V izobrazbi in organiza- c Di je moč in bodočnost. 4 OS Park Street NO. 19. ŠT. 49. THE SLOVENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin ^ OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONS URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V \VISCONSINU. _ -•- — - — ---- -» ■ ' - - -- " ——II , | — *>»ll ■ " MILWAUKEE, WIS. DECEMBER S, 1916 — 8. DEC. 1916 VOJNI PREGLED Rumunsko bojišče. Iz Londona poročajo, da so rus¬ ke čete bile vspešne ob Donavi, južno od Bukarešta, napram ar¬ madi pod poveljstvom Mackenso- na. Vspešni so bili samo toliko, da so vstavili nadaljno hitro pro¬ diranje sovražnika. Nemško bol¬ garske čete so namreč zasedle Gradistea in Komana, 12 milj južno od Bukarešta. Hudi boji se vrše med Aleksandrio in Buka- restom in od teh bojev je največ odvisna usoda Bukarešta. Nemške čete so prekoračile gornji del reke Arges ter tvorijo veliko nevarnost rusko rumuns- kim četam. Ako ne bodo Nemci vstavljeni, se zamore celo pripe¬ titi, da ne bode ta rumunska ar¬ mada napadena samo od zapada in jugozapada, ampak tudi od se- verozapada. Iz Bukarešta naznan jajo hitro umikanje svojih čet proti Titu. Titu je važno železniš¬ ko križišče 35 milj severozapad- no od Bukarešta. Iz tega sledi, da so Nemci napredovali od Ga- esci ob Pitesci — Bukarest želez¬ nici. Glede situacije okoli Bukarešta severozapadno, zapadno in jugo- vpadno od Bukarešta, so poro- <■ i ’ Borim? in Bukarešta zme- rigrad, ki je za osrednje zavezni¬ ke velike važnosti in zadržujejo Ruse v Mali Aziji, da ne morejo do Carigrada. V slučaju, da bi trrišln ooJ-- 1 - F * Jtkl! “ lxr 2 -. 1915, at tbe pn.-jt office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” -- . , OllACČlJ prišlo sedaj do sklepanja miru,, nimajo Turki ničesar, za kar bi barantali, ker na kaukažki fron¬ ti so celo izgubili. Angliji je ta nakana jasna. Za Anglijo je su¬ eški prekop in Gibraltar velikega pomena. Sedaj so takorekoč go¬ spodarji Sredozemskega morja. Ako zgubijo sueški prekop ali Gibraltar, je ena postojanka brez druge brez pomena, zatorej se bodo borili tukaj do skrajnosti. V Albaniji. Iz Sofije je došlo poročilo, da so osrednji zavezniki sklenili, da započno z ofenzivo napram za¬ veznikom v Albaniji ter prodro njihovo obrambno črto pri Avlo- ni, kjer se nahajajo italjanske čete. Ako se jim to posreči se za- morejo zvezati z Grki in zavezni¬ ki bi bili prisiljeni izprazniti pred kratkim zavzeti Monastir. Tifus zahteva sto žrtev na dan. New York. — Komite v pomoč Armencem in Sircem v New Tor¬ ku je dobil poročilo, da zahteva tifus tisoč žrtev vsaki dan v turš¬ ki armadi. Zdravniki sploh ne skušajo bolezni omejiti, ker itak nimajo zdravil. Eleutherios Venizelos ki je vstanovil pred kratkim pro¬ vizorično revolucijonarno grško vlado na otoku Kreti.Pred 11 dne vi pa je napovedal vojno' Bolga¬ riji.—Prej je bil ministrski pred¬ sednik. S kraljem Konstantinom sta prišla navskriž, ker je Ven,- zelos zahteval od njega, da se Grška na vsak način pridnim, za¬ veznikom proti Nemčiji. Pri v. - litvah je zmagal Venizelos, toč : ni se mu posrečilo, da bi prešo v .. ril Konstantina, da bi se n. klonil. Konečno se je vstan vi Venizelosova strank? ir m'' j i Bojkot jajc in surovega masla Kako globoko, da se zajeda ■draginja živil v delavsko živijen- Jje nain kaže sklep poljskih go- 1 spodinj, ki so imele zborovanje v nedeljo popoldne v Polonia dvo¬ rani, 3rd Ave in Burnham St.Več kot 600 gospodinj je vstanovilo zvezo z glavnim namenom, da bojkotirajo za en mesec jajca in maslo. Ta zveza bo še sklicala več zborovanj, da pridobi tudi ffruge gospodinje, da bi ne kupovale jajc in masla ter bi na ta način | znižale ceno. Predsednica je iz¬ javila: “Slično se je že sklenilo v Pittsburgu. Providenee, Nevv Vol¬ ku, kar je imelo za posledico, da je cena padla. Za praznike se bo j rabilo mnogo masla in jajc in pro dajalci se bodo okoristili s tem ter bodo nastavili visoke cene in imeli dobro žetev na račun go¬ spodinj. Dolžnost gospodinj je, da se ščiti slab zaslužek moža in da se znižajo cene živilom’’. — ; “Mi lahko izhajamo brez surove- j ga masla in jajc za nekaj tednov, toda prodajalci ne morejo izha¬ jati brez kupcev ter bodo prisi¬ ljeni znižati cene. Kakor hitro se bo znižala cena tem predmetom, zamoremo začeti bojkotirati me¬ so in druge življenske potrebšči¬ ne.” Ta zveza poziva vse gospodin¬ je, da se pridružijo temu gibanju E ■T-l ‘ Washington — V ponedeljek je začel zborovati kongres. Pred¬ sednik je kot običajno prečital svoj otvoritveni govor, v kate¬ rem je zahteval: Razširitev med¬ državne trgovske komisije, —do¬ datek k federalnim postavam,da se mora vsako nesoglasje med de¬ lavci in kapitalom prej preiskati popolnoma, predno bi bila stavka dovoljena, — da se da predsed¬ niku polno moč, rabiti železnice v slučaju vojaške ali druge po¬ trebe in da ima moč prisiliti že¬ lezniško osobje k delu. — Delav¬ ca se ne more prisiliti k delu, to¬ da na drugi strani, skupine de¬ lavcev (to je organizacije) naj ne imajo pravice, da vstavijo in- dustrielne procese naroda, dokler ni bilo popolne preiskave in da to ni noben novi princip v tem dejanju. — Sprejem vzgojeval- ne predloge, — novo strogo po¬ stavo glede podkupljen j a in go¬ ljufije za volitve, — dodatek k postavam v Porto Rico, — dovo¬ litev trgovcem postavno združi¬ tev (truste) za pospeševanje iz¬ voza. Na eni strani ie zahteva! po¬ lž L folina namreč poročajo, u<* oO cCte napredujoče \ smeri Bukarešta, prekoračile Arges re¬ ko ter odbile Rumunce in jih za¬ jeli, ki so skušali napredovati jugozapadno, da so se morali ti umakniti z velikanskimi izguba¬ mi. Iz Bukarešta pa poročajo, da so porazili.glavne sile Nemcev in Bolgarov jugozapadno od Buka¬ rešta ter jih pognali južno in da so porazili ob Glavaciocu in Nej- lov reki turško divizijo in da so zapodili nazaj nemško bolgarske čete v okrožju Draganesci. Ako se upošteva vsa ta razna poročila je bila situacija sledeča: Pri Kar¬ patih, v okrožju Campolung in Pitesci in med Dobrudžo, so se bile rusko rumunske čete obupno, ker so dobile ojačen j a in jih še dobivajo ter da še ni padla odlo¬ čitev vzlic manjšim ruskim vspe- hom. Severozapadno, zapadno in jugozapadno od Bukarešta se bo¬ jujejo rusko rumunske čete zelo trdovratno, toda se umikajo po¬ lagoma skoraj na vseh točkah. Zadnja poročila, uradno iz Ber¬ lina naznanjajo, da je Mackenson zasedel glavno mesto Rumunije, Bukarest. Nadalje so zavzeli o- srednji zavezniki Ploesci, važno železniško križišče severozapad- n ° od Bukarešta. Zaplenili so •nnogo žita na železnici, ki je že Bilo kupljeno in pripravljeno za Angleže. Ruske čete so uprizorile ljute napade v Karpatih severno od Tartar prelaza ter so skušale Prodreti skoz sovražne postajan¬ ja ?• A Ro bi se jim to posrečilo, bl se moral Falkenhayn sam u- nmkniti iz severne Rumunije, iz Moldavije. Napad na Suez. Turški . vojni minister Enver Baša se je izrazil v parlamentu, kakor se poroča iz Berlina, da se Turki pripravljajo za napad na sueški prekop. Da se bo to zgo¬ dilo, je skoraj gotovo. Nemci i- majo zesedenega mnogo sovraž¬ nega ozemlja in tako tudi Avstri¬ ja in Bolgarija in Turki pomaga¬ jo osrednjim zaveznikom napram Rumuniji in Rusom ter drže Ca-- John W. Jacobs, star 35 let, iz 550 Seventh Ave se je peljal z motornim kolesom južno po Broad\vay. Most na Broadvvay se je začel dvigati, da je izpustil skozi majhno ladijo. Jacobs ni ni¬ ti zmanjšal hitrosti, ko je vozil nasproti, ampak je peljal narav¬ nost v dvigajoči se most. Sreča v nesreči je bila, da ga je vrglo nazaj na tlak, mesto da bi bil pa¬ del v vodo. Pri tem si je zlomil desno nogo. Motorno kolo je po¬ polnoma zdrobljeno. Pobral ga je rojak Anton Morgolich ter ga prepeljal v Emčfrgency bolnišni¬ co. -o- • "Trije roparski napadi. V torek zvečer so se pripetili trije roparski napadi tekom par ur. H. J. Frick iz 417 Juneau pl. je moral izročiti dvema predrzne- žema, ki sta mu grozila z revol¬ verjem, svojo zlatnino, vredno 8120 malo pred 10. uro pri Cass in Oneida St. Pol ure pozneje se je pripetilo isto Karlu Gruba, 221 Michigan st na vogalu Huron in Michigan St. Eden mu je zakli¬ cal : “Pojdi sem ter daj uro in de¬ nar!”