Učni načrt mestnega dekliškega liceja d Ljubljani, (Odobren z razpisom c. kr. minisfersfua za bogočastje in nauk z dne 19. julija 1907., št. 26.525.) V Ljubljani. natisnil Dragotin Hribar A. Obvezni predmeti. I. Veronauk. II. Slovenščina. III. Nemščina. IV. Francoščina. V. Laščina. VI. Zemljepisje in zgodovina. VIL Matematika. VIII. Prirodoznanstvo. IX. Prostoročno risanje. X. Lepopisje. XI. Vzgojeslovje. XII. Ženska ročna dela. B. Neobvezni predmeti. 1. ) Petje. 2. ) Telovadba. 3. ) Ženska ročna dela. 4. ) Stenografija. 5. ) Gospodinjstvo 03CJO A. Obvezni predmeti. I. Veronauk. Smoter: Znanje verskih in nravnih resnic na podlagi katekizma in svetopisemskih zgodeb. Poznavanje katoliške liturgike in njenega pomena za versko - nravno življenje kristjanovo. Najznamenitejši prizori iz cerkvene zgodovine s posebnim ozirom na pokristjanjenje in krščanstvo pri slo¬ vanskih narodih. V višjih razredih sistematično obravnavanje verskih in nravnih resnic na temelju razodetja božjega s po¬ sebnim ozirom na nekdanje in sedanje versko-nravne zmote. I. razred, 2 uri na teden. Katekizem (veliki). Zgodbe sv. pisma starega zakona. II. razred, 2 uri na teden. Katekizem (veliki). Zgodbe sv. pisma novega zakona. III. razred, 2 uri na teden. Liturgika. Ponavljanje katekizma, zlasti onih oddelkov, ki so v tesni zvezi z liturgiko. IV. razred, 2 uri na teden. Zgodovina sv. katoliške Cerkve. V. razred, 1 uro na teden. Katoliški veronauk za višje razrede dekliških šol. I. del: Verske resnice. VI. razred, 1 uro na teden. Katoliški veronauk za višje razrede dekliških šol. II. del Nravni nauki. 4 II. Slovenščina. Smoter: Spretna in slovnično pravilna raba sloven¬ skega jezika v govoru in pismu. S primernih zgledov po¬ vzeto znanje karakteristike raznih oblik in vrst pesništva. Poznavanje najznamenitejših del slovenskega slovstva na' podlagi prečitanih del v celoti ali vsaj v odlomkih. Pregled poglavitnih dob slovenskega slovstva, vpogled v življenje in delovanje najznamenitejših pisateljev. —• Sposobnost čitati in tudi umeti lažje spise hrvaškega narečja. I. razred, 4 ure na teden. Čitanje: Vaja v pravilnem, izrazovitem čitanju s stvarno in jezikovno razlago. Obnavljanje prečitanih sestavkov. Na¬ vajanje k razvrščevanju glavnih misli obsežnejših spisov. Slovnica: Pravilna sklanjatev imen in spregatev gla¬ golov; nauk o prostem stavku, empirična razlaga priredja jn podredja na podlagi berila. Pismene naloge: Narekovano pisanje v pravopisne na¬ mene, potem obnavljanje predelanih prostih povesti. V I. pol¬ letju vsakih 14 dni po ena šolska naloga, v II. polletju se vrste šolske naloge z domačimi. Predavanje primernih na pamet naučenih sestavkov. II. razred, 3 ure na teden. Čitanje kakor v I. razredu. Obnavljanje kakor v I. raz¬ redu z dalje segajočimi zahtevami. Razvezavanje pesniških pripovedek v nevezano besedo. Slovnica: Ponovitev in izpopolnitev oblikoslovja, zlasti natančnejše razpravljanje glagola po njegovih vrstah. Na¬ tančnejše obravnavanje prosto-razširjenega in zloženega stavka na podlagi čitanja. Pismene naloge kakor v II. polletju I. razreda. Obsež¬ nejše obnovitve. Preobražanje prostih beril po navodilu, vaja v kratkih izpiskih iz obsežnejših sestavkov. Lažji popisi. Predavanje kakor v I. razredu. 5 III. razred, 3 ure na teden. čitanje kakor v II. razredu s stvarnimi in jezikovnimi, a zlasti tudi stilističnimi in estetskimi razlagami. Osnovni nauki metrike na podlagi preeitanih pesmi, kratki podatki o življenju in delih znamenitejših pisateljev, katerih sestavki so se prečitali. Slovnica: Sistematično obdelovanje prosto-razširjenega in zloženega stavka. Najglavnejša pravila besedotvorja. Pismene naloge: Vežbanje v dispoziciji prečitanih daljših sestavkov, izdelovanje povedek na danih podatkih osnovanih. Popisi, orisi, primere. Vsak mesec premenoma ena šolska in ena domača naloga. Predavanje kakor v prejšnjih razredih. IV. razred, 3 ure na teden. Citanje epskega, lirskega in didaktičnega pesništva v vezani in nevezani besedi; na podlagi tega se podaje defi¬ nicija imenovanih pesniških vrst, se dopolnjuje nauk o metriki ter dostavljajo glavne vrste tropov in figur. Nada¬ ljujejo se življenjepisne črtice o pisateljih. Pismene naloge: Dispozicije, orisi in prispodobe. Opra¬ vilni spisi. Vsako polletje po šest, pretežno domačih nalog. Predavanje primernih pesmi. V. razred, 4 ure na teden. Čitanje kakega dramatskega dela, na podlagi tega raz¬ laga dramatskega pesništva in njegovih vrst. Razmerje slo¬ venščine z drugimi slovanskimi jeziki. Kratek pregled slo¬ venskega slovstva in glavnih mu zastopnikov do Prešerna. Vmes čitanje Vodnikovih, Gregorčičevih in Stritarjevih pesmi, izmed katerih se jih uči nekaj tudi na pamet. Čitanje kakega Jurčičevega dela. Pismene naloge kakor v IV. razredu z dalje segajočimi zahtevami glede jezikovne in stilistične popolnosti. Vaje v prostem predavanju o tvarini, ki se je pri¬ dobila iz prečitanega slovstva ali iz drugih šolskih pred¬ metov. 