263360 COLOVEVE inFosmACiJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COLOR MEDVODE Letnik VII. Januar 1978 Št. 1 (70) Obisk dedka Mraza je razveselil naše najmlajše NOVI OBLIKI NA ROT S prehodom na sedmo leto izhajanja se vam tokrat, spoštovani bralci, vaše glasilo predstavlja v novi obliki. Lahko bi rekli, da je tokrat predvsem spremenjena zunanjost. Kaj pa vsebina, boste vprašali? O tem vprašanju je razpravljal družbeni organ glasila, člani uredniškega odbora pa se s tem spopadamo že vsa leta. Gre za tesnejše sodelovanje pri vsebinski zasnovi glasila. Upamo, da od vas ne zahtevamo preveč, če pričakujemo, da boste s svojo kritično presojo, predlogi in mišljenji pomagali glasilo izoblikovati tako, da bo zares pravi informator celot- nega kolektiva. Saj se vendar vsak dan zgodi toliko in toliko pomembnih (in manj pomembnih) stvari, da to zares ne bo težko. Tehnične možnosti za hitrejšo pot do vas so podane, pričakujemo le še kanček dobre volje in vedeli bomo, da smo na pravi poti. Torej, pišite... 'tj Uvodna beseda generalnega direktorja Z DELOM DO NOVIH USPEHOV Leto 1977, leto jubilejev naše partije in našega predsednika tovariša Tita, se je poslovilo. Delavci Colorja smo tako kot vrsta delovnih, samoupravnih, socialističnih kolektivov po prostranstvih naše ožje in širše domovine, sklenili nov letni krog svojih delovnih zmag, ter poslovnih in družbeno-razvojnih uspehov. Z izpolnjevanjem plansko zastavljenih ciljev letnega proizvodnega programa smo v preteklem letu tudi Co-lorjevci s svojim delom doprinesli delež k nadaljnji graditvi slovenskega in jugoslovanskega socialističnega gospodarstva. S krepitvijo, izpolnjevanjem in nadaljnjim razvijanjem samoupravnih odnosov v Co-lorju in na raznih področjih širšega družbenega življenja, smo dali svoj glas tudi k uveljavljanju politike in pozicij samoupravne, socialistične in neuvrščene Jugoslavije kot poborni-ka za mir, za pravičnejše odnose med svobodnimi narodi, velikimi in malimi, razvitimi in deželami v razvoju, že svobodnimi in tistimi, ki jim zgodovina še ni naklonila užiti in občutiti vrednot prostosti svobodnega ljudstva. Pogled na preteklo leto naj nam ob prikazu uspehov in dosežkov vzbudi tudi nekaj kritičnega razmišljanja o kvaliteti naših naporov in prizadevanj, o tem, ali smo vsak izmed nas ob poštenem in resničnem tovariškem obračunu, tudi pošteno in svojim zadolžitvam primerno vlagali skozi leto svoj delež v skupni rezultat? Ali smo svojim sposobnostim in potrebam našega Colorja primerno izvrševali pred nas postavljene naloge? Ali smo proizvodne in delovne možnosti, ki jih imamo v Colorju, pošteno in v zadostni meri uveljavili kot dobri samoupravljale! in gospodarji, z vsemi pravicami in’ dolžnostmi, ki nam jih zagotavlja, z njimi pa tudi obvezuje ustava, Zakon o združenem delu in vrsta samoupravnih aktov, pravilnikov ipd.? S takim razmišljanjem in dogovori, ki smo jim pritrdili na srečanjih dobrih želja ob zaključku starega leta v naših tovarniških prostorih, ko je tekla beseda povezana s pogledi v odhajajoče 1977 in prihajajoče leto 1978, se lotimo v novem letu ob rednih tekočih nalogah tudi tistega, v čemer je Color v preteklosti nekoliko zaostal. Pri tem posvetimo posebno skrb programu, razvoju in zagotovitvi primerne nadaljnje rasti Color j evih proizvodnih naprav, strojev ih delovnih prostorov. Le-ti naj bodo primerni zahtevam sodobnih tehnologij, sodobnih proizvodov in modernih metod dela