: Lahonska napetost tega kramarja s sta 'nami je prišla že v posmeh pri sosedih. '/ 46 ga podraži malce zdaj ta zdaj oni, poten.- se mu pa smejejo. In takd imaj" sosedje /edno dovolj »špasa" na njegove st> *ke. T. ko je bilo tudi pri tej priliki. In poli.' , * je seveda hitela ustreči! Zanimivo pa je, kar pravi »Corriere*. namreč, da Braidotti je govoril na policiji o »zastavi italijanske narodnosti", katero iahko razobesijo v Gorici, rko je dovoljena naša trobojnica. — Naš odgovor bodi tak-te: Zastran nas Slovencev lahko razobešate svojo bianco-rosso-verde! To ne bo nič motilo našega slovenskega src?! Ako bo lo prav avstrijski vladi, bo nam tudi. Capito?! Javna varnost v Gorici. — Učenca slov. brivca, g. Pucelja na Travniku, tepejo laške barabe, kjer ga dobe; enkrat po glavi z roko, drugikrat po hrbtu, tretjič s palico po nogah, kakor baš nanese prilika. Tako ga I je tudi danes v jutro, ko je deček odpiral j brivnico. udaril neki lahon s palico. Da pri tem ne izostanejo IJubeznjivosti: »šklaf", > »ščavo" itd,, je umevno samo sebi. | Na pristojnih krajih čitajo take reči, ne J zgodi se pa nič, da bi se v tem pogledu J obrnilo na bolje in naši klici ostajajo le „glas i vpijočega v puščavi*. Krščanski socijallstl r Zagradu. — j \ nedeljo je bil tam shod, in sicer popolu- dne pod vodstvom kršč. soc. Nučiča potem, ko je ta došel tje iz Gorice. Udeležba je bila I velika. Govoril je tudi don Adamo ZanettL I «Corriere» se zgraža nad tem, ter pravi, da I je to karakteristično in naravnost čudovito, | ker je Zanetti član italijanskega klub.i v dr- I žavnem zboru!! Don Zanetti, ali se Vam ne j tresejo hlače pred goriškimi zidovi! Priha- I iajte rajši na shode soc. demokratov, potem Vas pohvalijo! »Lega Nazionale" v — Dcviuu. — V nedeljo bo občni zbor tega političnega j šolskega društva v Tržiču, a potem pojdejo I v D e v i n. pogledat novo »zalegino" poslopje. (Mimo grede bodi povedano, da plapola s tega poslopja bclo-rdeča zastava z zel fini m o šopom koncem palice! Kak6 si znajo pomagati! Evo pristni: b i a n c o-r o s s o-v v r d e !) — Devin je vseskozi slovenska I občina. Le nekaj tujih ribičev in delavcev v I tovarni sardin so Lahi, katere z največjo predrznostjo podpira proti domačemu pre-! bivalstvii neki 1 a h o n s k i oskrbnik v gradu Hohenloho. — Mi protestujemo proti vsakoršni hujskanji »zalege" na slovenskih tleh! Ako se zgodi kaj neljubega, kdo bo kriv ?! »Goriška ljudska posojilnica1' je imela v juniju celih — 97.40f gld. 22 kr. pro-meta. To je za slovenske razmere v Gorici uprav ogromna svota. S tem jo letos že zagotovljenih 100.000 n a d j e d e n m i! i j o n ! Tako naprej! Kresove prižgite Slovenci v ponedeljek v čast sv. slovanskima hlagovestnikoma, G i-r i 1 u in Meto d u, katerih praznik bo v torek, dne 5. t. m. Pokažite, da častimo po-vsodi naša dva velika apostola ! »Ponte del sosplrl" (most vzdihljejev) — iak6 ga imenuje neki dopisnik v »Gor-rieru" — bo vendarle postavljen na Idriji pri Dolenjah ! In tak6 bodo hodili veliki pa-trijotje na oni most »vzdihoval*, zakaj dela ona nesrečna voda pod mostom državno mejo. Kako so iznajdljivi! S Solkanske ceste. — Tam stoji po-goslorua revež-slepec, proseč milodarov. Tako je tudi pred par dnevi prosil nekega mimoidočega starejšega gospoda. Ta pa je nad siromakom zavihtel palico in morda bi ga bil udaril, da ni neki drugi pasant mu rekel, naj mu da rajši milodar. kakor pa s palico. Oni gospod (pravijo, da je neki bivši dostojanstvenik v pok.) je odšel brez odgovora dalje. — Ros. ni prijetno gledati ob cestah toliko beračev, ali s palicami menda jih vendar ne preženeno. Tatvina. — Pri laski tomboli v sredo, na praznik sv. Petra in Pavla, so ukradli nekemu Slovencu, ko jo šel počasi skozi množico, uro z zlato verižico. Mož je Sel naznanit lo na redarstvo; tam pa je zvedel, da se je pred njim oglasilo že par Ijudij, ki so bili tudi okradeni. Porabil je torej tat, (ali pa jih je bilo več) priliko tombole za tatvino. Zvitim