6 Vse to v treh urah na teden, po eno uro na teden se seznanjajo gojenke na podlagi lahkega berila z oblikami hrvaškega narečja. VI. razred, 4 ure na teden. Čitanje in slovstvena zgodovina: Čitanje izbranih Prešernovih poezij, kar se jih ni že popreje čitalo v šolskih čitankah, izbranih pesmi in spisov Jenkovih, Levstikovih, Aškerčevih in še drugih novejših pesnikov in vsaj enega dela Kersnikovega. — Na podlagi tvarine, prečitane v teku šestih let, in na podlagi o priliki podanih životopisnih črtic se pregleda zgodovina slovenskega slovstva od Prešerna pa do najnovejše dobe s posebnim ozirom na glavne zastop¬ nike posameznih dob in deloma tudi z ozirom na sodobne reprezentante drugih slovanskih slovstev. Pismene naloge kakor v V. razredu. Vaje v prostem predavanju kakor v V. razredu. Od 4 ur se porabita 2 na teden za čitanje in razla¬ ganje primernih del hrvaškega slovstva. Opomba: Poleg tega naj se posebno v višjih letnikih navajajo gojenke k zasebnemu čitanju, da se seznanijo tudi s takimi primernimi deli slovenskega slovstva, ki jih ni moči v šoli prečitati. III. Nemščina. Smoter: Slovnično pravilna in kolikor mogoče spretna raba nemškega jezika v govoru in pismu. Poznanje glavnih dob nemške slovstvene zgodovine in najznamenitejših pisa¬ teljev in njih del po obliki in vsebini, v prvi vrsti na pod¬ lagi intenzivnega čitanja. I. razred, 4 ure na teden. Čitanje: Vežbanje v pravilnem, po možnosti izrazovitem čitanju, obnavljanje prečitanih in razloženih sestavkov v ve¬ zani in nevezani besedi. Slovnica: Vaja v pravilnih oblikah samostalnika, pri¬ devnika, zaimka in glagola po predpisani slovnici. Pri či¬ tanju se razlaga bistvo prostega in zloženega stavka. 7 Pismene naloge: Odgovarjanje na dana nemška vpra¬ šanja, pozneje tudi kratki prevodi iz slovenščine izključno po prečitanih in razloženih berilih, v 11. polletju premenjema že tudi celotne obnovitve predelanih sestavkov. — Vsak mesec po ena domača in ena šolska naloga. Predavanje lahkih, zlasti pesniških sestavkov na pamet. II. razred, 4 ure na teden. Citanje , obnavljanje in memoriranje razloženih sestavkov kakor v I. razredu. Slovnica: Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje in vežbanje krepkih glagolov. Sistematično proučavanje glavnih pravo¬ pisnih pravil. Empirično obravnavanje prosto-razširjenega in zloženega stavka. Pismene naloge kakor v I. razredu, toda večinoma ob¬ novljene povesti. Vsak mesec po ena šolska in ena domača naloga. III. razred, 3 ure na teden. Citanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami, zlasti tudi z ozirom na vsebino in obliko. Na podlagi pesniškega be¬ rila se razlagajo osnovni nauki metrike, po prečitanju in raz¬ lagi primernih beril se podajajo kratke opazke o življenju in delovanju znamenitih pisateljev. Slovnica: Bistvena pravila o besedotvorju. Sistematični pouk o prostem in zloženem stavku in njega delih. Pismene naloge: Obnavljanje povesti, uporabljanje predelanih beril za samostojne povesti, opise in orise. Isto število nalog kakor v I. razredu. Predavanje naučenih pesmi kakor v 1. razredu. IV. razred, 4 ure na teden. Citanje epskega, lirskega in didaktičnega pesništva po šolski čitanki. Na podlagi tega se razlaga bistvo raznih pes¬ niških vrst, ob enem se nadaljuje in dopolnjuje nauk o metriki in se dodajajo poglavitni tropi in figure. Nadaljujejo se slovstveno-zgodovinske opazke. 8 Pismene naloge: Vaja v disponiranju daljših beril- Uporabljanje prečitanih sestavkov in iz drugih predmetov pridobljenega znanja za povesti, orise in prispodobe. Pre- menjema pisma in navadnejši opravilni spisi. Vsako polletje po 8 nalog. Predavanje kakor v III. razredu. V. razred, 4 ure na teden. čitanje in slovstvo: Na podlagi čitanke kratek pregled starejših dob nemškega slovstva. Čitanje primernih zgledov iz klasikov 18. stoletja (Klopstocka, Wielanda, Lessinga) in kake lažje drame, n. pr. „Minnavon Barnhelm" ali „Wilhelm Tell", pri čemer se razloži bistvo drame. Pismene naloge kakor v IV. razredu, večinoma na podlagi prečitanega gradiva. Predavanje kakor v prejšnjih razredih. VI. razred, 3 ure na teden. Citanje in slovstvo: Izbor pesniških in leposlovnih beril po čitanki z življenjepisnimi in slovstvenozgodovinskimi obrisi iz klasične in poklasične dobe. Čitanje katere Schiller¬ jeve drame, n. pr. „Jungfrau von Orleans", „Maria Stuart" in katerega Goethejevega dela kakor „Hermann und Dorothea", „Egmont“ ali Jphigenie auf Tauris". Pismene naloge kakor v V. razredu z dalje segajočimi zahtevami. Predavanje kakor v prejšnjih razredih. Opomba 1. Na slovnico se ozira od IV. razreda dalje le po potrebi pri čitanju in pri pismenih nalogah. Opomba 2. V višjih razredih naj se čitajo vzporedno s šolskim čitanjem tudi zasebno primerni proizvodi pesniški zlasti novejše dobe. IV. Francoščina. Učni smoter: Znanje slovničnega ustroja francoskega jezika, primerna spretnost v lehkejši konverzaciji in pisavi; na podlagi pripravno urejenega berila znanje o najodličnejših pisateljih francoskih. 