. Gruba jima je izročil uro in $9.50 v gotovini, na kar sta roparja zbežala. Ob enajstih zve¬ čer pa je bil vstavljen na Tenth St in North Ave z revolverjem Everett Schvvartz iz 778 Eighth St. Toda on ni hotel dvigniti rok, ker je ravno malo prej govoril s policajem Kolster ter je upal, da bo ta slišal njegov klic, Nato sta ga začela bandita tepsti po gla¬ vi s kopitom revolverja in sta na¬ to zbežala, ne da bi dobila kaj plena od Schwartza: Policija je sedaj prijela dva črnca na Third St in North Ave. in sicer 36 letnega Morris Gatlin in 31 letnega Arthur Grey. Pri obeh so se našli revolverji. -o- Velikansko vojno posojilo. London — Novo vojno posojilo za Anglijo, ki je pTedloženo v sprejem zbornici znaša $2,000,- 000,000. To znese skupaj za leto 1916 $8,750,000,000. Premožen hotelir umrl nekdaj je bil strežnik New York — George C. Boldt, lastnik Waldorf Astoria hotela je umri vsled srčne bolezni. —Boldt je bil rojen na nekem otoku v Baltiku in je prišel v Ameriko* kot fant. Pozneje je bil strežnik v restavrantu. S svojo marljivos¬ tjo in uljudnostjo j« imel povsod vspeh, dokler ni slednjič prevzel vodstva zgoraj imenovanega ho¬ tela. Njegovi dohodki so znašali kmalu pol milj ona dolarjev na leto. -o- Otroka utonila pred očmi strišev Ashland, Wis. — V Kakagon reki sta utonila otroka Durant iz Odanah, Lovrenc 11 let in Delia 15 let pred očmi nesrečnih stari- šev. Fant je šel predaleč in tanek led se je vdrl. Delia je skočila po njega, da bi ga rešila, potem pa mati, da bi rešila oba. Nato je prišel oče in temu se je posrečilo, da je potegnil iz vode le ženo. Izvoz oktobra $492,813,918 Washington — Izvoz iz Zdru¬ ženih držav v mesecu oktobru je znašal za $492,813,918 blaga pro¬ ti $336,152,009 v oktobru 1915, tako poroča trgovski department Te številke nam kažejo, da imajo amerikanski špekulantje izborno letino vsled vojne.! -o- Skušal uiti iz 11. nadstropja. Chicago — James Schlay, 19 leten zamorec, ki je obdolžen u- mora, je skušal predrzen beg iz 11. nadstropja iz sodišča, kjer bi ga sodila porota. Zlezel je skoz okno in od tukaj po požarni lest¬ vi v peto nadstropje. Skočil je iz petega nadstropja na lestvo če¬ trtega in potem tretjega. Skozi okno je vstopil v tretje nadstrop¬ je in potem skočil na glavni ko¬ ridor. Strl si je obe nogi ter za¬ robil tudi notranje poškodbe.Pre- peljali so ga nezavestnega v bol¬ nišnico. ui do j ko a so-se po vseh ds-žavah. - o- Zavezniki zgubili 15,100,000 mož. Berlin . . Skupne zgube zavez¬ nikov znašajo 15,100,000 mož. Angleška je zgubila 1,200,000, Rusija 8,500,000, Francoska rep. 3.700.000, Italija 800,000, Srbija 480.000, Belgija 220,000 in Ru- munija 200,000. Skoraj gotovo je, da bodemo zdaj kmalu izvede¬ li zgube osrednjih držav iz Lon¬ dona. Vsakdo molči o svojih izgu¬ bah, le od nasprotnika jih ve prav natančno.Ako bi bila samo polovica teh številk resnična, je že to ogromno število žrtev na čast militarizma, kapitalizma in na čast kronanih vladarjev. Ke- daj bo izhajalo solnce prosvitlje- nja, da se bodo narodi odpoveda¬ li službi vojnega moloha?! -o- Kako živeti od zraka? Nevv York — 34 centov na dan zadostuje za prehrano za vsake¬ ga moškega čez 17 let, tako je pronašlo društvo za zboljšanje razmer med ubogimi. Za odrastle ženske čez 16 let je dovolj 27.2 centa na dan in za otroke pod 2. leti 10.6c in 30 za fanta do 16 let. Taki nasveti bi bili zelo dobri, ko bi človek zamogle živeti od zra¬ ka in božje “štime”, ali pa, ako bi nam bil pokazan vir, kje se za- morejo kupiti tista živila za 34 centov na dan! -o- Rusi dobe Carigrad. Petrograd. — Predsednik Tre- pof je naznanil v dumi, da sta Rusija in Anglija se pogodile, da dobi Carigrad Rusija v slučaju, da zmagajo zavezniki. —Za med¬ vedovo kožo barantati je lahko! -o- Posledica suše. Waukegan, 111 — Richard An¬ derson in Fred Wagner sta pila konjske medicine mesto “šnopsa’ in posledica je, da je prvi umrl, drugi pa je smrtnonevarno bolan. Waukegan je namreč suh. stavo‘zaosecrfarno' t(eiO. ža TseieZ- niške uslužbence, na dingi stra¬ ni pa je priporočal, da se dovoli potom meddržavne trgovske ko¬ misije železnicam zvišanje tovor¬ ne prevoznine. — Nadalje zahte¬ va predsednik postavo, ki bi pre¬ povedala delavskim organizaci¬ jam (unijam) pravico stavke, do kler bi ne bile pritožbe oziroma zahteve organiziranih delavcev preiskane «*n da bi bilo ta čas delavecm prepovedano stavkati. Dobra stran te postave bi bila mo rebiti v preiskavi, slaba pa je v prepovedi. Do sedaj še niso take preiskave nikjer pomagale de¬ lavcem do ničesar, zatorej nima¬ jo delavci v taka preiskovanja nobenega zaupanja. Predsednik je omenil, da bi bilo prepovedano zastavkati brez preiskave pri in- dustrialnih procesih naroda. S tem misli v prvi vrsti na železni¬ ce in enako se zamorejo k temu prištevati vsa druga podjetja, ker skoraj vsako podjetje sega s svojimi izdelki v narodove po¬ trebščine. Toda v prvi vrsti so to železnice, ker edino železniški u- službenci so organizirani' tako, da zamorejo vstaviti s stavko ves promet celih Združenih držav.— Prepoved zapustiti delo posamez¬ nemu delavcu pa izgleda nekako čudno. Kdo mi zamore zabraniti, ako jaz nočem delati in me k te¬ mu prisiliti. To bi bila direktna omejitev svobode, bilo bi nasils- tvo. Ako bi se to nanašalo na vse prebivalce Združenih držav, bi iz- gledalo drugače. Ako bi bil^pri- siljeni delati tudi taisti, ki se vo¬ zijo okoli za zabavo v avtomobi¬ lih ter žive popolnoma brezdelno na račun dobička, ki so ga izželi iz delavcem, bi ne bilo za ugovar¬ jati! Visoke cene živi jenskih potreb¬ ščin so našle odmev tudi v kon¬ gresu. Kongresnik Fitzgerald je predložil štiri načrte, da se zni¬ žajo življenske potrebščine, z u- panjem, da se bo v istini tudi ne¬ kaj ukrenilo, ker ljudstvo je že sito preiskav. Te predloge so v kratkem: 1.) Prepoved izvoza farmskih pridelkov in umetnih živil za eno leto. 2.) Dati pred- - -i Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci Phone Hanover 4187-R VOL. 2. LETO 2. sedniku polno moč, prepovedati izvoz, kadar dosežejo živila pre¬ visoke cene in to zahtevajo javni interesi. 3.) Regulacija mrzlih skladišč s prepovedjo meddržav¬ nega pošiljanja živil razen masla ki so v skladišču dalje časa kot 10 mesecev ter se naj označi na blagu, kadar so bila dana v skla¬ dišče. 4.) Odstranitev poštnih zon za farmske produkte in živi¬ la. Poštnina za te vrste zavoje do 150 funtov bi naj bila za prvi funt 3c in za vsak nadaljni funt 1 cent. Visoke kazni so predlagane za prestopke. Socialistični kongresnik Lon¬ don iz Ne\v Yorka je izdelal na¬ črt, po katerem bi naj vlada kon¬ trolirala vsa živila. -o- Veselo oznanilo? V doglednem času bo stalo par čevljev $20, tako nam prerokuje¬ jo izdelovalci, kar je tudi za ve¬ rovati, če opazujemo cene, ki so vsak dan višje. Vzrok pomanj¬ kanje surovin, to je kož in preve¬ lika uporaba čevljev v Evropi,ka¬ mor se izvažajo. Vsak vojak po¬ rabi na leto okoli pet parov čev¬ ljev in 20 miljonov vojakov, ki [so sedaj pod orožjem uniči 1 Ob¬ rnil) ono v parov čevljev samo v enem letu. Ak~ ' > prepovedan iz- vi jev, orala pasti go- Udi s*,- jem.. ak»f>n c# bodo našh ,p .ritje" izgovora, da je cena visoka, ker razsajajo kje na Kitajskem kaki hudi vi¬ harji! -o- Banka oropana. Memphis, Tenn. — Dva ropar¬ ja sta se podala v urad Park Bank in Trust Co., sta zaprla predsednika, blagajnika in eno stranko v sobo in na to odnesla $3,000 v gotovini. Pobegnila sta z motornim kolesom. -o- Pobožen izžemalec Detroit, Mich. — S. S. Kresge, lastnik mnogih 5 in 10 