lopovom se je torej posrečilo nabrati več »dobitkov" po žepih občinstva. Zakaj to! Boleč smatrajo menda po polrpežliivosti Bolčanov za nekako nemško postojanko. Za to jim pošiljajo nemško sodnijske uradnike. Falke bar. Lilienstein, dosedanji tamošnji sodnijski pristav, je ura-doval nemški; pritožb v tem pogledu smo dobili jako mnogo. Ali Bolčani bi se bili morali pritožiti tudi na pristojnih mestih, ne samo pri nas. In sedaj so prestavili tega moža k nam v Gorico. Najbrže ne zna ne slovenski in tudi ne italijanski, temveč samo nemški. Kaj hočemo torej z možem v Gorici, kjer je treba uradovati pred vsem slovenski. V Boleč pa pošljejo zopet nekega nemškega plemenitaša Fiolitscha pl. Fiolitsehlhala in tako menda pojde naprej z nemškim uradovanjem v Bolcu. Počakamo še dejanj, kako bosta ta dva gg. na svojih novih mestih uradovala, potem spregovorimo odkrito besedo. Odsek Bilje primorskega voj. veteranskega društva je dobil od financ, mi-nisterstva z odlokom dne 16. junija t. 1. št. 323b6 dovoljenje, prirediti javno tombolo v korist društvenemu zakladu. Ta tombola bo dne 31. julija t. 1. Več prihodnjič. Iz Gradnega. — ,Slavija", zavarovalnica slovanska, je meseca junija izplačala g. Karolu S k u b i n u iz Hlevnika, za poškodbo po ognju, in Štefanu Erzetiču iz Višnjevka, za poškodbo po streli, zneske za odškodnino primerno točno, da sta zadovoljena oba zavarovanca. Hvala Slaviji! V Št. Viški gori so imeli od 29. maja do 9. junija t. 1. misijon, kateri so vodili č. oo. Iazaristi iz Ljubljane. Kakor nam poroča dopisnik, so se cest. oo. potrudili, kolikor mogoče, da je bil sv. misijon kaj veličasten ter uspešen v vsakem pogledu. Carinski urad pri Lokvah na državni cesti škoflje-Lokve-Bazovica je tržaško na-mestništvo v sporazumljenju z deželim odborom goriškim in s finančnim ravnateljstvom v Trstu" podaljšalo za daljših 5 let, t. j. do 30. jun. 1903. Iz Bojane. — Ljudska veselica, ki je bila pred 14 dnevi na Dobrovem, se je izvršila prav slabo. Vzrok je bil prvič ta, da je glasba bila iz Kormina, katere glas pa je odmeval kdove" kam daleč tje čez reko Idrijo. Čudno se je nam že to zdelo, ali gosp. župan je bil na potovanju in tako ni mogel preprečiti te napake. Drugič ni bilo na vratih k plesišču nobenega napisa. Linsko leto se je čitalo tam »Ingresso", letos pa ni bilo nič, tie laškega „ingressa* in ne slovenskega „uhoda" in »izhoda". Ljudstvo torej ni vedlo, kam notri in kam ven, za to pa se je zdržalo veselice. Obžalovati je odbor veselice, ker so" morali odborniki poseči v žepe, vsak po 5 gld., v pokritje troškov. Ta je draga šola za tiste, ki hujskajo mirno ljudstvo ter pripravljajo veselice vkljub vsemu občanstvu in prezirajo pri teh slovenski jezik. Ziitiiro« silnica /» KOic.trt- /iviim * Se/aili i«' i/plaCala oiPkudnim. /t /a d\.i slučaja, m mum M. Zr.idaišiiM hO gld. A. Macuolu pa I .JO gld. t. h tolik«, za k ;-iikot -ta bih pii/ide'1 /umreti /ivaiovali. Iiiif uo\c ii o d p o 1 «-. 1» /a-n/iii piija/mgi od/i\a, k.i| 11 se, ko .»ptliijcmo (limo le na j/pol-nitev do I / 110-11 m nu dnsg« ga . .. . Listnica imnlništia. (,. \. I 1 \ M. \ - 1. I\> 1 l«' rn /1 /a-lanh. ne iiid-uMiio piiobuti (t-lig.i dopi-i. Piu-amo o pn-liki 1 i| duigiga1— <;. dop. „1/ A.(lo\š»»|. » - piiiimln-u. Radodarni doneski. Za »Slogo*: Prejelo upravuištvo: Dr. Tunia gld. 1*50 prijetih v pravdni zadevi 1. in S. iz Dorn-Uerga. Po položnici druživa je poslal poverjenik L. S t rek c l j iz Gorjauskega 10 gld.. in sicer gld. l'")0 za udnino za sebe. korala Ivana Slokarja 111 Josipa Hlažiča ftt. 9:.' ddje gld. 8*50 za zavode, katere so darovali: po t gld.: Ljud. Erekcij, kural Ivan Slukar in Josip Hlažie; po 50 kr.: Signiiiml Andrej, Paiigos Josip. Kaiičie Anton. Dnguliu Valentin, Terčnti Josip, Kosovel, Josip Zagrajcc. župan ŠU.Ifa Frane, Suban Kan..!, Soban Josip in gostilničar Josip Šlrekelj; po ;!0 kr.: 1'i'lelin Josip in Uršie Franc: Kosnnna Ferd. 10 kr. — Županstvo v B.ljaiii gld 2-21. Za „Hohki dom" : Prejelo upravuištvo: Županstvo v Mirnem 100 gld. — M. Šmigoj. župan v Mirnem i<)() »Id. — Alojzij Št reke! j i/. Zadra ', ^ld. v spomin iizorne slovenske žene, blage pokojni.' gospe Rozino Gdnščekuve. — Pri »Petelinu" v Hiiginju licitiran star goldinar za 2 gld. in še dva gospoda dodala po kroni, skupaj H gld. Zamorec pri Konjedieu v Piavah gld. 2-25(..h-1 temi 5 kr. „Tnnkgelda" i/. Tolmina). — Andre, Drašrek vpokojeni naduč. v Vrtojbi, plačal drugi obrok ustano\. 