9 III. razred, 4 ure na teden. Slovnica in čitanje. Spoznavanje črk in nauk o čitanju. Oblikoslovje in najvažnejša pravila skladbe na podlagi beril primernih za slovnični pouk. Vaje v govora s pomočjo nazornega nauka, kakor tudi na podlagi dobro predelanih beril. Učenje takih beril na izust. Pismene naloge. Po Božiču mesečno po ena šolska in ena domača naloga. Šolske naloge: diktati,francoski odgovori na francoska vprašanja. Domače naloge: slovnične naloge in francoski odgovori na francoska vprašanja. IV. razred, 4 ure na teden. Slovnica. Nadaljevanje oblikoslovja in spopolnitev skladbe. Citanje prozaičnih beril pripovedne in popisujoče vsebine. Vaje v govoru na podlagi nazornega nauka in dobro predelanih beril. Memoriranje takih beril. Šolske naloge (vsak mesec ena): diktati, francoski od¬ govori na francoska vprašanja. Domače naloge (vsak mesec ena): slovnične naloge, kratke vsebine dobro predelanih beril. V. razred, 4 ure na teden. Slovnica. Ponavljanje oblikoslovja in spopolnitev sklad¬ be, spojene s pripravnimi berili. Citanje dovršenih prozaičnih beril, kakor tudi lahkih pesniških in dramatiških odlomkov. Vaje v govora. Prilastitev potrebnega zaklada besedi in fraz na podlagi nazornega nauka. Memoriranje in pred- našanje pesmi. Ustna reprodukcija prečitane proze v fran¬ coskem jeziku. Književnost. Spoznavanje književne zgodovine na pod¬ lagi čitanja in učiteljevih podatkov. Pismene naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača). Vsebine v šoli preloženih ali doma prečitanih odlomkov, prevajanja iz francoskega jezika v materinski jezik in obratno. - 10 - VI. razred, 4 ure na teden. Slovnica. Poglabljanje, ponavljanje in dopolnjevanje slovničnega nauka posebno skladbe v zvezi s čitanjem in konverzacijo. Citanje vzorne proze in poezije; v vsakem polletju bodi prečitano najmanj eno celo posebno znamenito delo (zlasti iz dobe Ludvika XIV.). Vaje v govora v zvezi s čtivom in lastno izkušnjo- Prednašanje memoriranih pesmi in dramatiških scen. Književnost. Spoznavanje razvoja francoske književnosti na podlagi čtiva s posebnim ozirom na zadnja tri stoletja. Pismene naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača); Vsebine, pisma in proste naloge v danih in ob¬ delanih temih. Učni jezik je francoščina. V. Laščina. Učni smoter: Znanje slovničnega ustroja italijanskega jezika, primerna spretnost v lehkejši konverzaciji in pisavi; na podlagi pripravno urejenega berila znanje o najodličnejših pisateljih italijanskih. III. razred, 4 ure na teden. Slovnica in čitanje. Vaje v čitanju. Oblikoslovje in najvažnejša pravila skladbe na podlagi beril, primernih za slovnični pouk. Vaje v govoru s pomočjo nazornega nauka. Učenje dobro predelanih beril na izust. Pismene naloge. Po Božiču mesečno po ena šolska in ena domača naloga. Naloge: diktati, laški odgovori na laška vprašanja in slovnične naloge. IV. razred, 4 ure na teden. Slovnica. Spopolnitev oblikoslovja in skladbe. Čitanje lahkih, kratkih beril. Vaje v govoru na podlagi nazornega nauka. Memori- ranje dobro predelanih beril. — 11 — Naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača naloga): Diktati, laški odgovori na laška vprašanja, slovnične naloge, kratke vsebine dobro predelanih beril. V. razred, 4 ure na teden. Slovnica. Ponavljanje oblikoslovja in nadaljevanje skladbe. Citanje dovršenih prozaičnih beril, kakor tudi lahkih pesniških in dramatskih odlomkov. Vaje v govoru. Prilastitev najpotrebnejših besedi in fraz na podlagi nazornega nauka. Memoriranje in predna- šanje pesni. Ustmena reprodukcija prečitane proze v laškem jeziku. Književnost. Spoznavanje književne zgodovine na podlagi čitanja in učiteljevih podatkov. Pismene naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača naloga): Kratke vsebine prečrtanih odlomkov; pre¬ vajanje iz laščine v materinski jezik in obratno. VI. razred, 4 ure na teden. Slovnica. Dopolnitev slovničnega nauka posebno skladbe Citanje vzorne proze in poezije; v vsakem polletju bodi prečitano najmanj eno celo posebno znamenito delo. Vaje v govoru v zvezi s čtivom in lastno izkušnjo. Prednašanje memoriranih pesmi in dramatiških scen. Književnost. Spoznavanje razvoja laške literature. Naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača): Vsebine, pisma, proste