centov tr¬ govin po vsej državi, je daroval $50,000 za vstanovitev $300,000 drage metodistovsko evangleske cerkve v Detroitu. Tisoče proda¬ jalk v trgovinah pa prejema v njegovih trgovinah samo od $5 do $7 na teden plače. — Kresge ima eno trgovino tudi v Milvvau- kee. -o- 29,297 JETNIKOV UMRLO Berlin — Uradno poročilo na¬ znanja, da je bilo 1. avgusta ’16 v barakah 1,663,794 vojnih vjet- nikov. V času dveh let vojne jih je umrlo 29,297. Od teh jih je podleglo jetiki 6,032 in 270 zado- bljenim ranam. Dokaz da so jet¬ niki v dobrem stanju, moralnem in intelektualnem kakor tudi fi¬ zičnem, je dejstvo, da se ne izvr¬ ši več samoumorov kot 10 na ti¬ soč jetnikov proti 19na 1000 oseb v francoski armadi. --o-- ženska kot roparica. Granite City, 111. — Nepoznana ženska je vstavila na potu domov 59 letnega Conrad Rosonberg ter ga z revolverjem prisilila, da je dvignil roki. V naglici je temu padel iz rok dežnik na tla in ro¬ parica je vstrelila ter nato zbe¬ žala. Rosenberg se nahaja v bol¬ nišnici. Kmalu potem je bil napa¬ den Harry Fosserick ter oropan od te ženske. Pred tem pa je oro¬ pala stanovanje J. W. Mclnerney in Wm. Pittmana. SLOVEtfiXA “S L O V E N IJ A” Tho Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Milwaukee, VVis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Fol leta.$-.75 8 mesece.. • ‘THE SLOVENIA” Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Oivned by F. X. Veranich. 408 Park St., Mibvaukee, Wis. Subscription. One .. $1.50 6 months.$-.75 3 months . $-.40 Posamezna številka 5 centov BRAT DELAVEC! Ko si pregnan od bede in po¬ manjkanja zapuščal svojo domo¬ vino, bil si poln lepih upanj. Tež¬ ko si se poslovit od krasne rodne zemlje, od zelenih travnikov, od krasnih sinjih gora ter od dragih domačih, a upanje, ki ti je polnilo prsi, dajalo ti je moč. Vzlic vsej lepoti tvoje domovine, vzlic vse¬ mu bogatstvu, ki je razlito po njej, bil si nesrečen, bil si suženj. Bele cerkve na gričih in ravni¬ nah, krasni gradovi v sencah ko¬ šatih dreves, pisane uniforme ce¬ sarskih služabnikov, vse te je spominjalo tvoje sužnjosti in ti ukazovalo ponižnost — pokoršči¬ no! Hodil si sklonjen s klobukom v roki po zemlji, ki je bila tvoja. Poslušal si lepe govore voditeljev ter daroval zadnje vinarje v njih malho. In ko si se zavedel ter vi¬ del okrog vso lepoto in krasoti, je tvoje srce zahrepenelo po sre¬ či, katera te je vabila in zato si odšel v daljni svet v upanju: ko se vrnem, bom srečen, prost bom tega jarma! Ko ti je domovina i:i •’ • : mri rvr i t -o! panje, ki si ga nosil v prsih, da¬ jalo ti je moč. Stegal si močne žuljave roke in mislil v bodoč¬ nost, Sako si bodeš s temi roka¬ mi priboril srečo in samostojnost. Ivo si vstopil v to deželo “svo¬ bode”, videl si čine množice, ki so kakor brez uma begale po praš nih cestah. Sprevidel si, da je to lov za dolarjem in zaželel si, da bi bil tudi ti kmalu med njimi.Ko si dospel na določeni kraj, peljali so te po umazani ulici do črne le- . šene barake, ki je služila kot sta¬ novanje tvojim znalcem. Notri si našel pri dolgi mizi one, ki si jih iskal; bili so bledih upadlih obrazov, žile na rokah so imeli napete, hrbet upognjen. Postavili so pred tebe plehasto posodo s pi¬ vom in ti ponudili belega kruha. V tem se je zrcalila vsa ameriška dobrota'; a tega še nisi vedel ta¬ krat. Drugi dan vzbudilo te je tuljenje iz tovarne. Vstal si iz po¬ stelje in odšel z drugimi. Pred črnim velikim poslopjem si se vstavil in čakal. Prišel je človek surovega obraza. Vstavil se je pred vami in začel izpraševati,pri tem pa je pazno ogledoval posta¬ vo in mišice vsakogar. Ako si ta¬ krat kaj čital o sužnjih, si še mo¬ goče pogledal, če nimaš verig na rokah. Potem te je peljal v to¬ varno, postavil te je na gotov prostor in od takrat si stroj,brez volje, živ si, a ne živiš. Hodiš do¬ mov, ko solnce zahaja in ko vzha¬ ja, zopet nazaj. Kadar je treba, ukaže ti priganjač, da moraš o- stati dve tri ali pet ur in ti res o- staneš ter med večnim ropotan¬ jem strojev računiš, koliko boš dobil več plače. V nedeljo se po¬ daš v gostilno. Dekle bledih lic se ti prijazno nasmeje. Harmonika, ki jo v kotu vleče zaspan godec, ti vzbudi spomine na domače kra¬ je. Postane ti težko pri srcu; pi¬ ješ čašo za čašo in na to sanjaš o lepši bodočnosti.Drugi dan greš nazaj v sužnjost. Tako ti minejo dnevi, meseci in leta. Ako si ve¬ dno ponižen, ako napenjaš vse svoje moči in molčiš ter kot ne¬ ma živina opravljaš svoj posel, ne zmeneč se za surovosti prigan¬ jačev in ne za svoje izmučeno te¬ lo, potem obdržiš svoj posel, a tu¬ di ne vselej. Pride čas, da so tvo¬ je previdne roke vstvarile preveč bogatstva, da so skladišča pre¬ napolnjena, potem stojiš na ces¬ ti. Ako je zima, moraš hoditi po zakajenih blatnih cestah od to¬ varne do tovarne beračiti za kruh to delaš ti delavec, ki vstvarjaš vso neizmerno bogastvo, potikaš se kot pes po mrzli cesti in prosiš kruha. Beda in skrb se ti bere na obrazu, tvoji lepi upi padajo v nič, čedalje slabši prihajaš, kma¬ lu ne čutiš več moči, da bi se u- piral nemili usodi. Zgubiš zadnje upe in si izgubljen. Nato je tvoj tolažnik še le pivo in žganje; s tem poplaviš bolesti, ki ti vstaja¬ jo v srcu, posušiš solze, ki ti si¬ lijo v oči. Ako se pa zdi bogatinu, da opravljaš delo za dva, obdrži te in ti napenjaš svoje moči, ne glede na divje vrvenje stroja in nevarnost, ki ti preti neprestano. Tako ti minevajo leta med ved- nim delom brez veselja, brez spremembe. Jasno in veličastno se vzdiga vsak dan solnce na nebu in odse¬ va ljudi, ki vživajo srečo in ve¬ selje, le ti ne veš zanj; živiš, a tvoje življenje je podobno muli v premogokopu. Vsako spomlad se vzbudi narava in se odene s kras¬ no zeleno obleko. Ptice žvrgole v grmovju, sladek vonj napolnjuje vso naravo. Po zelenih livadah se sprehajajo ljudje, katerim si ti nakopičil bogatstva in pijejo iz polnih čaš življenje. Ljubezen, pomlad, prostost, le ti ne veš ni¬ česar o tem. Z vpognjenim hrbt- oom hodiš dan na dan po isti po¬ ti, med črnimi barakami po dimu in smradu. Dan na dan poslušaš tisto večno ropotanje strojev, in dihaš strupeni prah v sebe. Po¬ slušaš surove besede amerikans- kih kozakov. Zvečer zahrepeniš po svežem zraku, po prosti nara¬ vi, a tvoje telo je izmučeno; oditi moraš k počitku, da pridobiš no¬ vih moči za drugi dan. Zate ni svobode na tem krasnem svetu, i Ti nimaš več pravice do življenja. _Ako pa ostaneš pri moči in si z nepfesČftiim' doion^pTištraaar nekaj stotakov, odšel bodeš neke¬ ga dne proti domovini, po kateri si hrepenel. Srce ti bo zopet pol¬ no sladkih nad. Zagledal bodeš domačo vas, rojstno hišo. Na pra gu pa te bodo srečevali znanci z žalostnimi obrazi; vprašali te bo¬ do: prišel si? A mi gremo, beda je v deželi; glej sestradani smo, naši otroci so nagi. Odšli bodo, a ti bodeš ostal, zaupal bodeš svo¬ jim dolarjem, šel bodeš k sose¬ dom,*da se razveseliš ž njimi, a pri njih boš našel sestradane o- braze in prepirali se bodo med seboj. Odšel bodeš zopet drugam, a povsod boš našel bedo in prepir. Lepa domovina, o kateri si san¬ jal vsa dolga leta, te bo prevarila, namesto miru in sreče, boš našel lakoto, kletve in ljuti boj. Videl >odeš, kako se trpini — delavci in kmetje bojujejo med seboj in pri tem ne vidijo rešilne poti, ki se jim odpira pred očmi, ne sliši¬ jo glasu zavednih delavcev, ki jih kličejo v svoje vrste, delavecv— bratov, ki so spregledali in spo¬ znali resnico ter se otresli pijavk in zapeljivcev, ki stoje v službi roparskega kapitalizma, da mu drže množice delavstva v duševni temi in se mastijo v izobilju, ki o ga iztrgali delavcem in njih družinam iz ust. Tako boš našel svojo ljubljeno domovino, krasno in polno bogatstva, zatirano in v prah teptano. Bojni klic se bo razlegal po njej; polno deželo vo¬ jakov na eni strani, na drugi pa armad# brezposelnih delavcev, trume beračev in pohabljencev