15 gld. — Urednik Kavčič za ni-k« uslugo prejeti t gid. — Skupaj gld. ž^i*2"». Po gospej Kancler in gospej Drufovka : Lisjak Karla 5 gld., Šerko Oktavija 2 gld., N. N. 2 gld., Koren Pavla 2 gld.. Novak gid. 1-.10, Obidie Kristina 1 gid., Šiuigoj Cecilija iz Mirna 1 gid., Zaunig Karolina 1 gid., Podgornik vrlnarica 1 gld., Zecha .Marija 50 kr., Hožanc Marija 50 kr., Pitatnic Katarina 50 kr., Hutar Marija 50 kr. Društvene vesti. „Gorlski Sokol'* se udeleži slavno-di v Sežani dno 3. t. in. po deputuciji. Ker obeta biti slavnost velikanska, bo gotova tudi iz Gorice udeležba zadostna. »Katoliško slov. delavsko društvo" so ustanovili kršč. socijalisti dne 12. pr. m. v Gorici „Del. Prijatelj" pravi o njem: „Naše društvo bode skušalo vgladiti napete razmere mej Slovenci in Italijani v deželi — toda le na podlagi ^krščanske pravice" in v okvirju po državni postavi zajamčene »jednakopravnosti*. Nase društvo je bistveno „delavsko" društvo. Delavci doslej niso imeli nobenega -- političnega draživa. Pri »Slogi* skoraj niso zastopani. Pa če bi tudi bili, oni so .poseben" stan, ki imajo »posebnega" sovražnika, brezverskega in brez-domovinskega socialista ... in treba jih je združili v »posebno vojsko". Nase društvo torej ne bo nasprotovalo •.Slogi", ampak jo le spopoluovalo in jej pomagalo, da si ohrani pelo krnijo!" Pravila so delavci jednoglasno potrdili 'n vpisalo se jih je takoj okoli 150. — Želimo jim dobrih uspehov! Društvo ..Šolski dom*. (XXI. izkaz od IG. do 30. junija). Pristopili so z doneskom Po 100 gld.: Slavni županstvi v Rihenbergu in v Renčah; N. N. duhovnik; Murovec Ivan, dekan v Cerknen; si. županstvo v Mirnem; g. Sinigoj Miha, župan v Mirnem. Vplačali so: gld. Jakil Andr., tovarnar v Rupi. na račun ustanovni ne še...... 20*— Potegnene obresti naložene glavnice Pri »Gor. ljudski posojilnici" na knjižico 1008......... 23*83 Slavno županstvo v Biljah .... 120*— Klančič Anton, poslanec, župan in veleposestnik v Podgori, na račun ustanovnine še......... 20"— Pahor Anton, vikar v Kronberku, na račun ustanovnine še .... 20'— Po upravništvu „Soče", kakor v 46. št. iz dne 10. junija izkazano 27*76 Po upravništvu »Soče", kakor v 4S. št. iz dne 17. junija izkazano 175*71 N. N. duhovnik"ira račuir^stanov. 1. obrok........'. . . 20-— Kovačič Ignacij, veleposestnik pri Si. Luciji, na račun ustanovnine 2. obrok........... 10-— N. N. nabral v veseli družbi na Slapu ob Idi 1 ji ...... 1-20 'lom , C J, ohhodmk pn go/ Im m uiadu........... 5" — Di. Katol Tnllei, od\etnik \ Tolminu, na iacun nM.moui ie II. ol.iok........... 25'— Cigoj ,i kiplan \ Tolminu, letnino , 1 Ido ')S. ...... 5-..... Pn npi.i\ni-.l\n .hore1, k.ikoi \ P). -I. 1/ dne 21. juni|a i/ka/ano oDSlo Pn Uplauii-Uu ,Soii", kakoi \ 50. -\ 1/ dne 21. |iuin 1 i/k.i/ 1110 111- uidmli d.uo\........ 02-'.l7 iinuc-lo \ctita na ki-^lo poko|i,i g. rni/ini G dnin k...... 73'- Giirotin Simon. wLu na Gladili 15*50 .Milim« 1 Ivan, (lik.in \ Ceikiuni. 2 obiokiNl......... i()*-~ Kovani Olgi pmdih od olep; tl-111 g 1 iliu-.lv 1 n iknpl,( 110 ii.iui g. kom.s.i n Sinil / 1...... —-50 I, ImiiPi.m, odkupil Z^iiik v. ga /a- hkupai gld. im-till \s|<-d j,11 |-,nib i/ka/ov ., |().i:UH',2 Do dO. jiniija došlo v gotov. gld. |(».830.li2 Odbor društva »Šolski dom". .Javna zalivala. O priliki, ko se je pokril »Šolski dom", dobili so delavci običajni nadevek ali likof, za kateri so darovali go.po.l Dekleva Ivan 60 I., g. Pečenko Anton i>8 I. vina. g. Draftčik Karol 40 kg. kruha, g. Hesberg blizu 12 kg. sira in tudi g. uad-mHleli Poniž iz lliliemberga je uporabil to priliko, da je dal oduška svojim plemenitim čutom. Vsem darovalcem izreka odbor ..