ter poslovanja. Ob tem ne pozabimo tudi na pogoje in varnost pri delu, ki pri naravi naše proizvodnje za naše delavce niso COLOR 2 vedno primerno rešeni. Iz načrta srednjeročnih proizvodnih in investicijskih programov bomo izpeljali naše programe proizvodnje, prodaje in investicij za vsako leto. Pri programu za leto 1978 bomo morali posvetiti posebno pozornost gospodarjenju z novimi zaposlitvami. V to bo potrebno vključiti pregled resnične delovne obremenjenosti posameznika, pa tudi resnično stanje delovne razpoloženosti in sposobnosti posameznika. Pri tem naj ne bo cilj kakršnokoli priganjaštvo, temveč iščimo in se oprimo na pošteno delo in pošteno besedo delavcev, članov Colorja. Nadaljnje naloge, ki jim bo treba dati poseben poudarek v novem letu, se navezujejo na vrsto zadolžitev, ki smo jih zastavili in nekaj že izpeljali v preteklem letu. Te naloge pomenijo nadaljevanje in poglabljanje razvoja samoupravnih, odnosov ter življenjsko uveljavljanje določil zakona o združenem delu. Posebno prizadevanje bomo morali usmeriti na probleme dohodkovnih odnosov in Ob 30-letnici izhajanja glasil OZD v Sloveniji je bilo na Bledu srečanje organizatorjev obveščanja in novinarjev glasil. Ob tej priložnosti je udeležencem spregovoril sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK k. O Z Dl ZKJ Todo Kurtovič o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih in vlogi glasil OZD, srečanju pa je prisostvoval tudi sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. delitev po delu, ki bodo predstavljali, spričo narave naše obstoječe proizvodnje, pa tudi zakoreninjenih, vendar vedno ne popolnoma objektivno utemeljenih navad, za vse nas dokaj trd oreh. No, probleme, naloge, pa tudi težave bi lahko naštevali še in še. Pogoji za gospodarjenje tudi v nastopajočem letu 1978 ne bodo lahki. Trla nas bo problematika uvoza surovin, izvoz in kakovost naših proizvodov, reklamacije, roki itd., itd. Vendar svobodne, tvorne in napredne sile Color j evih delavcev-samouprav-ljalcev se ne bodo ustrašile težav, ki vedno spremljajo ustvarjalne in proizvodne procese. Zavest in tovariška povezanost članov našega kolektiva ter strokovna sposobnost in znanje, ki smo si ga in ga še pridobivamo na izkušnjah in delu, ter nove mlade sile, ki bodo naše znanje in strokovnost dopolnjevale v prihodnosti, bodo garant za naše nove delovne zmage tudi v letu 1978. Mgr. ing. Milivoj Hladnik V tovarni verig v Lescah je predsednik republiškega sveta ZSS Janez Barborič odprl razstavo glasil ter visoko ocenil družbenopolitično vlogo tega množičnega medija. »Da bi delovni človek lahko postal subjekt razvoja družbeno-ekonom-skih odnosov in političnega sistema, enakopraven subjekt, mora biti seveda tudi celovito, objektivno, lahko bi rekel popolnoma obveščen o dogajanjih v okolju. Iz objekta informiranja mora postati subjekt obveščanja, nosilec in oblikovalec razvoja informativnega sistema«, je Barborič opozoril na družbenopolitične dejavnike v združenem delu na pomen informacij za samoupravljalca ter spomnil na ustavno določilo, po katerem je pravica do obveščenosti ena od temeljnih svoboščin naše socialistične samoupravne družbe. Udeleženci srečanja so po posameznih skupinah obiskali tudi delovne organizacije Elan Begunje, Vezenine Bled, Verigo Lesce in Železarno Jesenice. Ogledali so si proizvodnjo ter se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij pogovorili o obveščanju v njihovih delovnih