ter razcapanih otrok; propadle kmetije in prazne prodajalne, s kratka: našel boš povsod bedo in pomanjkanje pomešano z ljutimi boji. Ako ostaneš, delil boš kmalu z drugimi pomanjkanje. Vrneš se nazaj, vpognil se ti bo hrbet pod jarmom kapitalizma vnovič. Ako ostaneš sam, menjalo se ti bo življenje med trdim delom in brezposelnostjo in se končalo v bolnišnici ali pa na cesti, morebi¬ ti »še v ječi. Ako zahrepeniš po mirnem družinskem življenju in si poiščeš ženo, privezal se bodeš do smrti neločljivo na tovarno* Tvoja bodočnost je s tem zapeča¬ tena. Delal bodeš sam, delali bo¬ do otroci in žena, a vendar se ne bo mogoče otresti jarma. Mesto sreče, našel boš skrbi in trpljenje povsod. Bleda bolehna žena ti ne bo mogla osladiti življenja in tu¬ di ne bolehni bledi otroci. Tako je tvoje življenje, brat— delavec. In zakaj ? Ker si nezave¬ den, ker še vedno veruješ v baj ¬ ke, ki so te jih učili kot otroka. Ker se še vedno ponižno kriviš kot berač in nimaš ponosa, da si delavec, da proizvajaš vse, kar i- ma svet.Ker še čitaš vedno čas¬ nike, katere pišejo hlapci kapita¬ lizma in ti mečejo pesek v oči. Ker še vedno poslušaš sladke go¬ vore onih, ki ti govore, da brez kapitala ni življenja in ne dela za delavca. Ozri se okrog brat, poglej velike palače, tovarne, že¬ leznice, velikane, ki plavajo po morju, globoke rove pod zemljo, z eno besedo: vse bogatstvo sve¬ ta in se*vprašaj: Kdo je vstvaril vse to? In kaj bi bilo, če vstaviš ti svo¬ jo ro£o. Ali bodo mogli bogatini živeti od suhih dolarjev in zlata? Ali se bodo vozili v avtomobilih in jahtah, ako ti ne boš delal? Ne! Brez tvoje delavne moči je zlato brez vrednosti! V tvojih ro¬ kah je moč, a ti je-ne poznaš. U- stvarjaš stroje, čimdalje umet- nejše, a kaj imaš od tega? Ti sto¬ jiš na cesti, ker stroj naredi de¬ setkrat več, kot si naredil ti prej. A kapitalistu prinese desetkrat¬ ni dobiček. Z delom od komada (piece work), napenja tvoje mo¬ či, izpreša iz tebe kri, napolnju¬ je'svoja skladišča do vrha ter si tako brusi orožje proti tebi. Pri¬ de čas, da si nakopiči dovolj bla¬ ga, postavi te na cesto. Potem si vzameš čas; ozreš se v zrcalo in vidiš da ti je lice vpadlo, začutiš izmučenost v vseh udih. Ako sto¬ piš na solnce, pečejo te oči, ker si se odvadil solnčnim žarkom.Greš ven iz mesta in ko začneš dihati sveži zrak, vzbude se ti upi, da 1 no pokopani, čutiš se nespečne¬ ga, vAieš se v mesto ir Mkoho- 15nTvgasneš žalost m bolest. Po¬ tem tarnaš čez težko delo in bed¬ no, prazno življenje in se ne za¬ vedaš, da si sam med taistimi,ki so krivi, da so danes vse postave proti nam naperjene, da delavec ne najde pravice nikjer, da si med tistimi, ki še vedno spijo in se ne zmenijo za delavsko stran¬ ko, katera edina je poklica¬ na, da zruši današnji krivični red ter pribori delavstvu boljšo bo¬ dočnost. Mogoče pripadaš k onim brezpomembnim društvam, kate¬ ra mečejo stotake na cesto za za¬ stave in uniforme in se klanjajo kapitalistom, poljubljajoč bič ce¬ sarskih beričev, ki jih tepe že od rojstva. Ako je tako, potem odpri oči in spregleda j, da od teh ni¬ maš pričakovati boljše bodočnos¬ ti. Oni imajo zate le bič in puhlo tolažbo. Stopi v vrste delavske stranke. Boj uj se za sebe in v pr¬ vi vrsti za tvoje otroke, da ne bo¬ do sužnji kot si ti. Ako pripadaš podpornemu društvu, naj ti ne zadostuje, če se člani množe, am¬ pak glej v bodočnost, poslušaj svareče glasove mož, ki z bistrim očesom vidijo daleč v prihod- njost.. Ako pripadaš pevskemu društvu, potem glej, da bodo ista delovala v resnici; da se bo v njih gojila umetnost, da ne bo ves napredek obstajal v kupu fo¬ tografij in zastavi, katera samot¬ no visi v temni omari, ne da bi komu koristila. Ako ljubiš svoj narod, dobro; vsak človek z do¬ brim srcem ga ljubi. Torej če ga ljubiš, mu moraš tudi pomagati. To ti je pa mogoče, ako staviš svoje moči v to, da se razširi iz¬ obrazba med njim. če je narod du ševno mrtev, ne vzbudi ga nobe¬ na zastava, ampak knjige, časo¬ pisi, govori. Brat delavec! Ozri se po svetu, povsod se opaža probujenje; tudi tam bo probujenje zopet vzklilo, kjer grome danes topovi. Probudi se in pridruži se delavski#tranki, kajti le v tej ima delavec prave¬ ga zastopnika in v njej sme pri¬ čakovati boljšo bodočnost in reši¬ tev iz mezdne sužnjosti! Ako vam je že naročnina Slovenijo potekla, obnovite jo na Rt Ml INSKI NAČRTI PRED VOJNO. Kako je bila Rumunija zape¬ ljana, misleč da je ne bo Bolgan- jamapadla ter je že tukaj napla¬ vila prvo veliko strategično na¬ pako! je prišlo še le sedaj v jav- noitf kaj se je vse godilo, pred- no je Rumunija napovedala voj¬ no'Avstro Ogrski. ■.Dobro plačani bolgarski agent- j eAso speljali Romunijo na led. Nek gotov Stefanof, ki je živel do napovedi vojne v Bukaieštu v ehem izmed najboljših hotelov z veiikim spremstvom in ki se je de lal, da simpatizira z Rusi in An¬ gleži, je bil v istini le tajni vohun kralja Ferdinanda. Več tednov ure j, pridno je Rumunija stopila v vojno je razširjal ta na vse strani novice, da se pripravlja v Bolgariji'revolucij a in da je za njo že vse pripravljeno v Sofiji in kakor hitro se bodo Rusi pri¬ bližali bolgarski meji, bo moral kralj zbežati v Nemčijo. Nato bo za kralja proglašen princ Boris ter bodo vjeti vsi Nemci, ki se nahajajo v Bolgariji. Slične vesti so biie razširjane tudi v Rimu in od tamkaj prenešene na Angleš¬ ko. Rumunija se je tako zanesla na to spremembo Bolgari j e, da jefflna podlagi tega napravila svo¬ je načrte. Derusier, romunski po¬ slanik v Sofiji, ki je bil v Buka- reštu en d an pred napovedjo voj¬ ne, je bil poslan zelo nujno v So¬ fijo, da se pogaja z Radoslavo- fom. V pogajanjih z Rusijo pred vojno, je Rumunija obstajala pri načrtu, da začno z ofenzivo v Transilvaniji ter ostanejo v de¬ fenzivi oziroma, da čakajo mir¬ no na bolgarski fronti. Vsled tega so zahtevali od Ru¬ sije, da jim da v pomoč samo 50,000 mož. Rusi, podpirani naj¬ več od Italjanov, so bili mnenja, j dabi bilo boljše, pričeti z ofenzi¬ va ,,a Balkanu, v katerem slučaju I brbili Rusi pripravljeni poslati Jm* iho armado na pomočRumu- | n i Mii ter~sl žasigiirati triurni um; pohod v Carigrad. Toda slednjič vsled vstrajanja Rumunije je bil sprejet rumunski načrt. Posledica napačne kalkulacije, namreč da bodo začeli Bolgari re¬ volucijo, spremenili politiko ali zahtevali.separaten mir, nadalje mnenje, da nimajo Bolgari do¬ volj čet na razpolago na donavski fronti, da bi započeli ofenzivo z ozirom na to, <^i so preveč zapos¬ leni na macedonski fronti, vse to se je izkazalo kot katastrofalno za Rumunijo in v gotovi meri tu¬ di interesu vseh zaveznikov. Korespondent zaveznikov, ki je potoval nekaj mesecev pred na povedjo vojne Rumunije skoz Bolgarijo, je opazil, da ljudstvo simpatizira z Rusijo in tudi z Anglijo in je pokazal na to v svo¬ jih poročilih kakor tudi, da drži Nemčija Bolgarijo premočno za tilnik s tem, da je vzela Nemčija v svoje roke bolgarsko vojaštvo in upravo policije ter da je revo¬ lucija ali seplaraten mir sploh ne¬ mogoče dejstvo. Vedelo se je že tedaj za gotovo, da bo usoda Bol¬ garije odločena na bojišču. Drugo dejstvo, na katerega je pokazal korespondent, je bilo, da so Bolgari sovražni Rumuniji za¬ radi Dobrudže, ker je v zadnji balkanski vojni Rumunija odvze¬ la Bolgarom Silistro in ker je Ru¬ munija organizirala komitaške čete in zaradi propagande, ki jo je širila Rumunija v Dobrudži med bolgarskim prebivalstvom. Najvažnješe dejstvo pa je bilo,da so bile na Dobrudža fronti posta¬ vljene tri bolgarske divizije in dve nemški. Ta dejstva so bila znana Rumuniji, vendar pa je vzlic temu napravila napako, da ni tega upoštevala; in plačati je morala drago to napako. Nemčija rabi danes Rumunijo zaradi žita, petroleja in bencina in rabi jo tudi v bodočnosti z o- zirom na rumunsko geografično lego.. V načrtu velikanskega nem¬ škega cesarstva, ki