Šolskega doma*1 tem polom najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo ter jim vošči : Hog plali! ' Odbor društva „Šolski dom". Razgled po svetu. Marijnrflkc ^rozovitOKti. —- Urednika slovaških .Narodnih Novin" Ambra Pietora je niadjnrska porota v Budimpešti dne 21. pr. m. obsodila na K mesecev zapora, 000 iiUi. denarne globe in na plačilo sodbetiih troškov. Vse to radi draženja k sovražnosti in radi šutitatija. Državno pravdništvo na Ogerskem vidi namreč v vsaki besedi huj-skanie proti Madjarom, če je le malo bolj odkrito povedana. Tožitelj pa je našel novih povodov, da je bila kazen hlijša. v slavno-stih pražkih, na katere se je skliceval v svojem smislu ter predočeval paiisiavizein mad-jarski poroti, katera seveda že tako ali tako ne bi bila milostno postopala s slovaškim urednikom. In vse to se godi v Avstro-Ogerski koncem prosvitljenega P), stoletja! Vstajo v zahodni Galiciji še ni konec. V Novem Sandeeti in v okolici so ustaši zopet ropali in požigali razna posestva, — največji srd je naperjen proti židovskim pijavkam, — vsled česar je prišlo do bojev med ljudstvom in vojaki; vojaštva je bilo premalo in zato so odposlali tje iz Krako-voga kar cel polk. Razdraženost med nezadovoljnim ljudstvom je velika in zato se utegne še marsikaj izvanrednega zgoditi. V Nemčiji prodirajo socijalni demo-kratje. Pri zadnjih volitvah je dobila največ glasov — nad dva milijona - prevratna, „mednarodna" in po lastnem priznanju pro-lidržavna stranka, namreč socijalno - demokratična. Nemški cesar Viljem je slavil 16. pr. ni. prvo desetletnico svojega vladanja. Javno mnenje o vladarju se izivža kaj nepovoljno, zlasti njegova politika in njegovo u mešava nje v vse reči nikakor ne ugajata merodajnim krogom. Berolinski časnik »Zukunft* ostro napada kar naravnost nemškega cesarja ter mu pravi, da nemško ljudstvo ne misli tako, kakor mu poročajo pretkani dvorski pri-liznjonci, ki lažejo; ljudsko mišljenje ju tako, da »sto mnogo gorečih pristašev države prav s strahom opazuje. O tesarju samc»u baje za hrbtom uganjajo neumestne šale, v obraz pa mu kažejo navdušeno monarhistično lice. — Taka nevslrašna odkritost nemškega časnika je vzbudila občo pozornost. Špansko-amcriŠka vojna. — Odločilne bitke še ni, samo razne neznatnejše praske so se dogodile v poslednjem času. Po ameriških poročilih pa je pričakovati vsaki tre-notek odločilne bitke in sicer med vojsko generala Shafterja in med Spanci. Slednji se umikajo pred Amerikanci, ker nameravajo najbrže v utrjenih krajih počakati prilike, da padejo na Amerikance. Španski vojski je do tega, da si ohrani Sunliago de Guba, Španci imajo po Kubi raztresenih okoli 200.000 mož in vsled tega se Amerikancem, ki so se izkrcali na Kubo, utegne pripetiti, da jih zgrabi nenadoma večja španska vojska, ki bi jim morda celo odrezala zvezo z brodovjem. Španski listi čedalje glasneje izražajo željo, naj Španska žrtvuje Kubo in Portoriko Amerikancem ter naj sklene mir, da reši vsaj Filipine. Admiral Camara je prišel baje s svojim brodovjem v Sueški kanal. S Filipin poročajo, da je Manila pala, ali kdo more prav verjeti vestim o tej vojni, ker se spreminjajo kar hip za hipom. Manila, ki se je upirala 7 tednov, se je morala baje končno udati, ker je bila na vseh straneh obdana z ustaši, ki so prerezali Špancem vsako zvezo; podati se je morala radi pomanjkanja živil. Admiral Camara plove Filipinom na pomoč, aH prepozno. Na Kubi se Amerikanci izkrcavajo; španska poročila trde, da se širi med Amerikanci rumena mrzlica, — Cimdalje bolj se oglašajo klici po miru. Španski senatorji ga žele in tudi španski trgovci povzdigujejo svoje glasove za mir. Celo mirovne pogoje stav-Ijajo ?,e nekateri Iisli. Po teh bi Portoriko pripadla Zjodinjeuim državam kol vojna odškodnina, Kuba bi poslala neodvisna pod ameriškim