organizacijah. Srečanje, ki se ga je udeležilo nad 70 organizatorjev obveščanja in novinarjev glasil OZD so sklenili s plenumom, kjer je beseda tekla o pripravah na 8. kongres Zveze komunistov Slovenije ter nalogah glasil ob tem. NAJBOLJ BRANA GLASILA NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA SILVESTROVANJE DOMA Minilo je koledarsko leto 1977, od katerega smo se različno poslavljali. Ob takih trenutkih tudi sami naredimo nekakšno »inventuro«. Prve delovne dni novega leta smo povprašali nekaj članov kolektiva za oceno preteklega leta, kje so preživeli Silvestrovo in kaj pričakujejo od letošnjega leta. Takole so nam povedali: ALOJZ GOROPEVSEK, VARNOSTNIK: »S preteklim letom sem zadovoljen, saj sem bil zdrav, to pa je zame najpomembnejše. Silvestroval sem doma in pri sosedu. Dobro smo jedli in pili, predvsem je vse bilo domače, tako da mi ni škodilo. Želim si tudi letos dovolj zdravja, .in da bi živeli v miru«. ANICA JENE, POLNILKA: »S preteklim letom nisem bila preveč zadovoljna. Silvestrovala sem kar doma, toda s TV programom nisem bila zadovoljna. Želim, da bi se v tem letu izboljšala organizacija dela v našem oddelku, da bi bila delovna disciplina boljša, ob vsem tem pa si želim tudi višje osebne dohodke«. FRANC JUVAN, VODJA IZMENE: »Preteklo leto nisem doživel kaj posebnega, kar v redu je šlo. Silvestroval sem kar v družinskem krogu doma. Letos si želim zdravja, saj mi samo še osem let manjka do pokojnine. Vesel bom, če bomo dobro delali, če bomo imeli dovolj surovin, dela in seveda tudi dober zaslužek«. ANDREJ PLESEC, NASTAVLJA-LEC STROJEV: »Povsem povprečno leto. Prehod iz starega v novo leto nič posebnega, saj sem ga kar prespal. Par dni prostih, pa se človek kar poleni. Želim pa si, da bi se odnosi med ljudmi v tem letu popravili (naredimo že konec špecanju vendar!!!), želim si več tovarištva, več pomaganja med seboj!« ZVONE ŽNIDARŠIČ, KOVINO-SRUGAR: »S preteklim letom sem kar zadovoljen, silvestroval sem doma z ženo in otrokom, bilo je pravo praznično vzdušje. Želim si, da bi letos pridobil vse potrebne papirje za graditev hiše«. ANDREJ BEZJAK, OBRATNI KONTROLOR: »S preteklim letom skoraj ne morem biti najbolj zadovoljen. Silvestroval sem v krogu svoje družine, toda zabave nisem iskal ob televiziji, ker jo tam tudi ne bi našel, ob radiu pa mi je čas hitro minil. Letos si želim predvsem zdravja, v tovarni pa veliko delovnih uspehov in dosledno izvajanje določil Zakona o združenem delu. Tudi več discipline in reda. Želim, da bi v novem letu prešli zares ne nagrajevanje po delu. COLOR 3 Miloš Gabrijel odšel v pokoj PRISRČNO SLOVO V ponedeljek, 12. decembra 1977 je bila uradna primopredaja poslov generalnega direktorja. Ob navzočnosti primopredajne komisije, ki so jo sestavljali po sklepu centralnega delavskega sveta tovariši Alfred Sor-jan, Mario Koprol, dipl. ing. in Jože Bališ, je tovariš Miloš Gabrijel predal posle generalnega direktorja tovarišu mgr. Milivoju Hladniku, dipl. ing. Tovariš Mario Koprol, dipl. ing. je kot član primopredajne komisije na izredni seji centralnega delavskega sveta, ki je bila istega dne, poročal o poteku primopredaje. Tov. Jože Bukovec je v poslovilnem govoru orisal uspešnost delovanja tovariša direktorja kot človeka in kot vodilnega delavca, saj smo za časa njegovega »vladanja«, če lahko tako rečemo, zgradili novo tovarno z lastnimi sredstvi. Na koncu je predsednik centralnega delavskega sveta Jože Bališ predal Milošu Gabrijelu v znak zahvale in v spomin na nas vse, plastiko medvoškega kiparja Franceta Rotarja »Krogla s tremi jedri«. Po končani seji so se člani-delega-ti skupaj z direktorji in ostalimi povabljenimi odpeljali k Cirmanu na poslovilno kosilo. Da, poslovili smo se od našega tovariša Gabrijela, saj je 31. 