bi se naj raz¬ širjalo čez Turčijo, rabi Nemči¬ ja Orient Ekspres, ki je sedaj balkanska železnica in plovno čr¬ to Donave, katero Nemci name¬ ravajo zvezati s prekopi na za- padu (pri početku Donave) m na vzhodu (na Balkanu) ter bi na ta način zamogli parniki Se¬ verne nemške Lavant paiooio ne družbe voziti iz Hambuiga na Dunaj in Belgrad in od tod v Čr¬ no morje mimo Suline kakor tudi v Egejsko morje s tem, da bi u- globili reko Vardar do Soluna. Iz Sredozemskega moi;ja, bi bil pre¬ kop napravljen iz Aleksandrette «do Eufrata in od tam v Perzijs¬ ki zaliv. To so cilji, ki so jih zasledova¬ li Nemci pri načrtu, da izprazni¬ jo gotove dele severne Francije in Belgije ter jim je bilo s tem omogočeno poslati čete na vzhad. -o- OSEBNA SVOBODA JOHN RAUNIKAR gostilna 358 REED STREET Sveže pivo Edelvveiss Dobro domače vino. Izvrstna posrežba Uljudno se priporočam Slo¬ vencem in Hi vatom, da me obiščejo v mojih prostorih, kjer sem Vam vedno na raz¬ polago. __ Lonis N. Hammerling. LXX. Družbe, katerih interesi leže v kinematografičnih slikah ali“mo- vies” napenjajo vse svoje moči, da bi napravile ljudsko mnenje proti cenzuriranj u teh slik. Skoro vse od teh družb se po¬ služujejo sledečih argumentov: “Mi nočemo spraviti na naše od¬ re oziroma na naše stene slik, ki navajajo ljudi na slabe strani.To- da mi smatramo za svojo popolno pravico ,da predstavljamo slike, ki kažejo vse slabe strani v da¬ našnji človeški družbi, mi nika¬ kor ne moremo pripoznati, da bi imele oblasti kako pravico nam to zabraniti.” Ko poslušamo take argumente, večkrat vidimo na kakem glediš¬ ču nabit napis: “Samo za žens¬ ke”, iz česar je sklepati, da se tu¬ kaj notri kaže neko sliko ali pred¬ stavo ,ki se tiče kakega spolnega problema. Tak napis ima ysikdar veliko privlačno moč in posledič¬ no so taka gledišča skoro vedno nabita do zadnjega kotička. Mi nočemo na tem mestu raz¬ pravljati o cenzuriranju slik. ni¬ ti ne kakih trgovskih motivih, so. v zvezi s to styr?. Nave- 8rat om Slovencem in Hrvatom priporočam svoi 0 BRIVNICO z dobrim in točnim delom. Pridite in prepričajte S6 ^ S.FABI JANčič 5124'A National Ave., West Allig. | FERK0 BROS. 1 Mesarija g 270 FIRST AVE j?« Vedno sveže in prekajeno 5 ?! meso kakor tudi klobase |§g domačega izdelka. Perut- nina in divjačina v času. vtšitmk NAJ 1 CENEJE! ! ! l\ ZaNeSlJiVeJe! HITREJE! ! ! POŠILJA Denar v staro domovino LOUIS B E WIT Z 5226 National-av West Allis i ziranje, kakoršno že hoče s*edaj vpeljati, oziroma je že vpeljano, napačno. To cenzuriranje na eni strani odstrani nemoralnost v e- nem oziru, namreč kar se tiče spolnih sorodnosti, medtem pa dovoljuje, da se kaže nemoral¬ nost, ki je v zvezi z drugimi stvar mi. Ako je cenzoriranje opraviče¬ no, potem ne sme biti, da bi bilo cenzoriranje naperjeno samo pro ti eni strani. — Da v nekoliko jasnejši luči po¬ kažemo celo stvar, bomo v na¬ slednjem odstavku navedli bese¬ de, ki so bile di^| 17. oktobra 1916 v ‘Union’, ki izhaja vSpring- fieldu, Mass.: “Frances Mattheiv iz tega me¬ sta je videl v nekem kinemato- grafičnem gledišču, kako sta dva vlaka trčila skupaj. Deček je pa hotel tako kolizijo videti zares, hotel je videti, kako je takrat, ako dva prava vlaka trčita sku¬ paj. Dne 14. septembra je vkra- del na Boston & Maine železnici ključe od hišice, s katere se da¬ je signale. Prišel je notri in pri¬ čel premikati signale. Dogodila bi se lahko bila velika nesreča, a- ko bi se ne bilo dečka prej prije¬ lo in katastrofo preprečilo. Sod¬ nik Kirby pri otroški sodniji ga je obsodil, da bo moral iti v Shi- ley industrijsko šolo.-” V tem slučaju se popolnoma odsevajo sedanji časi. Taka slika kakršno je videl gori omenjeni deček, je vsekakor zlo, kakršne¬ ga bi ne smeli otroci, ki ne zna¬ jo razsoditi, videti, toda cenzo- riranja radi tega ni treba, tem¬ več je veliko bolj potrebno, da se naVaja kinematografične intere¬ se do tega, da proizvajajo na svo- jih slikah le velike, plemenite in vzvišene stvari. I Kadar ste žejni ali lačni, n pozabite, da ste vedno posti ženi točno s svežimi jedili i pristnim? ...ječami ari FRANK ZAJE! 198 FIRST AVE Zabava na lovu. Logai . Kdo pa se je danes na lovu najbolje zabaval’ Lovec: “Mislim, da— zajci.” * * * Slabi časi. “Ti moji prijateljici Miss \N gre pa silno slabo: celo svojo u- metno zobovje je morala prodati da j e imela kaj jesti.” VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapel«. Cene nizke. 347 REED ST. med Nlltionml A ”- in Walker St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 FRANK TURK 526 Reed Street KROJAČ . Izdelujem vsakovrstne nove o- bleke po najnovejši modi in čisti ter popravlja stare. (30S; Nabavite si to GRAFO- N O L O za BOŽIČ sedaj. - Cena $15.00 — dc $200.00. Od¬ plačilo $1.00 na teden in več. Winler Piano Co. 375 Grove Street ANDREW JONAS Pogrebnik 393 GROVE St. ^ Telefon Hanover 40 Krasen pogreb za $G5.< Ah veste - kje dobite do | no domače vino?, kakor ® BLATZ pivo in vse dr 'kocine za želodec? Zglasite se pr FRANK BREG 238 Reed Sti « T nkp S J l! : NA IN p REN ! Tuka j boste vedno dobro Jugoslov. Zveza Podporna Sloga il VSTANOVUENA L 1914 INKORPORIRana L 19,- bedez: Milwankee, Wis. 5 UPRAV ISTI ODBOR* preds.: JOHN KRAINC, 408 Park st Milw a l P3 dp.: LEOP. ZORKO, 827 Indiana-uv S^ Ukee ’ Wis Tajnik: JOHN OCVIRK, 440 S. Pierce st K? 1 ”’"' 0 Blag.: MATI! STIGLITZ, 415 Plorida tt WBUkee ' zap, FR. MATITZ, 212 G^ bush NA.DZORNI ODBOR: Il.ladz.: AOT K TOmN^EK 9 5S2a'Nrfl' Watlk ' ie ’ Wis - nadz.: JOE BENDA 47 I-L 53 Ave POROTNI ODBOR: Preds. :ALOIS GOLOB, 114 Franklin p„ +. r IT JOHN STAMPFEL, Graf ton W U Washingt JOHN LENKO, 309 First-av, Milwaukee, Wis. POMOŽNI ODBOR: A !f ,Milwaukee - Wis. MARTIN ROI , 308 Second Ave , MilwauW w JOHN WOHLGEMUTH,822 Viliovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat'1 & Grove st Clavne se,e se vrše vsako tretjo sredo meseca v RirS ob 8. uri zvečer. -uma Uradno glasilo: SLOVENIJA. IZ NASELBIN MILWAUKEE IN OKOLICA Tony Thanasoulas je naročil Petru Saloutos, naj mu preskrbi ženo iz Grškega. In Peter mu je to tudi obljubil. Pisal je prijate¬ ljici L. Agalopoulos in ona mu je odpisala, da pride semkaj v A- raeriko, ako ji Peter najde dob¬ rega moža ter je nato prišla sem¬ kaj 5. oktobra 1914. Toda Tony je ni maral drugače poročiti, kot če bi ji dal oče tisoč dolarjev do¬ te. Oče pa ni hotel poslati gotovi¬ ne, ampak je odgovoril, da ji bo¬ de zapustil po smrti to vsoto. In Tone je tožil, češ da je že kupil Poročni prstan za $15. Peter pa vložil proti tožbo za $85, da je ekleta na hirani. Dekle se ižilo februarja 1915. Obe te bile saMi-K.jeni in tozitel- •oma obtoženca sta šla z .im nosom iz sodišča. armv Gilbertson, prvi po¬ močnik distriktnega pravnika W. C. Zabel, odkar drži ta svoj urad je vložil resignacijo, ki stopi v veljavo 1. januarja, ko bo Zabel pričel svoj 3. term kot distrikt- ni pravnik. Henrik Sliglitz, star 7 let iz 294 Fourth St je bil napaden in obgrižen od nekega psa na South Pierce St. in First Ave v torek. Prepeljali so ga v Emergency bolnišnico. V ponedeljek je nastal ogenj v jami na Florida in Clinton St. De lavci so se podali v tunel z bak- Ijami. V jami se je nabral plin, ki se je vnel, katerega niso mogli Pogasiti. Ko so došli gasilci, sta se podala v jamo dva gasilca z respiratorji ter sta pogasila o- Senj s kemikalijami. Ko bi bili Morali pogasiti ogenj z vodo, bi preplavili jamo, kar bi bilo zahtevalo več dni, da bi zamogli Zo Pet začeti z rednim delom. George Adams, registrar živ- jenske statistike, je upeljal nov Mstem, po katerem mu j e omogo- J 0 najti mnogoglave družine v . ^aukee. Njegov rekord že ka- 26 sedaj 12 družin, ki so dobile . e čo že 15. potomca. Nadalje Je neka mati, ki ima že 20 živih °-iok in druga s 19. otroci. Rojakom, obitelji Gub, 1252 - oO St. je umrl v ponedeljek 8 me Se čni sinček. Pogreb se je v sredo popoldne. vršil Problem, kako znižati ceno ži- vilam je rešil mesar M. S. Mann. Mesto masti je prodajal bombaž- 110 olje. Pravo mast je prodajal Pp 22c., oljnato pa po 17c, dokler m pronašla neka gospodinja, da ne dobiva prave masti. Mann u- P navij a svojo obrt še le 3 mese¬ ne. Na sodišču je plačal radi svo¬ je metode $25 in stroške. 