nadzorstvom in na Filipinih bi Amerikanci dobili luko. Razgled po slovanskem svetu. Laški lisjak. —• Poslanec V. knrije iz Trsta, II orli s, je v državnem zboru razlagal stališče Italijanov glede na jezikovno vprašanje v Avstriji. Med drugim je rekel, da so Italijani pripravljeni sodelovali pri uredbi tega velevažnega vprašanja, a ko se bode vlada pri tem držala načela, da za presojo značaja pokrajin z ozirom na narodnost ni inerodajno število prebivalstva ene ali druge narodnosti, temveč kultura, zgodovina, napredek in davčna sila ene narodnosti, ali po domače rečeno: Italijani v Primorju, čeprav v manjšini, morajo vladali nad Slovenci in Hrvati, ker so oni baje naprednejši, bogatejši in bolj kulturni, kakor Slovenci in Hrvatje. Tako načelo pa ne sme obveljali, ker je nemoralno, neopravičeno in ncosno-vano v državnih zakonih, kateri zagotavljajo vsem narodnostim jednakopravnost. Kultura, naprednost pri Italijanih v Primorju ! Oni. ki Slovane zaničujejo, psujejo, ter ravnajo ž njimi hujši od divjakov, hočejo biti kulturen narod. Lanske demonstracije v Gorici povodom volitev v državni zbor, dogodki v Pulju za časa zasedanja deželnega zbora, napadi, izzivanja, katerih je nebroj, itd., to so znaki „avite colture". — In davka plačajo v Primorju ponajveč Slovani, o čemer ni dvonmili niti za trenutek. Poleg tega pa plačujejo krvni davek v Primorju v prvi vrsti sinovi slovensko-hrvatskega naroda, Italijani pa rajši beže pod okrilje blažene Italije, nego bi služili Avstriji. Pa zgodovina! Kaj nas briga italijanska zgodovina in kaj likajo Italijani nanjo, ko so vi udar v Avstriji. Poglejte malce v liste avstrijske zgodovin e, pa se morete prepričati, da so bili baš Slovani oni, ki so čuvali jug in ki ga še čuvajo, baš oni Slovani, ki so bili doslej in so še tako teptani v Primorju, In nad temi naj bi gospodarili še dalje oni življi, ki tiče v irredentslvu, naperjenem naravnost proti Avstriji! Italijani so pač zviti, ali te svoje ..kulturne* limanice so nastavili zaman. Slovani v Primorju si bomo dandanes že znali pomagati, da se naredi konec laški oholosti v Primorju. Novi obred soeijalnlh demokratov. — Danes teden so v Trstu pokopali soprogo znanega soc. dem. vodje U c e k a r j a. Pogreb se je izvršil brez duhovnika, brez cerkve, na kisli pa je bilo premnogo rudečih trakov in udeležiliki pogreba so nosili rudeče znake. Ljudstvo je glasno in demonstrativno obsojalo tako početje socijalnih demokratov, ki so o tej priliki jasno pokazali svojo brezverstvo. Častni občani v Oprti ju v Istri. — Italijani, ti znajo! V Oprllju ne morejo priti vsled neeuvenih tamkajšnjih razmer do novega starašinslva in tako vlada še vedno staro, čeprav nui je že zdavnaj potekel rok. V tem starem slarašinslvu imajo večino Italijani. Le ti dobro vedč, da pri prihodnjih volitvah ne pridejo do zmage, ker v I. volilnem razredu stojijo reči tako, da bo dobro za Hrvat e, pa" slabo za Italijane; vsled tega ne bi mogli priti več do večine v starašinstvu. Kaj so si izmislile modre buče italijanske? Imenovali so častnim članom raznotero tako gospodo po Istri, o kateri se naprej ve, da bodo vci'li na korist Italijanom. Kar 15 za Oprtal) »zaslužnih" mož so odbrali. Politiško društvo »Edinost« se je proti takemu postopanju priložilo, ker imajo v Istri le mest a pravico imenovali častne občane, ne pa tudi selške občine, kakor je oprtaljska, in ker oni izvoljeni gospodje nimajo prav nikakih zaslug zaOprtalj, a častno občanstvo se more podelili le taki osebi, ki si je za prizadelo občino slekla neovržnih zaslug. Vlada pa je razveljavila ta imenovanja na pritožbo omenjenega politiškega društva samo radi tega, ker ni bilo zadostno Število svetovalcev navzočih v onej seji, v kateri se je sklenilo imenovati 15 častnih občanov. Lahi seveda so to priliko izkoristili. Imenovali so ob zadostnem številu obč. svetovalcev zopet vse prejšnje častne občane in k njim dodali še dva, tako, da jih imajo kav 17. Vlada torej ni hotela ovreči izvolitev radi nepravilnostij, ker selške občine sploh ne smejo voliti Častnih občanov, 'temveč ozirala se je samo na nedostatnost sveto- valcev. Vidi se torej, da jej je na tem, da obdrži na povsem nezakoniti način laška klika prevlado v oprtaljski občini. Ge vlada še ne razveljavi tega sklepa, ki ja storjen naravnost nasproti merodajnim zakonom, in kateri je napravilo starešinstvo, kateremu je že potekel rok delovanja, potem bomo imeli zopet nov, eklatanten dokaz, kako nepravilno se postopa s Slovani v Primorju. Koncert.