12. 1977 odšel v pokoj. Z de- lom sicer ne misli prenehati, saj je še tako čil in postaven, da bi ga bilo res škoda, če bi prenehal. Zdaj je kot upokojenec dosmrtni član naše- COLOR4 ga kolektiva. Kot svetnik v podjetju Chemo Ljubljana bo še vedno vzdrževal stike z nami, ker ga imamo radi in on ima rad nas. Slavje pri Cirmanu se je pričelo, ko je direktor Gabrijel prejel še darilo, katerega so mu delavci kupili sami. Da mu ne bo dolgčas, so mu kupili vrtalni stroj, zraven pa še priključek — škarje za živo mejo, te pa ima dovolj tam na svojem vikendu, kamor bo zdaj bolj pogosto hodil na svež zrak in užival zasluženi počitek. Zvrstili so se govori. Vsi so bili pohvalni in zahvalni in z željo, da bi bilo tudi v prihodnje tako dobro, kot je bilo doslej. Med vsemi sta bila najbolj glasna naša športnika Jure Kuret in Jože Gostič. Svečanemu kosilu je prisostvoval tudi podpredsednik Izvršnega sveta mesta Ljubljana tov. Mirko Korinšek, dipl. pravnik, naš nekdanji sodelavec. V imenu Izvršnega sveta mesta Ljubljane mu je izročil skulpturo akademskega kiparja Boljke, ki predstavlja kamen ob žici okupirane Ljubljane in je hkrati plaketa mesta Ljubljane. V svojem govoru je dejal, da ga vabi na sodelovanje v organih družbenopolitičnih skupnosti oziroma organizacij na ravni mesta. Kot direktor v svojem 40-letnem delovanju ni mogel sodelovati na vseh področjih, čeprav je bil vedno pripravljen na tako delo. Sedaj, ko bo imel malo več časa, bi lahko sodeloval na mestni konferenci SZDL, kjer ga že pričakujejo. Tajnica Saša Fabiani pa je imela govor kar pripravljen. S tresočimi rokami in glasom v grlu je začela brati. Pet let je delala z njim, pet let sta si delila dobro in slabo. Da bi se malo nasmejali, je povedala ne- Besedo je povzel tudi novi generalni direktor mgr. Milivoj Hladnik, dipl. ing. kaj doživetij, ki takrat res niso bila najbolj prijetna, danes pa se jih spominja z nasmehom. Res je, da nobeno delo ni z rožicami postlano, povsod je trnje vmes in kakor je direktor moral po trnju hoditi, tako je tajnico zbadalo. Govoril je tudi naš novi direktor mgr. Hladnik. S seboj je prinesel močno debelo vrv z debelimi vozli na koncu. S to vrvjo se bomo povezali, da slučajno ne bi kdo ostal osamljen in začel vleči na drugo stran. Prepričan'j e, da je bil sprejet v dober in obetajoč kolektiv, torej bomo lahko prebrodili vsakršne težave in dosegli še večje cilje. Zavedati se moramo, da nam je tovariš Gabrijel zapustil veliko dediščino in da bomo uživali njene sadove le, če ne bomo poznali sovraštva in zavisti med seboj. Samo ljubezen do dela in skupna želja za uspeh nam bosta rodila sadove, sadove drevesa, ki ga je negoval in vzgajal naš dragi tovariš, direktor Miloš Gabrijel. Ob zvokih harmonike smo pojedli potico, ki jo je spekla Heda Resman in nato veselo zaplesali. Zadnji direktorjev nagovor sodelavcem KURIRSKA POTA DOLOMITOV 1. 5. 