24 izdelovalcev smodk pri druž¬ bi Cirilo Ferdinandez Cigar Co v Manufacturing Home Bldg., Ma- son St., se je podalo na stavko, ker jim družba noče dovoliti zvi¬ šanja plače za 10 odstotkov. Ta diužba izdeluje Mi Carmen ciga¬ re. Poštni mojster Schutz je izdal okrožnico, v kateri apelira na ob¬ činstvo, da bi poslali božične po- šiljatve in pisma kmalu in ne za¬ dnji dan pred prazniki. S tem bo pošti omogočeno pravočasno raz¬ našanje. Anton Kielma je vložil tožbo proti Rundle Mfg Co za $10,000 odškodnine, z obdolžitvijo, da se je zastrupil s svincem med tem ko je enameliral kopalne banje. George Wantz, star 18 let, 1036 Scott St., se je. poškodoval na le¬ vi roki, ko je prišel ž njo v stroj pri Van Dyke Knitting Co., 880 S. Pierce St. Anton Kaufmann, 12Q3 Natio¬ nal Ave je bil povožen z motor¬ nim kolesom, last M. Jankowski, 1251 American Ave ter je zadobii več poškodb in strto levo nogo y V nedeljo dne 10 .t. m. ima Hrv. Sokol veselico v Harmonie dvora¬ ni. Pop. proste vaje, zvečer pa igra Stričeva oporoka. Kedaj bo¬ demo Slovenci napredovali tako daleč, da bodemo imeli telovadno društvo. Kegljanje na dobitke priredi Slovenija v nedeljo 10. t. m. ves dan na kegljišču Fr. Benda, 477 National Ave. Najboljši kegljalci dobe krasne dobitke v zlatnini. Prvi dobitek zlata ura, drugi do¬ bitek 14 karatni prstan ali zlata ura in še drugi krasni dobitki. Kegljalci poskusite svojo srečo! -o- IZ SHEBOVGANA. Frank Stempiler, 1330 Center Ave in Viktor Kastilich sta se mo rala zagovarjati pred sodnikom Bassuener v municipalnem sodiš¬ ču, ker sta prodajala vino brez licence. Spoznana sta bila krivim. Plačala pa sta le stroške, ker sta obljubila da bodeta tkoj prodala vso vino skupaj naenkrat. John Traas, star 17 let, sta¬ nujoč na 1634 North Eighth Ave je bil arestan v gozdu pri New Holstein v nedeljo ker je vstavil z revolverjem 17 letnega Georgea Henning iz IIowards Grove ter ga prisilil, da se je peljal ž njim iz Sheboygana ter mu nazadnje ukradel konja in voz. Med potom je hotel vdreti v več gostiln. Ko so ga zasledovali šerifi, je zbežal v gozd, kjer so ga pomagali pri¬ jeti lovci in farmarji. Prepeljali so ga v okrajno ječo. Na sodišču je že poznan. Varščina znaša ti- soč dolarjev, katere ne more po¬ ložiti. SLOVENIJA tl JsVelecž. Kupi praznike zlatnino sedaj. Ne odlašajte in ne ča¬ kajte na zadnji dan Pridite kmalu! henry j . oberst National Ave., vo^al Grove St. ZLATAR Vrednost Sheboygan okraja je bila cenjena zaradi obdačenja na $80,000,000, kar znači 16 miljo- nov prirastka od lanskega leta. “rags- Hemian Katz, judovski man” je bil kaznovan s $5 in stro ški, ker je kupil 130 funtov svin¬ čene cevi vredne $6.50 od mlado¬ letnega pod $18 leti za $1.25. Po postavi sme kupiti od takih le s privoljenjem starišev ali varuha druge stvari kot papir in cunje. V soboto so se splašili konji L. Oppeneer-ja pred interurban ka¬ ro na 8th St in Pennsylvania Ave Med potom so razbili nek voz ter so se vstavili še le pri South 14th St, ko se je prevrnil voz in padel en konj na tla. V stavili so se rav¬ no pravočasno, ker drugače bi bi¬ li zavozili naravnost v reko She- boygan. 15 letna Virginia Fessler je re¬ šila iz reke Shebdygan 6 letnega Jakoba in 7 letno Cecilijo Melzer. Otroka sta šla na tanek led, da rešita psa, kateremu se je vdrl led, pri tem pa nista pomislila, da se bo njima pripetilo isto. Mia da rešiteljica je otela življenje obema otrokoma, ker je dobra plavalka. MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tena napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čitatcljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren sam. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja, prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive vsebine ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov, ki se ne priobči, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. DRAGINJA. (Piše Kopušar-jev) O jej, o jej, kaj bo — kaj bo? Saj se bo vtrucalo! Takšna dra¬ ginja ! Takšno “jamranje” sliši¬ mo danes povsod in tako pogosto, da se nam to zdi nekaj čisto na¬ vadnega, — nekaj popolnoma domačega. Prebiram vsak dan različne ča¬ sopise. Le-ti nam dajejo razne nasvete proti draginji. Priporo¬ čajo nam lesen kruh. Pravijo, da v Nemčiji ga že pečejo ter da je še precej tečen. Pred kratkim sem videl sliko, kjer je hišni go¬ spodar žagal železne cevi (steam pipes) v majhne obroče, katere so pri kosilu servirali kot“dough- nuts”.^Priporočal bi tudi, — ka¬ dar smo doma in imamo čas, — da se gremo “kljukat” ter se s tem segrejomo, ker premog je tudi precej drag. Sedaj na vse zadnje smo bili presenečeni pa še od gostilničar¬ jev. Pravijo, da se bo tudi pija¬ ča podražila. Gotovo bo kdo tudi pronašel kak nov proces za iz¬ delovanje pijače, — mogoče iz starih cunj. Dokler pa se ta pro¬ ces ne iznajde, bi jaz pripoiočal sledeče: Vsak, kdor ne more pre¬ biti brez pijače, naj začne saloon kar doma. Daj svoji ženi dva do¬ larja, s kojimi naj ona kupi en galon žganja. (Ne pozabi v vsa¬ kem galonu je 69 “gooa Glin¬ kov”) Kupuj “drinlje” samo od tvoje stare in ko bo pošel pivi ga¬ lon te dobre pijače, bo ona lahko dala v hranilnico $4.50 in ji še bo ostalo dva dolarja za drugi galon žganja, s katerimi lahko- nadaljuje biznes. (Bo!.,sa po.o\i- ca te še lahko po vrhu parkrat In če boš tako živel še 10 let, kupoval “boose” samo od tvoje žene in če nazadnje umrješ s ka¬ noma. Francoske ženske opravljajo vojaška dela. Francoske ženske igrajo mno¬ go bolj važno vlogo v tej veliki vojni, kot bi si predstavljal na¬ vaden opazovatelj. Lepi spol ne opravlja samo dela rdečega kri¬ ža in operira pocestne železnice in taksikebe; zaposlene so povsod v vseh različnih delih razen v sprednji vojni črti; sicer se je našlo več slučajev, kjer so bile med vojaki preoblečene ženske kot moški. V bolnišnicah niso ženske sa¬ mo postrežnice, pogostoma so tu¬ di zdravnice in ranocelnice, ka¬ kor tudi zobozdravnice. Na želez¬ niških postajah, v skladiščih in v barakah najdemo ženske pri naj¬ različnejših poslih. Vzadaj za bojno črto, kjer ni niti vedno varno pred krogljami, delajo ženske kot vojni kuharji, peki, straže, ter preskrbujejo .mnoge regimente popolnoma. Lupijo krompir, snažijo korenje, umiva¬ jo posodo in izvršujejo vsa dru¬ ga dela, ki bi jih morali drugače vojaki. Dober dokaz. Boss: “Rad bi vam nekaj za¬ upal, Mr. Gary, toda ne vem, če bodete obdržali skrivnost pri se¬ bi. . ..” Uradnik: “Gotovo, — saj sem že pol leta zaročen z vašo hčerjo, pa nisem nikomur povedal. ❖ * ❖ Težko uganiti. A.: “Kaj bi storil, ako bi imel dohodke ministra?” Učitelj na vaški šoli: “Tega ne vem, toda rad bi vedel, kaj bi sto¬ ril minister, če bi imel moje do¬ ke!” * * * časniško poročilo. “Gospodu Sillivanu je danes u- bežala žena in hkratu umrla taš¬ ča. Revež se nahaja v norišnici, ker je znorel veselja.” i i—ir—s n i— 18 —i r ROJAKI! Kadar potrebujete no vo obleko ali kadar ima¬ te staro za čistiti, likati i. t. d., oglasite se pri SLOVENSKEM KROJAČU L T. KRAINC y 408 PARK STREET On Vam napiavi naj¬ boljše delo za nizko ce¬ no ter v kratkem času. innnnnnni CVETLICE IN ŠOPKI * za vse prilike Poroke, godovanja in po¬ grebe se napravijo v naj¬ krajšem času in dostavijo na dom v katerikoli del mes¬ ta, kakor tudi na West AHis in Cudahy. F. Hesse 392 Grove St., MILWAUKEE, WIS. jjfkj ,■ 1 « * ».