—Kakor čujemo, namerja vrlo pevsko društvo „SIavec" prirediti dne 2. julija na vrtu BNar. doma" v Ljubljani koncert, čegar čisti dohodek je namenjen v korist Prešernovemu spomeniku. Kako lepo spodbujo in prostrano polje za svojo delavnost imajo bralna in pevska društva ter čitalnice po širni Sloveniji, da zrf ta lep) in vzvišeni namen prirejajo jednake veselice! Postavil bi se tako po skupnem prizadevanji vsega slovenskega naroda spomenik dičnemu pesniku, ki bo še poznim rodovom pričal o požrtvovalnosti in hvaležnosti njihovih pradedov do svojega Orfeja, ki nam je „srca vnel za čast dežele". Na delo tedaj, in veliki vspeh plemenitega našega stremljenja gotovo ne izostane'. Družbi sv. Cirila In Metoda v LJubljani so od 25, mnjnika do 25. junija poslali med drugimi: Ženska podružnica v Se* žani po blagajničarici g.čni Adeli Omahni 132 gld., namreč 82 gld. udnine in 50 gld, kot prvo poloviko sedme pokrovKeljnhie, — Ženska podružnica v Rojanu po predsednici g. Marici Debelak 100 gld. -- Združeni odbori II. bistriško-trnovskih narodnih društev 68 gld. kot čisti dohodek koncerta, kateri je priredilo hrvatske pevsko društvo „Ja-dranska Vila* dne 5. junija v II. Bistrici. — Bog živi in poplačaj rodoljubne darovalce! Slovenci v Ameriki napredujejo. — „Glas Naroda", list slovenskih dolavcev v Ameriki, začne s 1. julijem t. 1. izhajali po dvakrat na teden in sicer vsako sredo in soboto. List bode tako urejevali, kakor doslej, oziral pa se bo -- kakor pravi — najbolj na sedanjo vojno, Književnost. nNlovensUo.iMis1iI si o v ar % kateri jo sestavil neutrudni g, prof. M. Hoslnik, knkor tudi njegova HP|iilMMiV,ll,il1 cioiiiiiu-iiiirti «:h.uu\* na ruskem jeziku začneta so tiskati v naSej tiskarni takoj, ko &e preskrbe črke z diakri-tičnimi znaki. Kakor v „rusko - slovenskem slovarji", bode tudi v novem delu g, prof, Ilostnika postavljen naglas, kajti da-si je ono namenjeno najprej Rusom, bodo je gotovo tudi Slovenci ravno tako pridno in hitro kupovali, kakor rusko - slovenski del. — Slovenci, da-si najmanjši in najbolj stiskani slavjanski narod v Avstriji po prizadevanji našega v daljnej Rusiji živečega rojaka dobimo znanstveno delo, kakoršnega drugi Slavjani dozdaj nimajo. Mi smemo biti ponosni na to, da se bodo Rusi učili našega jezika in da se našej knjigi odpre široka pot v bratsko nam Rusijo, ter seznani Ruse z našim čilim narodom, ki ima v sebi dovolj sile, da postoji „z uma svitlim mečem*' za vsako ped zemlje, kjer se sliši naš mili jezik. Pride čas, ko bodo Rusi v izvirniku čitali brez vsakega truda umotvore naših pesnikov in pisateljev in našo perijodično literaturo, da se jim o nas ne bode treba poučevati iz nemških časnikov. Gotovo si steče g. prof. Hostnik hvaležnost vsega slovenskega naroda, kateri mu ta dokaže najlepše s tem, da mu ne bode žal kupovati njegova slovarja in slovnic. Z neke strani se je vrgla temu skromnemu domoljubu v lice brezmiselena kleveta, da želi porušiti Slovence. Upamo, da se mej Rusi ne najde človeka, kateri, uvidevši slovensko - ruski slovar in slovnico našega jezika za Ruse, bi imel smelost pisali, da se h0Ce — poslovenili Ruse! *Dcr Sttden". Na Dunaju bode od 1. julija t. 1. izhajal list pod imenom „Der Suden", Organ far die politisehen, culturellen und vvirtschaftliehen Interessen der Kroaten und Sbvenen. Namen mu bode poglavitno ta, razširjati poznanje naših razmer izven slovenske in hrvatske domovine. Tak list v središču države je