naloge. Učni jezik je laščina. VI. Zemljepis in zgodovina. Učni smoter pri zemljepisu. Splošno znanje zemelj¬ skega površja po naravni obliki in kakovosti, po njegovem vplivu na človeško življenje, kulturo in zgodovino, kakor tudi po njegovi politični razdelitvi na podstavi jasnega raz¬ umevanja zemljevida. Natančno poznanje avstro-ogrske mon¬ arhije in dežel, ki so velikega pomena za svetovno trgovino — 12 — in torej tudi za trgovino naše domovine. Pri danih prilikah poznavanje osnovnih naukov iz astronomične geografije na podstavi neposrednega opazovanja in naziranja. Učni smoter pri zgodovini. Pregledno znanje občne zgodovine, natančneje znanje zgodovine avstro-ogrske mon¬ arhije s posebnim ozirom na kulturne razmere. Vzbujanje in podkrepljenje domovinskega čuta s popisovanjem važnih državnih dogodeb in delovanja znamenitih oseb. Na vseh stopnjah opazovanje delovanja znamenitih žensk. Pri danih prilikah obravnavanje važnih dob iz kulturne zgodovine. I. razred. Zemljepis, 2 uri na teden. Osnovni zemljepisni pojmi na podstavi opazovanja ožje domovine. Razumevanje zemlje¬ vida. Pregled zemljin in oceanov, posebno Evrope in morja, ki jo obdajejo. Zgodovina, 1 uro na teden v zvezi s poukom učnega jezika. Grške in rimske pravljice; pravljice in pripovedke iz domače zgodovine. (Poučuje učitelj učnega jezika). II. razred. Zemljepis, 2 uri na teden. Razvijanje zemljepisnih osnovnih pojmov s pomočjo zemljevida in zemeljskega obla, pričenjaje z avstro-ogrskim zemljepisom. Skupine avstro- ogrskih dežel, sosebno Kranjska s sosednimi deželami, po svojih naravnih in političnih oblikah s posebnim ozirom na deželne pridelke in gospodarske razmere. Zgodovina, 2 uri na teden. Slike iz zgodovine in pro¬ svete orientalskih narodov, sosebno Egipčanov, Grkov in Rimljanov; slike iz občne in domače zgodovine. III. razred. Zemljepis, 2 uri na teden. Opis južno-, zahodno- in srednjeevropskih dežel s posebnim ozirom na poljedeljstvo obrtnost in trgovske razmere s sosednimi deželami. Zgodovina, 2 uri na teden. Najvažnejše iz zgodovine orientalskih narodov. Zgodovina Grkov in Rimljanov s po¬ sebnim ozirom na njih kulturo do preseljevanja narodov. — 13 — . IV. razred. Zemljepis, 2 uri na teden. Opis ostalih evropskih dežel s posebnim ozirom na prirodne in umetne izdelke, na trgo¬ vino in njo pospešujoča občila. Pregled fizikalnega in po¬ litičnega zemljepisa Azije s posebnim ozirom na naselbine. Zgodovina, 2 uri na teden. Občna zgodovina srednjega veka do Westfalskega mira s posebnim ozirom na ustano¬ vitev in rast Vzhodne marke pod Babenberžani in Habsburžani in na razvoj habsburške skupne države. V. razred. Zemljepis, 1 ura na teden. Fizikalni in politični zemlje¬ pis Amerike, sosebno Zedinjenih držav, Afrike in Avstralije. Prekomorska trgovska in svetovna občila. Statistični podatki o blagu, ki se v največjih množinah po svetu prevaža. Zgodovina, 2 uri na teden. Občna zgodovina novega veka od Westfalskega miru do Dunajskega kongresa s po¬ sebnim ozirom na slavno dobo vojskovanja s Turčijo in Francijo. VI. razred. Zemljepis, 1 ura na teden. Pregledna ponovitev občnega in avstro-ogrskega zemljepisa. Pregled poljedelstva in obrt- nosti, trgovine in prometa po avstro-ogrskih deželah z ozirom in v primeri z ostalimi velikimi kulturnimi evropskimi dr¬ žavami. Zgodovina, 3 ure na teden. Občna zgodovina novega veka od Dunajskega kongresa do sedanje dobe s posebnim ozirom na zgodovino avstro-ogrske monarhije. Ustava in uprava monarhije s posebnim ozirom na avstrijsko državno polovico. Ponovitev občne zgodovine, posebej bolj težkih oddelkov grške in rimske zgodovine. VII. Matematika. Učni smoter: a) Aritmetika. Spretnost in zanesljivost v računanju z brezimenskimi in imenskimi celimi in ulom- ljenimi števili v obsegu štirih osnovnih računov ustno in pismeno. — 14 Uporaba teh računov v razmerah družbenega življenja ; v gospodinjstvu, hranilnih in zavarovalnih zadevah, oskrbo¬ vanju in upravljanju imetka. b ) Geometrični nazorni nauk. Znanje važnih svojstev in razmerij premočrtnih ravnih likov in kroga po metodično urejenem nazorovanju. Rešitev priprostih konstrukcijskih nalog. I. razred, 3 ure na teden. a) Aritmetika: Desetni ali dekadični številni sistem. Rimske številke. Štirje osnovni računi z brezimenskimi in imenskimi celimi in decimalnimi števili. Razdelnost števil; razdelitev števil v prafaktorje; največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. Štirje osnovni računi z navadnimi ulomki. b) Geometrični nazorni nauk: Prema, krog; kot. Najpri- prostejša svojstva trikotnikov. II. razred, 3 ure na teden. a) Aritmetika: Ponavljanja na nalogah, posebno raču¬ nanja z ulomki. Pretvorba decimalnih ulomkov v na¬ vadne ulomke in obratno. Najvažnejše o razmerjih