* - « ^**^*« *' * NAJBOLJŠE DOMAČE VINO! Vedno dobro SCHLITZ pivo, žganje, kakoi tudi cigarete in smodke najboljše kakovosti. Se priporočam slavnemu občinstvu za obilen poset ANTON SEM, 298 — 4th Avenue, vogal South Pierce Street. ji VARUJTE SE NEPRILIK! Ako hočete poslati denar v stari kraj, ne pozabite, da vam to opravi naj sigurne j e rojak, ki je že osem let v tem poslu ter i- ma zadostno izkušnjo. Cene so nizke JOŽEF TRATNIK, 268 FIRST- AVENUE. t O ■? f f t •. J J JJj In S®3n^dBj : I ■ ;: rt M. r..'!c:vx, (t f -L':.-... —.Tij V r __.—‘ m- ' A ' -teA V* ■ r ‘rt • i5iS3iW ga 'UT j.— rtrt#- rtrt ? WL a g a p A%:; Irt > -v* VSAK PLAČILNI DAN je čas, da naložite vaše prihranke. Varčujte predno trošite, to je najsigurnejša pot. Nič zato, ako je vaš zaslužek še tako ma^en, malenkost zamorete prihraniti. To znači udobnost in neodvisnost za vas v poznejših letih. Pričnite danes. Mi plačamo 3 odstotke obresti na vse hranilne vloge. GERMAN AMERICAN BANK GLAVNI URAD REED ST. & NATIONAL AVE Mitchel St. podružnica Bay Vievv podružnica 3rd Ave & Mitchel St. Kinnickinnic & Lincoln Aves I A. T. Trentlagje & Son I Vogal Grove in Mineral Sts. E Vsakovrstne peči, železnina,--orodje za karpenterje, mol- = derje in mašiniste. uiKminmisiinHiimmiuimmiimimiiiimimiimnmiiimimsimfiiiiHniigmiimir NATHONAL FMNTUNG C©. 982 - 684 Eighth Ave. ž ni k n rna n NAŠA POSEBNOST JE TISKANJE V SLO¬ VANSKIH JEZIKIH. VAŠA NAROČILA ZA TISKOVINE LAHKO ODDATE Mr. F. X. Veranieh-u, 408 Park St., Tel. Han. 4187-R [DE CENA NAJEMNINA. (Humoreska) (Konec) Mati in hči sta se v zadregi spogledali. Nato pa je Bolarka iz¬ javila. da ima pripravljen znesek za najemnino ter izroči Bergerju v zavitku pripravljenih sto kron. Berger mlajši je hotel v najem¬ ninski poli zabeležiti plačilo, a pri tem je opazil, da znaša četrt¬ letna najemnina Bolarkina stoin- petdeset kron. Vprašal je torej v zadregi, ako je njegova zabe¬ ležka napačna; Bolarka mu je od¬ govorila vsa zmedena, da je nje¬ gova zabeležka že pravilna, toda. Berger mlajši je pogledoval zdaj vdovo, zdaj sramu zarudelo hčerko: po daljši zadregi se je še le Bolarka zavedla svojega po¬ ložaja ter pripomnila, da znaša četrtletna najemnina res stoin- petdeset kron, toda gospod Ber¬ ger je velikodušni dobrotnik nje¬ ne hčerke ter ji ob vsakokrat¬ nem roku podari petdeset ki on.. ... ne sicer podari .... vendar podari .... Skratka, gospa Bo- larka je toliko časa pojasnjevala Bergerju, da je ni prav nič več razumel in da bi lahko mislil naj¬ slabše o Marij anici. Tedaj pa se je ojunačila Marijanica, ko je videla, da utegne trpeti njeno do¬ bro ime ter kar na kratko pove¬ dala Bergerju mlajšemu, kako je pravzaprav z najemnino. Sto kron v gotovini je dejala, names¬ to petdeset kron pa pet poljubov v dostojni obliki. Berger mlajši se je prav srčno nasmejal, potem pa je pripomnil, da navad, oziroma naredb svoje¬ ga očeta tudi on ne sme izpre- minjati, ker je za pravilno pla¬ čevanje najemnine odgovoren, zato prosi uljudno, vendar odloč¬ no, da se mu izplača takoj ostalih pet poljubov. Po daljšem omahovanju se je tudi ta gospodarjeva zahteva uredila in Berger mlajši je bil celo tako pošten, da je šesti po¬ ljub, za katerega se je Marijani¬ ca v naglici vštela, takoj vrnil deklici. * * * Naslednji dan je prijel Berger starejši v Marijine kopel ji pis¬ mo, svojega sina, v katerem mu natančno poroča o vspehu nabi¬ ranja najemnine. Celo o plačil¬ nem načinu vdove Bolarke mu ni zamolčal. Stari Berger se je nasmehnil temu poročilu, ko je do konca prečital. Odpisal mu je sicer nekaj o “navihancih”, toda na tihem se je pa le veselil, da jabelko ni padlo daleč od jablane. * * * Po očetovi vrnitvi sta se oče in sin, ki se je med tem časom v lepo Marijanico temeljito za¬ ljubil, dalje časa posvetovala. Posledica tega posvetovanja pa je bilo pismo, ki ga je stari Ber¬ ger pisal vdovi Bolariči: “Cenjena gospa: — Z obžalo¬ vanjem Vam moram javiti, da mi s prvim novembrom ne bode več mogoče prepuščati Vam sta¬ novanja za dosedanjo najemnino. Moj sin namreč zahteva kar naj¬ odločneje, da se Vaša najemnina znatno poviša. Ta navihanec za¬ hteva celih desettisoč kron četrt¬ letno, ki se naj pa izplačuje na način, kakor se je izplačevalo do¬ slej onih preostalih petdeset kron Po pravici rečeno — uvidim sam, da je ta zahteva naravnost ne¬ sramna, kajti čas, ki bi ga vzelo tisoč poljubov po deset kron, bi onemogočil Vaši hčerki vsako drugo poslovanje. Najbolje bi to¬ rej bilo, ko bi se gospodična Ma¬ rijanica hotela odločiti ter skle¬ niti z mojim sinom pogodbo za vse življenje; na ta način bi po¬ tem lahko v vsakdanjih obrokih zadoščala svojim dolžnostim. Ako ste torej Vi in Vaša go¬ spodična hčerka z mojim nasve¬ tom zadovoljni, lahko se pogodba med njo in mojim sinom čez šest tednov sklene v tukajšnji Karlo¬ vi cerkvi. DRUŠTVA POZOR! ‘Harmonie Hall’ ima na razpolago ZA DRUŠTVENE SEJE najboljšo in najlepšo in najbolj praktično ter toplo dvbrano ,kar jih je v tej okolici. Najemnina primer¬ no nizka! Harmonie Hall ima vse ugodnosti ZA DRUŠTVENE PRIREDITVE kakor veselice, vaje, koncerte, predstave, bankete ali karkoli po nizki ceni: ob nedeljah je najemnina samo $15.00, ob sobotah $25.oo. “Harmonie Hall” ima centralno kurjavo (steam heating). “Harmonie Hall” je edina večja dvorana, ki je v slovenskih rokah in kjer se bodo Slovenci lahko počutili kot doma. Vse druge informacije na razpolago HARMONIE HALL 387 — lst Avenue Leo Zakrajšek upravitelj. iTniniuiu»iiiiiniiiui»miiniinnnniamn»iiii»nnmniiiiimin»niiiiimiiiminiiiif SEMENJ IN VESELICA 7. JANUARJA 1917 V SOUTH S1DE TURN DVORANI prirejena od zveze Z.l EDIN JENI SLOVENCI \ eselični odbor je prav pridno na delu, da bo do¬ segla ta prireditev višek glede obiska in vsestrans¬ kega vspeha. Program je zelo bogat ter sestoji iz tolikih točk, da bo našel vsakdo nekaj ves dan, s čim se bo lahko zabaval. Pričetek bo že ob 10. uri dopoldne. Priložnost bo dana vsakomur, da se bo zamogel vsakdo pokrepčati s toplimi jestvinami, ker odbor je mnenja, da se bodo obiskovalci vedno počutili boljše, ako bo zadovoljen želodec. “Lačen- bergerjev” ne bodemo marali na semnju! Popoldanski program vsebuje krasne točke: Na¬ stop pevskih Iduhov in domači prizor “Svatba”. Mislili boste, da se nahajate kje na Slovenskem v kaki vasi, ko bodete imeli priložnost opazovati ve¬ selo “ohcet”, kot so se vršile pogostoma v naši mili domovini še pred vojno. t Zvečer bode igia, krasna, zanimiva in po igri ples Vstopnina čez dan bo prosta. NOVO! ZA BOŽIČNE PRAZNIKE V zalogi imam vsakovrstna božična in no¬ voletna darila po najnižjih cenah. Ure, vet iži- ce, prstane, zapestnice, naglavnike, gumbe itd Kupite blago od svojega rojaka, dobite ga ceneje kot od tujca! FRANK WATCHUN 343 GROVE ST., MILWAUKEE, WIS. Z odličnim spoštovanjem Berger starejši” Pogodba se je sklenila, kakor je želel stari Berger, Berger mlajši in Marijanica sta bila že tri mesece omožena, stari Berger pa je še vedno skoraj vsak dan kasiral poprejšnje vsako četrt¬ letje pripadajoče mu poljube pri svoji sinahi. Res, dandanašnji so gospodar¬ ji v svojih zahtevah naravnost nesramni! Ne oblači se predebelo po zimi! (Zdravstveni nasveti od Dr. L. K. Hirschberg.) Kakor hitro se začuti prvi hla¬ dni veter, ki naznanja prihod zi¬ me, tedaj hitijo nekateri ljudje v svoje shrambe za obleko ter privlečejo na dan vsake vrste o- bleko, ki naj jih varuje pred mra¬ zom. Na sebe nadevajo po več pal cev na debelo obleke tako, da bi veter ali sveži zrak popreje prišel skozi zid kake jetnišnice, kakor zkoz njegovo obleko do trupla, ki tako zelo potrebuje hladilnega vetra in zraka, kakor njih pljuča. Pomanjkanje svežega zraka te¬ lesu je eden izmed glavnih vzni¬ kov, da je človek vedno v nevar¬ nosti, da zboli, kadar pihne po njem le najmanjša hladna sapa. To pride od tega, ker se drži telo z gorko predebelo obleko tako to¬ plo in kri tako razgreta, nadalje koža tako občutljiva, da ne more nobena izmed njih prenesti zdra¬ ve sveže sape. Namesto, da bi bil zrak takim ljudem dobrodošel