Slovencem in Hrvatom živo potreben. Naš narod trpi poglavitno pod tem, da se v njemu sovražnem časopisju širijo kriva poročila o nas ter ga dosedaj ni glasila, v katerem bi se taka poročila pobijala. Odpor v domačem časupisju pa ni izdaten, ker je le-to le malo razširjeno in drugorodcem neumljivo. Novo utemeljeni list bode tedaj imel nalogo, da kratko' pa odločno in dostojno pobija krive glasove, katere širijo o Slovencih in Hrvatih protivna jim glasila. Nasproti pa bode list tudi domače kroge informoval o dogodkih, tikajočih se poglavitno naroda slovenskega in hrvatskega. List se bode načelno izogibal domačemu strankarstvu in prepiru ter zastopal narod v celoti. Začne se izdajati kakor polmesečnik, a da se spremeni v tednik, bode odvisno od občinstva. Ker bode bolj redko izhajal, mu bode lahko tvarina izbrana. Da se bode v pravem duhu vodil, zato daje poroštvo oseba izdajatelja, gospoda Jakoba Pukla, o časnikarstvu izkušenega, dobro poznanega in tudi izven slovenske domovine čislanega rodoljuba. * Cena listu bode 2 gld. 50 kr. za celo, "i gld. 25 kr. za pol leta. Uredništvo in 'n upravništvo: Wien, I. Plankengasse 4. — j Na željo se pošlje list brezplačno na ogled, j List s takim programom najtopljeje po- j zdravljamo, saj ima namen koristiti skupno ; slovenskemu in hrvatskemu narodu na jugu s tem, da jasno in v neovržnih dokazih j poroča, kako se postopa ob meji Avstrije v Primorju. Upati je, da dobe ta list v roke vsi merodajni fcinitelji ter ga pridno čitajo, | da se poufe o naših razmerah, ki so ponajveft kar naravnost neznosne. Morda se potem , odpro oči onim, kateri še dosedaj niso sprevideli, kdo čuva avstrijski jug. List priporočamo, želeči mu vsestranskega napredka in povoljnih uspehov. Jabitojdra koračnica.— Povodom50 letnice vladanja našega presvitlega cesarja , ie izšla v i/da ji Ot. Maasa na Dunaju, lopa kOTačntcrr pod zaglaviem: Cesarski jubilej; j uptashil jo je Jos. Stritzko. Kak Ph. Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vel. stekl. gld. 120. — Razpošilja se z obratno pošlo 117, 37 Dunajska borza SO. junija 1898. rikupni drža»ni dolg v notaii . . .101 kIiI 60 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 , 40 Avstrijska zlata renta.......121 , 30 . Avstrijska kronska renla 4$ ... 100 „ 7 Ogerska zlata renta 1%......lil „ 15 , Ogerska kronska renla 4?%.....98 „ 95 . A^slro-ogerske bančne delnice . . . 907 „ , Kreditne delnice.........859 , — . London vista...........119 „ 95 , Nemški drž. bankovci za UMI mark . 58 , 80 „ 20 mark.............II . 75 20 frankov............ 9 „ 52 ' Italijanske lire.......... 44 , 35 IzuhražtMia slov. rodbina vsprejuic Več upravništvo „Soee\ F. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. 100 do 300 g!«, mesečno SfSJSSJ ?ns% j vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa- . pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni i nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig Oster- j reicher.VIIIDeHtschegassesBndapest. 138 to—»~ < Čast mi je javiti, da sem s svojim i družbenikom-domačinom i otvoril toTM sodiie vole (sifonov in pokalic) na Goriš&eku St. 2. pri Vafieku. Nadejam se, da bode naše si. ob-činstvo podpiralo započeto domaČo obrt- j nijo in to tem raje, ker bode postrežba t 'točna, pijača izborita po navadni ceni. i Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, lo-i 10-22 tovarnar. Jednonadstropna hiša ?. desetimi stanovanji, v najlepšem kraju tnesta Maribora poteg javnega vrta, je na proda}. Enajst let prosta davka* Na hiši ima hranilnica gld. 7500. Ponudbe gospodarju Fr. Popitsch v Mariboru. 