in sorazmerjih. Uporaba sorazmerij in sklepnih računov. Procentni račun od sto in njegova uporaba pri bolj navadnih računih. b) Geometrični nazorni nauk: Skladnost trikotnikov in mnogokotnikov. Najbolj važna svojstva kroga. III. razred, 2 uri na teden. a) Aritmetika: Sestavljeni regeldetrijski računi. Okrajšano računanje z decimalnimi števili v najbolj enostavni obliki. Navadni obrestni računi. Razdelni računi. Po¬ prečni računi. Najvažnejše o denarju in njega vrednosti. b) Geometrični nazorni nauk: Najbolj važna svojstva četverokotnikov in mnogokotnikov. Nekateri izreki o primerjavi, pretvorbi in delitvi geometričnih likov. IV. razred, 3 ure na teden. a) Aritmetika: Štirje osnovni računi z občnimi števili z eno- in veččlenskimi izrazi in z ulomki. Kvadrovanje — 15 — monomov, binomov in dekadnih števil. Kvadratni koren iz dekadnih števil. Vaje v računanju s posebnimi števili s posebnim ozirom na geometrične račune (računanje ploskev). b) Geometrični nazorni nauk: Konstrukcija prereznih črt na stožcu na podlagi definicije. Najbolj važni izreki o podobnosti geometričnih tvorov. V. razred, 2 uri na teden. a) Aritmetika: Kub in tretji koren dekadnih števil. Enačbe prve stopinje z eno ali več neznankami. Nadaljevanje vaj v računanju s posebnimi števili oziraje se na po¬ trebe praktičnega življenja. b) Geometrija: Ponavljanje na nalogah o računanju plo¬ ščin. Medsebojna lega prem in ravnin. Najpotrebnejše o telesnih oglih. Glavne vrste teles. VI. razred, 3 ure na teden. a) Aritmetika: Ponavljanje na nalogah s posebnim ozi¬ rom na regeldetrijske, procentne in obrestne račune. Obrestno-obrestni računi. Nekoliko o vrednostnih pa¬ pirjih. Najvažnejše o menicah in zavarovanju. Osnovni nauki o enostavnem trgovskem knjigovodstvu. b) Geometrija: Naloge bolj lahke vrste o računanju po¬ vršine in telesnine teles. (Naloge naj se kolikor moči razrešujejo po načinu sklepovnega računanja.) Opomba: Pri izberi snovi za računske naloge naj se vedno ozir jemlje na potrebe praktičnega življenja, posebno meščanskega gospodinjstva. Naloge z neverjetno visokimi števili ali neverjetno ma¬ limi ulomki naj sploh odpadejo. VIII. Prirodoznanstvo. Prirodopis. Učni smoter: Poznavanje prirodnin, njihovih svojstev in razvitka ter vpliva med seboj in na človeka. Vzbujanje čustva do prirode. Najvažnejše o ustroju in žitju človeškega telesa. Osnovni nauki o zdravstvu. — 16 — Prirodoslovje: Učni smoter: Razumevanje najvažnejših pojavov v prirodi iz opazovanja in poskusov in oziraje se vedno na dogodke, ki odgovarjajo prirodnim pojavom v vsakdanjem življenju. I. razred, 2 uri na teden. Prirodopis. Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer se¬ salci; v prvi vrsti naše koristne in škodljive živali, njih bivališče, hranitev, telesni ustroj. Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer opazovanje in popisovanje posameznih naših cvetnih rastlin? ki so posebno pripravne, da se na njih izpozna, kakšni in čemu so poedini rastlinski organi. II. razred, 2 uri na teden. Prirodopis. Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer ptice, plazilci, krkoni in najvažnejše ribe. Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer nadaljevanje v opisovanju in določevanju domačih cvetnih rastlin, oziraje se posebno na njih razmerja s človekom in njih važnost v prirodi. Naše domače in najvažnejše inozemske kulturne rast¬ line z ozirom na njih uporabo. III. razred. a) Prirodopis , 2 uri na teden. Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer naj¬ važnejši vretenčarji, posebno žuželke. Sistematični pregled živalstva. Nazorno pojasnjevanje osnovnih zakonov iz fiziologije in biologije, posebno pa razmer med posameznimi vrstami živalij, med živalmi in rastlinami. Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer najvažnejše brezcvetne rastline, posebno jedilne in strupene 17 — gobe. Nekoliko o geografični razprostiranosti rastlin in o gojitvi bolj znanih lepotnih cvetlic- Ob danih prilikah po¬ učevanje o gojitvi cvetlic na prostem polju. Naslanjaje se na predelano tvarino iz rastlinstva siste¬ matična ureditev rastlin. b) Fizika, 2 uri na teden. Prostornost in neprodirnost. Gibanje in njega znaki. Vztrajnost. Sila. Učinki molekularnih sil. Skupnost. Težnost. Teža. Zračni tlak. Nauk o toploti: Toplotni občutki. Stopinje toplotnosti in množina toplote. Prevod toplote. Izprememba prostornine (termometer) in skupnosti po toploti. Najbolj enostavni po¬ javi o žarjenju toplote. Izvori toplote, kuriva (kurilna vrednost). IV. razred, 3 ure na teden. Kemija in mineralogija: Osnovni nauki iz kemije, pojasnjeni na preprostih pre- osnovah. Pregledno znanje najvažnejših prvin in njih bolj razširjenih spojin, v kolikor se te potrebujejo v vsakdanjem življenju ali