1977 sta TVD Partizan Medvode in Planinsko društvo Medvode odprla novo planinsko pot pod imenom »KURIRSKA POTA DOLOMITOV«. Ker je na poti 6 kontrolnih mest z žigi, ima ta pot značaj mini-transverzale. Pot lahko opravimo v eni ali več turah, vendar le v mesecu maju. Na kontrolnih mestih žigosamo kontrolne kartone, ki imajo v ta namen predvidene kvadrate z imeni kontrolnih mest. Za prehojeno pot dobimo spominsko značko. Kartone dobimo in oddamo pri TVD Partizan Medvode in Planinskem društvu Medvode. Navajamo besedilo z zadnje strani kartona: »KURIRSKA POTA DOLOMITOV« je geslo za telesnokulturno manifestacijo, v katero želimo vključiti širok krog občanov vseh starosti. Poimenovanje približno 25 km dolge poti s tem geslom v delu Polhograjskih dolomitov pomeni povezati sedanjost s preteklostjo iz časov NOB, ko so po teh stezah in drugih naokrog, partizanski kurirji izvrševali težke naloge uporov in kot kri po žilah povezovali našo ljudsko revolucijo. Letos in nato vsako leto v maju naj bo to pot ohranjanja tradicij NOB, pot zdrave telesne aktivnosti in razvedrila, pot zadovoljstva ob opazovanju izrednih lepot narave, pot na kateri bomo preizkušali svoje fizične sposobnosti in nabirali nove moči za delovni dan in končno naj pomeni tudi dejanje v pripravah za SLO, če bi bilo kdaj to ponovno potrebno. Pot lahko začnemo v SLAVKOVEM DOMU na GOLEM BRDU (440 metrov) in gremo nato po vrsti kontrolnih mest: TOPOL-KATARINA (žig v gostilni »PRI JUR JU«), GRMADA — 898 m (žig pri GONTA.R-JU), TOŠČ — 1021 m (žig na vrhu), OBRTNIŠKI DOM NA GOVEJKU — 895 m in v BRUNARICI na OSOLNIKU — 857 m. Lahko gremo tudi v obratnem vrstnem redu. Geografski položaj in posebnosti: Polhograjski Dolomiti se razprostirajo v polkrogu od Šentvida in Medvod na sever do Škofje Loke, na zahodu so omejeni s cesto Gornja vas —Šentjošt in segajo do Horjula na jugu, Polhov Gradec je v centru Polhograjskega hribovja skrajnega jugovzhodnega podaljška Julijskih Alp. V Polhograjskem hribovju je najvišji vrh TOSC — 1021 m. Polhograjsko hribovje je iz dolomita, ki razpada v majhne delce in so zato vrhovi stožčasti, stene pa strme. Na južni strani Tošča in Grmade so strme stene z melišči. Na dolomitskih tleh raste bogato in redko planinsko rastlinje. Posebno je poznana blagajana ali igalka in dišeči volčin ali jožefica. Blagajano je leta 1837 odkril lastnik Polhograjske graščine Blagay. Je nizka rastlina z belim ali rdečim cvetom. Redka je in zato zaščitena. V hribovju so srne, gamsi, mufloni, ruševci in divji petelini. Pristopi: 1. POLHOV GRADEC (avtobus iz Ljubljane — 19 km). 2. ŠENTVID (mestni promet). ŠENTVID—TOŠKO CELO—TOPOL (Katarina) — 3 ure. 3. MEDNO (avtobus, mestni promet) a) Medno—Žlebe (gostilna Cvaj-nar)—TOPOL (Katarina) — 2 uri 30 minut. b) Medno—Golo brdo (Slavkov dom) Petelinj ek pod Jeterbenkom— Topol (Katarina) — 2 uri. 4. PODUTIK (mestni promet). Podutik—Toško čelo—Topol (Katarina) — 3 ure. 5. MEDVODE (avtobus, mestni promet, iz Ljubljane 12 km); a) Medvode—Preska—Žlebe—Sv. Marjeta—Topol (Katarina) — 2 uri; b) Medvode—Sora po dolini Ločnice—Obrtniški dom na Govejku — 2 uri 45 minut; c) Medvode—Sora—Osolnik — 2 uri. 6. Žirovnik (avtobus iz Ljubljane ali Polhovega Gradca); Žirovnik—Osredek—Topol (Katarina) — 1 ura. Ko obiskujemo Polhograjske Dolomite lahko uporabljamo naslednje vodnike in planinske karte: Loška planinska pot, Slovenska planinska pot (razširjena pot), Ljubljanska mladinska pot, Transverzala kurirjev in vezistov NOB, Višinska transverzala in planinsko karto Polhograjski Dolomiti. SREČNO POT IN NA SVIDENJE NA »KURIRSKI POTI DOLOMITOV«. Planinsko društvo Medvode USPEL REFERENDUM Dne 29. decembra lani smo na referendumu sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. V TOZD I — Smole je glasovalo ZA 68 %>, v TOZD II — Premazi 60,5 odstotkov, v SDS SS pa 93 °/». Od 733 volilnih upravičencev jih je ZA glasovalo 433, proti 59, ostali pa so bili opravičeno odsotni. POLHOGRAJSKI DOLOMITI (skica) COLOR5 PESTREJŠA VSEBINA Na prvi seji so člani odbora za informiranje in člani uredniškega odbora razpravljali o problematiki izdajanja glasila. Cilj glasila mora biti, da ga čim bolj približamo delavcem, da bo postalo eno izmed sredstev, s katerim bodo delavci uveljavljali svoje samoupravljalske dolžnosti in pravice. Obveščanje namreč ne sme biti le objavljanje raznih zapisnikov s sej, pa zapiskov o izletih in športnih dogodkih. Obveščanje mora biti samoupravljalsko osveščanje slehernega delavca, ter mora v njem vzbuditi željo po razmišljanju, zakaj tako in tako. Prav tako obveščanje ne more biti samo objavljanje že dokončanih odločitev. Delavec se mora za neko odločitev odločiti sam, potem, ko je na razumljiv način seznanjen z vsemi možnostmi in posledicami. ČLANI ODBORA ZA INFORMIRANJE: Bernardka OSOVNIKAR Jože HOČEVAR Izidor TRAVEN Branko ŠINKOVEC, dipl. ing. Alojz IZLAKAR Stane LUŠTREK Janina FERJANČIČ Zunanja člana odbora sta: Ljudmila BREGAR Franc ROZMAN Delegati so menili, da je potrebno vlogo tovarniškega časopisa oživiti, spodbuditi polemičnost ter pritegniti k sodelovanju čim več delavcev. Predlagali so, naj bi časopis popestrili z raznimi intervjuji, predstavitvijo posameznih delavcev, služb, njihovih problemov itd. Nadalje so delegati menili, da bi morale biti posamezne službe zadolžene, da na kratek, jasen in razumljiv način informirajo delavce v tovarniškem glasilu o delu s svojega področja. Na seji so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Potrebno je spremeniti tiskarno ter preiti iz revialne oblike na časopisno. Z novim založnikom je potrebno skleniti pogodbo, s katero bo vezan na rok, da se ne bo dogajalo kot do sedaj, da so Informacije izšle tudi s 3-mesečno zamudo. 2. V želji, da bi pritegnili k sodelovanju v tovarniškem glasilu čim več delavcev, je potrebno izdelati nov predlog pravilnika o honoriranju prispevkov v časopisu. Odbor za informiranje NAGRADNA KRIŽANKA rr C~/fSOP'Sil ‘P R R -2 N / K fHifisKo) L sA 1 E N R 7'"; R o 4 R fpk N R 3 R E Z /v :R s P U S E / K E f R 3Qro * s* ♦ J 1Z!u ZZ oasur o sS o r sz* / c K KfPKCLir 'rt um n r Rpe&zfi O K U L R R ON/)XSH R R / Sr G / /V vtftunt! O R G O D R R /V Er* 3 Z L O S ssr 3 L O v R R Mlnirar-t 3 R 4 r O R O iššsz •zbz r'"W» T Z 3 R z T R tz P R 2 /z Z K s i/ o 4 R mu e. r E msr E M/T hffT/ R E R tOMvA/04 R iV/i O p R R J? E z/ E C ‘ SOOtfpfn R N u r R /V R t/ D E r O R R T R !if J 5 3 E T O / z ■epp/op R R R R R E;i" K Z R ZZ V VHTNjhU V*/A/ ««« / R JE G Z ro*S/e~ r r EEF o R E R E N de utBS*XO& U **9S* he\*/ton Q-**D V 991029// 4< Det Pne v* 8-9*/* G*'GORO V O Rosi* v c*r VfNs*r KRHež/, so* o ve c L9P'XS*9 n*jur* VOJ//* C***w*v.) P*07e -S7*M7SX/ ce**0v- Mersk* Enot* *'? mm e rc -9«e »ne* re-i uersT+ 'RRn/J oso«** Hoon/h tempo H*L/j ■Z < 9975S( PL/y C RS h* ČRK/} or* os k* SOLEZEA' (Rimsko) **?N H*ZUX*Xit /Rdele* 3<€"Z v h er n/ v/iebHcsT, TSSLH rt*š***9 r/hak/ H/an/ &OGOV/ HORT// PoMroe v V Smledniku se lahko pohvalijo s takim nenavadnim dimnim »stolpom«. Toda, vsi niso tega veseli, saj pravijo, da je tudi Color kriv za tako onesnaževanje ozračja. Da smo močni tudi izven tovarne, smo že večkrat dokazali pri vlečenju vrvi.,.