in koristen, jim je sovražnik. Pa res. Gospodinja: “To je pa že škan¬ dal! Poi ure že pohaja vojak pod našim oknom!” Kuharica: “Ali mi niste mogli tega prej povedati ?” S * * * Protidokaz. “Ti, v šoli sem se učila, da je voda brez duha in brez okusa, včeraj sem pa očetu nalila- vode v vino, pa je takoj poznal! Pridobivajte nove naročnike; vec bo naročnikov, boljši bo list! ROJAKI! Oglasite se v nedeljo 10. tm. Pri FR. ANZELY Lake St. številka dvestotri To je blizu žabje Vasi Ker se bo obhajalo veselo go- dovanje, kjer ne bo manjkalo ničesar dobrega za grlo in želo¬ dec. Vabim tem potom najuljud- neje vse prijatelje in znance in svoje obiskovalce, da me ne po¬ zabijo posetiti to veselo nedeljo! Zadostuje. Snubec: “Ali bi lahko videl va¬ šo gospodično hčerko?” Oče: “Nepotrebno; menda vam zadostuje, ako vam pokažem svo¬ jo blagajno.” Tudi nekaj. Kmet: “Prosim, gospod žup¬ nik, ko bi bili tako prijazni tei¬ na grobu mojega sina Janeza iz- pregovorili pogrebcem nekoliko besed.” župnik: “To željo vam rad iz¬ polnim, samo povejte mi, kake lastnosti je kaj imel, da jih bom vedel navesti!” Kmet: “Pretepaval se je rad!” Zadnja želja. Sodnik na smrt obsojenemu zločincu: “Ali imate še kako že¬ ljo?” Obsojenec: “Imam! želim, da bi vi bili na mojem mestu.” Zaradi tega je najboljša spod¬ nja obleka ona, ki ni volnena, pa naj si bode potem že svilena ali iz tkanine; ta dovoljuje telesu pros¬ to gibanje ter pusti do njega do¬ volj svežega zraka. Ne omehkuži se! Ako si razva¬ dil svojo telo in se pomehkužil, tedaj skusi da to premagaš. Naj¬ bolje se to doseže, ako se polago¬ ma odvadi nositi tako težko oble¬ ko. Tudi mrzla kopel mnogo po¬ maga utrditi telo. Nobena stvar ne povzroči toliko bolezni po zi¬ mi, kakor pomehkužen j e. Mnogo ljudi je, ki so vedno bolani in “prehlajeni”; vsaka mrzla sapica jim škoduje; vedno se zdravijo z različnimi stvarmi in nikdar ni¬ so zdravi. Med ljudstvom je mno¬ go raznovrstnih zdravljenj za prehlajenje, ki pa so po veliki večini brezuspešna. Zato si je za zapomniti, da je najboljše sred¬ stvo proti prehlajeni u utrjen j e života. Znak Pisar: “Prosim, gospod, da bi mi vendar že enkrat plačo izbolj¬ šali! Glejte, shujšal sem tako, da mi že pero ne stoji več za ušesom Lahki ljudje. — Kača zavistna, ti si mi pre¬ vzela Edvarda. — Kaj se boš jezila, saj imaš še dovolj drugih. — Pa ravno Edvardu sem bila zvesta! * * * Ako bo šlo? Gospod postreščku: “To pismo izročite gospodu N.; toda samo njemu in nikomur drugemu! Ko bi ga slučajno ne dobili doma,mu pa povejte, da imate zanj važno pismo!” Nič novega. Gospod prišedši iz daljšega po¬ tovanja svojemu slugi: “No, Ju¬ rij, kaj je novega?” Sluga: “Novega nič! Samo go¬ spa so se zopet s tistim lajtnan- tom stran odpeljali.” Strašna vročina. Potovalec:“.... To vam povem na ekvatorju je sedaj taka silna vročina, da morajo domačini ime¬ ti ves dan vse kokoši zaprte v le¬ denicah, zato, da jim ne nesejo trdo kuhanih jajc”. Lepa tolažba. “To je strašna smola! Včeraj sem izgubil 50 dolarjev in še da¬ nes sem ves obupan.” “Tolažite se z mislijo, da je bil oni, ki jih je našel, gotovo izred¬ no vesel!” Kadar kupite pri naših oglaše- vateljih, omenite naš list! VELIKA RAZPRODAJA ker ZA BOŽIČ Znižane cene vsem predmetom, sen\naročil veliko novega blaga. ZLATA URA $8. 00 PREJ $12.00 Zlate verižice, prs tani/’ srebrnina drugo za dve tretjin i prejšnje cene. Pro¬ dam po tovarniških cenah samo do Boži- ča. — Edino sedaj j e čas, da zamorete kupiti svojcem kras na poceni darila. Ne zamudite te prilike, ki trka na vrata! m . Anton Grandlich 309 FIRST AVE Slovenski zlatar in urar. V tej obrti sem že 15 let! ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJO Za Milvvaukee: August Collander Joe Ajdich, John Vodovnik in J. VVohlgemuth in John Sušnik. Za West Allis : Frank Čandek in Frank Benda. Za Port \Vashington: Frank Za¬ kraj šek. Za Sheboygan: Anton Zakrajšek n Heronim Svetlin. Za Racine: Joe Strucelj. Za Aurora, Minn.: F. C. Marolt. Za Granville, 111.: Math Zupančič. Za N. Chicago in Waukegan, 111.: Anton Turk. Za Cecil, Pa. : iMike Hočevar. Za New Alexandria, Pa.: Frank Repovsh. Za Baltic, Mich. : Ivan Cotič. Za Cleveland, Ohio : Math Kobal. Za Braddock, Pa. :Martin Hudale. Za Export, Pa.:Andrew Bogatay. Za Aurora, III: Martin Junkas. Za Colo Springs,Colo. :Paul Štern Za Panama, 111.: Frank Goličnik. Kjer še nimamo zastopnikov, orosimo rojake, da se taisti prija¬ vijo, ki imajo do tega veselje. KRASNI STENSKI KOLEDAR Z VAŠO LASTNO SLIKO ZASTONJ z vsakim naročilom dobi vsakdo, kdor naroči 1 ducat ali več siik LEPO BOŽIČNO DARILO ZA VSAKOGAR Vsakovrstne slike po nizkih ce¬ nah. Z večjim naročilom slik na¬ pravim eno veliko zastonj. Pove¬ čujem iz malih na velike v vsako¬ vrstnih barvah. Razveselite svoj¬ ce za BOŽIČ s POVEČANO SLIKO'v barvah! Grem tudi na dom. FRANK SKOK SLOVENSKI FOTOGRAF 438 — 52nd AVENUE WEST ALLIS, WIS. Telefon West Allis 456-R Za prodati — pisalni stroji PISALNI STROJI V NAJEM 'S mesece $5 3F mesece $7 (Nevidna (Vidljiva pisava) _ pisava) NAPLACILO SE 1 POSEBEN ZAHTEVA, KA-jPRILOŽNOSTNI DAR SE KUPI. | NAKUP Za vse VRSTE PISALNIH STROJEV. Na¬ ravnost iz tovarne k vam. Agentov nimamo. Nobenih posredovalcev. V gotovini ali na obro¬ ke. Ako ne morete priti, pišite po cenik ; pre- enečeni bodete, kako nizke cene imamo. Popra¬ vila in potrebščine za vse vrste pisalnih strojev American Writing Machine Co PHONE MAINE 883 370 EAST WATER ST. ..aoiupniK za prvovrstno dobro poceni ŽGANJE in vsakovrstne likerje ZAPOMNITE SI da ste pri njem postreženi boljše in bolj točno kot ki drugje; obenem pa podpj,.f te svojega rojaka. - - - FRANK FUŽIR HOTEL IN SAL00N 228 REED STREET Priporoča snažna prenočiš? sobe na teden ali na dan. a Vedno sveže PABST Pivo Telefon Hano Ver 3843.y "N fl HRENS and VAH f Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET IGNAC KUŠLAN SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAURANT 229 First-av., Milvvaukee Proda jem izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. Slovencem se priporočam Vedno sveže Waukesha pivo.. JOHN SKOK SALOON 360 Florida St, Milwaukee, Wis. Se priporočam cenjenim roj&kom v blagohoten obisk (N17) JOHN TES0VN1K (Na vogalu So. Pierce St.) Gostilničar, 297 FIRST Ave Vsem cenjenim rojakom pri. poročam v obilen obisk svojo gostilno, kjer točim vedno sve- že pivo, vino, likerje ter imam na razpolago fine smodke. Priporočam se vsem za pri. jazen poset! THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLI5KA DRŽAVNA ■\ BANKA Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovence? svoje prihranke. — Mi želimo vse Slovence, časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti WEST ALLIS, WIS. Dl. Zobozdravnik Odprto tudi zveččr od 7.-9. fotografije ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja Naznanilo in priporočilo- Slovencm in Hrvatom na West Allisu naznanjam, dobite pri meni premog, vsa ‘ ke vrste in drva po nizki cent Na razpolago sem vam vsak’ čas. Postrežba hitra. EKSPRES VALENTIN PETRIN 775 — 64th Ave Telefon West Allis 546-B 204 Stumpf & Langhof Bldg * (Grove st. in National ave) Priporočam se Slovencem in Hrvatom ter jim naznanjam, da sem otvoril restavrant. Pri me¬ ni dobite okusne jedi in pečenke, kavo, mleko in “soft drinks”. Po¬ streženi boste točno. Vse je ved¬ no sveže in sanitarno. JOSEPH DUL 402 Clinton Street Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABM Se priporoča vsem Slov* nc iliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiumiiiiiiiii' 1111 ^: — EDINO SLOVENSKO I v KEGLJIŠČE 5 v milwaukee in | DVORANA *§ — za društvene prireditve seje in VESE" ^ E LICE Po zelo nizki ceni. g _• V moji gostilni boste vedno točno r = streseni z dobrim domačim vinom 10 g = svežim PABST pivom in z drugim' *>" g brimi vsakovi stnimi pijačami. I FRANK BENDA, 477 National Avenue J ...