industriji. Živila in njih kemična sestava. Sladkor. Kipenje. Alko¬ hol. Celuloza. Izprememba živil pri kuhanju. Pečenje kruha. Izdelovanje surovega masla in sira. Ohranitev živil. Kako se spoznajo ponarejena živila. Tolšče, mila in svetilne tvarine. Pri danih prilikah se opisujejo bolj važne rudnine po svoji vnanjosti, dobivanju in uporabi. V. razred. a) Prirodopis, 2 uri na teden. Osnovni nauki iz geologije: Kratek opis posameznih delov zemlje in njih vzajemna zveza. Višave in nižave ze¬ meljskega površja. Najvažnejše hribine; stvorbe gorovja. Nekoliko o zgodovini razvoja zemlje in njenih organizmov. Osnovni nauki iz somatologije in zdravstva: Bistveni deli človeškega telesa in delovanje njegovih organov. O ži- votnih potrebah človeka s posebnim naglašanjem fiziolo- — 18 gičnega pomena hranil. Pouk, kako treba naravno živeti in telo gojiti. Nekoliko o postrežbi bolnikov, o prvi pomoči v nezgodah in kako se čuvati pred nalezljivimi boleznimi. b) Fizika, 2 uri na teden. Nauk o mehaniki: Glavne vrste gibanja. Prosti pad. Merjenje sil. Krivočrtno gibanje (sredobežnost). Sestavljanje in razstavljanje istovrstnih gibanj. Metno gibanje. Sestavlja¬ nje in razstavljanje sil s skupnim prijemališčem in v isto mer vzporednih sil. Težišče. Vrste ravnotežja. Nihalo in njega lahko umljive uporabe. Navor, kolo na vretenu, škri¬ pec, strmina in najvažnejše uporabe teh strojev. Ob priliki naj se kratko pojasni navidezno gibanje solnca, gibanje zemlje in razlika med dnevnimi in letnimi časi v krajih različne zemljepisne širine in dolžine. Značilna svojstva kapljivo tekočih teles. Hidrostatični tlak. Občujoče posode. Arhimedov zakon. Plavanje, princip gostomera z lestvico. Značilna svojstva plinastih teles. Torricellijev poskus; barometer. Vetrovi. Nekatere uporabe delovanja zračnega tlaka. Zračna sesaika. Princip parnega stroja. Akustika: Kako nastane in se širi zvok, na podlagi poskusov. Jakost in višina tonov. Lestvica tonov. Sozvočenje; resonanca. Strune. Zveneče vilice. Piščali. Človeško glasilo in uho. Hitrost in odboj zvoka (jek, odmev). VI. razred, 2 uri na teden. Magnetizem: Naravni in umetni magneti. Magnetni poli in njih vzajemno delovanje. Magnetenje po razdelbi. Zemeljski magnetizem. Kompas. Elektrika: Električnost. Prevod elektrike. Oboji vrsti električnosti. Elektroskop. Sedež elektrike. Elektrizovanje po razdelbi. Učinek elektrike na osteh. Električni kolovrat. Leydenska steklenica. Učinki elektrike. Nevihta, strelovod. Kako je ravnati ob hudi uri. Bliskavica. Galvanski člen, galvanska baterija, galvanski tok. To¬ plotni in svetlobni učinki galvanskega toka; o kemičnih učinkih galvanskega toka le to, kar se potrebuje v razlago — 19 — polarizacije in galvanoplastike. Princip akumulatorjev. Ma¬ gnetni učinki galvanskega toka. (Uporaba: električni zvonec, Morsejev pisalni stroj.) Temeljni poskusi o voltovskem in magnetnem navodu. Telefon, mikrofon. Dinamoelektrični princip. Najvažnejše o prenašanju električnih sil. Optika: Izvori svetlobe. Premočrtno širjenje svetlobe; senca. Lunine premembe, mrki. Odboj svetlobe; zrcala. Lom svetlobe; prehod svetlobe skozi prizmo. Slike, ki jih dajejo leče. Razmet barv. Oko; pogoji jasnega in razločnega vida. Fotografični aparat. Mikroskop in daljnogled v najpripro- stejši sestavi. Opomba: Pouk o fiziki naj se vrši kjer le mogoče na podlagi poskusov. Računska izvajanja naj se, razven pri reševanju nalog — vrše le v izvanrednih slučajih. IX. Prostoročno risanje. Učni smoter; Gojitev lepočutja s študijem ornamen¬ talnih in prostih naravnih oblik. Spretnost v upodabljanju rastlinskih motivov in njih uporaba za dekoracije v obče, zlasti pa za ženska ročna dela. Risanje telesnih predmetov po načelih perspektive. Risanje človeškega obraza. Učenke je izpodbujati, da skicirajo pokrajine. I. razred, 3 ure na teden. Risanje ravnih geometričnih ornamentalnih oblik kot predvaja za prosti ornament. Enostavni prosti ornamenti. II. razred, 3 ure na teden. Prosto perspektivno risanje po elementarnih modelih in njih kombinacijah v skupine. Risanje po naravnih listih in cvetih, ki jih je smatrati za ploskvene tvore. III. razred, 2 uri na teden. Risanje raznih domačih uporabnih predmetov in pri- prostih stavbinskih objektov po modelih. Priproste študije rastlin po naravi in prvi poskusi njih uporabe za oblike pri okraskih. - 20 — IV. razred, 3 ure na teden. Risanje priprostih skupin modelov, ki so sestavljene iz uporabnih predmetov in iz naturalij. Risanje in slikanje po živih rastlinah, sadovih i. t. d. in njih uporaba za ornament. V. razred, 3 ure na teden. Razlaganje sestave in proporcije človeške glave in obraza, kakor tudi najvažnejših proporcij človeškega telesa z dotičnimi risarskimi vajami po predlogah in po modelih. Nadaljevanje