1G2 IHT- Svoii k svojim! -^jj| Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno Kdor potrebuje izvrstno, pravo dalmatinsko vino, naznanjam s tem, da imam jaz zalogo v Nabrežiui pravega dalmafinca, vkupljenepa od poštene hiše: Gena bi bila: pri malem t. j. 56 lil. po 20 kr.. več skupaj p.i po 24 kr. lit. frunko tukaj kolodvor Nabrežinn za belo, in po 18 in 20 kr. lit. za črn«. Vino je cd 12 do 1.1 gr. močno. Na zahtevo pošljem uzorce. Pri porotam se 1003 2 A nt. Kovač. Podpisana prporočata slavnemu občinstvu v Oorici in na dežeti. svojo novo urejeno brivnico j proflujalnico jestvin. na Travniku štev. -21, ?.raven Paternoliijeve knjigarne in loterije. Obijubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani A n t o 11 I* 11 c e 1 j, 118-20 brivski mojster. Jurij Most v Gorici trgovec z maiiufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz sairega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnntih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 C. kr. privileg. krojni a parat i. V znlojii imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Fmnroski Copnac, pridni kranjski brinjevee, doma<"i tropinovpc, lini runi, različna vina, gorušice (Seni*) ter dru^ro v lo široko spadajoče blago. Postrežba ločna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7.! trgovca v St-meiiiSkl ulk*I St. 1 \ hiši. kjer je ,.Ti{.ovslo-»»hilna zadruga'. I ^^^\^*^^^^^^^^^ Edina slov. zaloga dežnikov, solenikov in > rokavic za dame gospode in uradnike. M. POYIlI*l| krajašfe! mojster in trgsiiec v Gorici na Travniki- ] v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22. j ILi^ata zatuli \siiUvisrn.Vi |,I:ui ^\u\\\\ ol.h L p. lila. v.ich priprav za obleke za vsaki letni čas. IJI i^» j se predaj;-, t u d i m m • 11 i in sieer le v prvem nadstropju. \ Sprejemajo se naročila za izdelovanja taznih oblek (ja-ketc. pelerine, haveloke) tudi za dame y> m lj-11-25 novejši mod. ] r-o|,ini -i n.i/ii miti Klaviitmii oh- ^2 u di m'iii / ipn i*l v Tistu li^'(nmo?n ;¦ komisijonalno in špedicijsko L poslovanje. % zrzr^: i Naio'il« in -u ei mala \ pn;ilj»'\.ih ^ po r( ktr. po po;n m od ii) ^ napu-j pa jji po /ella,'i v ,w>| i -kladiiia oi dijnln.ih.il nnl.mli m pe-i. dov,.l do- '<*? tu no pmdijo u.i keris' 1 i-Muk.i f%> Tipov.il bom indi / miioim n i ddido r^L •"ipir,.. im /f^u.p-t i ti Indi aa f* lonkuiUKO sposobmli ividk tu pnj ifr.im 'fa z.i lo k-ivr |o ga N.me|i]e se. A.' «e nm ->ou>jikl de- S7 ini-lijo, o^l i,iun odlifnim »i <>;to\ injoui ud mi S^'|i Krnc-i IVjjini. ^|, 11 . (< 1) v ului S. Francesco Stv 6. f" (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnim) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene polrobe. Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, za mitvaske potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. 1'riporoča slav. občinstvu (udi svojo •S. cl.1 tiskarno črk na perilo. (P .il.l v iit.riei [trmi.. |ii ftlistno i^j | briško rebulo. &l g|g^l^s^i^!L»^^!^l^^»Jliy!^ j Tovarna »zornili telovadni!! priprav Otvoritev gostilne« Slav. občin; vu usojani si uljudno naznanjali, da stni olvoriln na Scinpaskeiii polju, zraven opeknrnic k MLETA pn „ z dvoriščem in hlevom. Poskrbela sem za dobro pijačo, črno in belo vino. sifone in vedno svež« pno iz sodčka. Priporočam postrežbo z mrzlimi in toplimi jedili po nizkih cenah. Dam v najem po nizki ceni tudi 4 lepe sobe v I. nadstropju. Z odličnim spoštovanjem 57 -2 X. Batjcl. V Gorici — Nunska ulicji 14-16 — V Gorici Pmd,jalHin. edina mehanična poprav Ijniiiicu šivalnih strojev. Brez konkurence! V z.ilu-i se nihaja n.ul 100 Šivalnih stn>iev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. V-i stroji za šivilje se vdobu od •rld. ?>2 naprej. V zalogi im.ita Indi dtrokolesa, puške in samokrese. 'INDYŠ-A, v Prag-i na Srnihovu (1'niba-Siiiielir.vl ViuobnuUkii lili.-,; čislo 8111. k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih tcloviidnic |.o najnovejših pripozimuih in praktičnih sestavili. V i a dokaz je n.i razpolauo 111110550 prlpoioču-«..ib si.ričal domačih in inosem.skih. Zagotavlja jedno leto 1 lene zi'16 zmerne, plačuje ««• pa na mesečne obrnke ;m volji in zmožnosti. ;Vayadnc priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo-va.lniee poS.lja na zahtevo brezplačno in i.oSInine i'rns"» 80, S3 U Popim« IzvrSnjo j»o najnižjih vemili.