študij rastlin in njih uporaba. Nadaljne vaje o risanju in slikanju po predmetih. VI. razred, 3 ure na teden. Nadaljevanje študij po figuralnih predlogah in modelih. Nadaljevanje študij rastlin in njih uporaba. Priproste pokrajinske študije po uzornih predlogah, oziroma po naravi. Pri študiju rastlin naj opozori učitelj tudi na njih upo¬ rabo v historičnem ornamentu in pokaže naj tudi dotični materijal, na katerem se to opaža. Skicirke naj se priporočajo že od III. razreda dalje. Opomba: Ni zahtevati, da bi se morale geometrične risbe izdelati na čisto. Preračunanje ploščin v IV. razredu in stereometrični pouk v V. razredu naj se spojita s poukom aritmetike. X. Lepopisje. Smoter: Gojenke naj si prisvoje razločen, prijeten in spreten rokopis ter pisave, ki so navadne v vsakdanjem življenju. I. razred, 2 uri na teden. Genetični razvoj črk in izurjenje v latinski in nemški navadni pisavi. Arabske in rimske številke. Okrogla pisava v črtanih zvezkih. -si¬ li. razred, 1 ura na teden. Latinska in nemška navadna pisava se vadita nadalje s posebnim ozirom na urnost; pri tem pa je vedno paziti na zanesljivost, značaj in lepoto pisave. Okrogla pisava se nadaljuje. XI. Vzgojeslovje. Učni smoter: Gojenke naj se pregledno seznanijo z razvojem človeških duševnih in telesnih sil in s sredstvi za njihovo izobraževanje. VI. razred, 2 uri na teden. O razvoju in izobraževanju intelektuelnih sil, srca in volje na psihološki podlagi. O vzgojnih smotrih, sredstvih, načelih in vzgojni metodi. Čitanje vzornih odstavkov tičočih se prve in druge vzgojne dobe, izbranih iz spisov pripoznanih pedagoških pisateljev. Obiskovanje raznih vzgojevališč in dobrodelnih za¬ hodov. XII. Ženska ročna dela. Smoter: Ta pouk naj daje gojenkam potrebne po- močke, da oskrbujejo ženska ročna dela, ki so navadna v domačem življenju; izobražuje naj jim estetični okus. I. razred, 2 uri na teden. Pripletanje, vpletanje in zakrpavanje nogavic. Zankanje. . II. razred, 2 uri na teden. Mreženje in prešivanje mreže. Zaznamovanje. Šivanje: vzorčnica z raznimi vbodi in šivi. Krpanje in vkrpanje perila. III. razred, 2 uri na teden. Šivanje (na roko): spodnje krilo, ženske hlače, ženska švicarska srajca. Krpanje in vkrpanje perila. — 22 — B. Neobvezni predmeti. 1.) Petje. Smoter: Zmožnost pridobiti, enoglasne in večglasne narodne, ponarodele in tudi umetne pesmi glasbeno pra¬ vilno peti. .1. oddelek, 2 uri na teden. Notni sestav, pisava not in pavz; takt; tempo; glas¬ bena znamenja. C-dur, g-dur, f-dur in a-moll. Intervali. Vaje sluha in glasu. Zadevanje intervalov. Ritmične vaje. Eno- in dvoglasne narodne pesmi s posebnim ozirom na lepo izgovarjanje besedila, enotno vokalizacijo in pra¬ vilno fraziranje. II. oddelek, 2 uri na teden. Razširjenje glasbene teorije glede obsega tyarine I. od¬ delka. Vse dur- in moll-skale. Vaje glasu in sluha. Ritmične, vaje. Eno-, dvo- in večglasne narodne, ponarodele in umetne pesmi še z višjimi zahtevami glede izvajanja kakor v I. od¬ delku. 2.) Telovadba. (3 skupine, po 2 uri na teden.) Smoter : Probuda in okrepitev vseh telesnih sil, vzgoja k zavednemu kretanju, k vztrajnosti in redu.- I. skupina. (1. in 2. razred). Redovne vaje: Nastopi. Izmena ustopa z obrati. Vrstitve prvega reda. Stoj! z obratom. Obrati med hojo. Kroženje. Protihod. Zavoj. Hoja v čelni vrsti. Razmak. Proste vaje: (Kadar so uvežbane, združene z redov¬ nimi!). -Enostavne vaje z laktmi in bedri, v raznih ustopih. Poskoki. Vpogibanje trupa. - 23 — Postopna hoja. Premena koraka. Zibalna hoja. Tro- koračno poskakovanje. Trajni tek. Vaje s palicami: Enostavni dvigi, oberoč enakomerno. Dolga kolebnavrv: Izpodtekanje. Poskakovanje v vrvi, tudi z obrati. Vtek, poskakovanje in odtek. Skok in tek čez vrv. Iste vaje v parih in po več. Prosti skok enonožno in obenožno, iz stoje in z za¬ letom, v daljavo in višino. Razovne lestve: Stegnjena vesa. Sukanje trupa. Ves- kanje v stegnjeni vesi z raznimi prijemi. Skrčena vesa z od- pahom. Kolebanje v vesi. Poševne lestve: Stopanje po lestvi vzlic in vznak. Enostavno veskanje. Navpične lestve: Stopanje in poskakovanje kvišku vzlic. Plezala: Predvaje. Vesa, kolebanje na enem drogu in na dveh. Plezanje po enem drogu. Izmena plezalnega sklepa z droga na drog. Vprečno plezanje preko drogov. Plezanje po eni vrvi. Drog: Izmena prijema in vese v vesni leži. Stegnjena vesa z raznimi prijemi. Koleb. Skrčena vesa z odlokom. Skok v oporo. Bradla: Stranska opora. Stranski sed. Notranji prečni sed vzad in pred, s preprijemom premikanje nazaj in naprej. Krogi (oz. trapeč): Kroženje v vesni stoji. Krčenje lakti v vesni leži. Kolebanje v stegnjeni vesi. Guganje v stegnjeni vesi. Vesa na spodnjih in zgornjih laktih. Igre in kolotek v odmorih. II. skupina. (3. in 4. razred). Redovne vaje: Vrstitve k srednjim. Vrstitve med hojo. Zavoji okrog srede, zavoji v bočnih vrstah in med hojo. Vaje iz kroga. Zveza obratov, vrstitev, protihodov, zavojev. Rajalni nastopi. Proste vaje: Počep. Vaje v stoji na eni nogi. Izstopi in izpadi z enostranskim skrčenjem. Dvojno trokoračno poskakovanje. Trajni tek. — 24 — Vaje z ročki: Proste vaje I. oddelka, obtežene z ročki. Vaje s palicami: Raznoročni dvigi (ene lakti skrčene itd.). Prosti skok: Kakor v I. oddelku, z večjim merilom. Ob doskoku z (74 ali V 2 ) obratom. Naskakovanje do 1 m. Koza: Poklek enonožno in obenožno; takisto naskok. Doskok nazaj, v stran in naprej. Razovne lestve: Kolebno veskanje na mestu. Vrtenje in sukanje v vesi. Veskanje na dveh lestvah. Poševne lestve: Stopanje na spodnji strani. Veskanje navzgor po klinih. Navpične lestve: Vesa vznak. Stopanje vznak. Skok navzdol. Plezala: Razpeta vesa čez tri droge. Vprečno plezanje v raznih smereh. Veskanje navzdol (poskusoma navzgor) v stegnjeni vesi na dveh drogih. Drog: Veskanje in dvoveskanje v razpeto veso. Trajna skrčena vesa, tudi kot prečna vesa. Kolebanje v stegnjeni vesi. Vesa in koleb na spodnjih in zgornjih lakteh vzlic in vznak. Bradlja: Izmena zunanjega seda pred roko s kolebom in brez koleba. Koleb v večjem merilu. Prednožka iz ko¬ leba in iz sedov. Krogi (ozir. trapeč): Kroženje v stegnjeni vesi (iz vesne stoje). Kolebanje in guganje v vesi na spodnjih in zgornjih lakteh. Igre, kolebna vrv in kolotek v odmorih. III. skupina, (5- in 6. razred.) Redovne vaje: Tvoritev vrstnih zborov in rajalnih na¬ stopov. Proste vaje: Vaje med poskakovanjem in v počepu ter iz počepa. Plesni koraki in poskoki. Trajni tek z različnimi koraki. Vaje z ročki: Proste vaje s težjimi ročki. Vaje s palicami: Vaje z enoročno držo, vihtenje, za¬ vijanje. — 25 - Prosti skok in naskok: Isti, ko v prvih dveh oddelkih, z večjim merilom ; tudi kot dvo- in troskoki. Koza: Ustop na kozo in doskok; prednožka. Raznovrstne lestve: Zasuki v vesi (1 roka izpusti in po zasuku zopet prime). Veskanje z zasukom. Poševne lestve: Opiranje in veskanje. Navpične lestve: Stopanje vzlic s prijemanjem ene roke. Istoročna izmena prijema v vesni stoji na klinu. Sto¬ panje vznak z raznoročnimi prijemi. Plezala: Krčenje lakti v vesi na dveh drogih. Veskanje navzdol in navzgor na dveh drogih (vrveh) in na enem drogu (eni vrvi). Drog: Krčenje lakti, izmena prijema in vesno sukanje v stegnjeni vesi. Kolebanje v vseh vesah in izmena prijema med kolebanjem. — Podkoleb. Konj: a) všir: Skok nanj. Opora. Počep. Skrčka. Pod- nožka. Odbočka. Previs. Stranski sed. b) Vzdolž: Prednožka z odpahom ene noge. Bradla: Upirkanje in kolebno upirkanje na mestu in od mesta. Sedi za roko; njih izmena. Zanožka iz teh sedov. Opore na spodnjih lakteh. Vesa na zgornjih lakteh. Krogi (ozir. trapeč): Izmena vese na spodnjih lakteh vzlic in vznak. Kolebanje in guganje v skrčeni vesi znak. Stegnjena in skrčena opora. Guganje stoje v krogih. Igre, kolebna vrv in kolotek v odmorih. 3.) Zenska ročna dela. I. skupina. IV. in V. razred, 2 uri na teden. Prikrojevanje in šivanje ženskega, moškega, postelj¬ nega in namiznega perila ter krojno risanje vseh objektov. Vaje na šivalnem stroju. II. skupina. VI. razred, 2 uri na teden. Nadaljevanje s čimdalje večjimi zahtevami v šivanju in prikrojevanju. Popravljanje perila in obleke. Belo vezenje. — 26 4.) Stenografija. (v 2 tečajih za gojenke IV., V. in VI. letnika po 2 uri na teden). Smoter: Znanje pravilnega in razločnega korespon¬ denčnega pisma in stavkovnega krajšanja v toliki meri, da je mogoče točno zaznamovati tudi hitrejše diktate. I. tečaj, 2 uri na teden. Korespondenčno pismo, t. j. nauk o besedotvoritvi in o besednem krajšanju. — Vežbanje v čitanju in pisanju s posebnim ozirom na pravilnost in ličnost. II. tečaj, 2 uri na teden. Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. — Vežbanje v čitanju krajšanih stenogramov; pisanje diktatov stopnjema s čimdalje večjo hitrostjo. 5.) Gospodinjstvo. Smoter: Gojenke naj poznajo načela za opravljanje dobro uravnanega meščanskega gospodinjstva; podati jim je za to potrebno znanje. VI. razred, 1 ura na teden. Svojstva dobre gospodinje. Delokrog gospodinje s po¬ sebnim ozirom na važnost njenega poklica glede nravstvenega in družabnega življenja ter občevanja s posli. Stanovanje; kurjava in razsvetljava. Kuhinja; moderno ognjišče; kuhinj¬ ska posoda in orodje. O kemičnih in fizikalnih pojavih pri kuhanju, vrenju in gnilobi. Konserviranje živil. Pranje perila in raznih tkanin. Odpravljanje madežev. Ravnanje s kožu¬ hovino, perjem in žimo. Čiščenje zlatnine in srebrnine. Gojitev cvetic v sobi in na vrtu. Reja perutnine. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000512794