— 303 — Novičar iz austrianskih krajev. Iz Gorice 17. sept. A. M. Ravno sem pregledal letopis goriškega gimnazija, na kterem je 14. dan f. m. bilo šolsko leto dokončano. Učencov je bilo vsili skup 238; po naroda: Slovencov 127, Farlanov 72, Italianov 20 in Nemcu v 19. Verlo dobro so se naši fantje večidel obnašali, posebno pa so se vsi pričajoči čudili gladkim odgovorom pri zrelotnih izpraševanjih, kte-rim se je 9 osmošolcov podverglo. Zares pač prav lepo opravičen je ravno zadnje dni od slavnega c. k. mini-eterstva poslani pohvalni list, kteri primorskim gimna-zijem našega v izgled predstavlja. Na čela letopisa nahajamo dva šostavka, enega modroznanskega od občutkov", drazega zemljoznanskega (geologičuega) okolico goriško popisujočega. Toliko v obče. Sedaj še nekaj o slovenščini. Valovi šolskih prenaredb se niso še prav vlegli. Slavno ministerstvo je hotlo nam vstreči in nas gimnazij s tacimi osebami preskerbeti, da bi redni učitelji zraven drazih predmetov lahko tudi deželne jezike učili — in to, red in stanovitnost, je, česar želimo. Pa komaj so se bili gospodje sošli,—za nas ni ga bilo nobenega. V ti zadregi in sili bila sta naprošena dva tukajšna du- hovna in sta se osnovala, glede na pičlo število učencov in njih potrebe in na pomanjkanje časa pri učiteljih, namesto poprejšnih 3, le 2 slovenska razreda po 3 ure na teden. Pervi je imel 21 učencov iz tretje, drugi 15 večidel iz četerte šole spodnjega, le 4 so bili iz zgornjega gimnazija, razun 3 so vsi bili Slovenci. Slovenski jezik je za Slovence zapovedan predmet, začne se pa prednašati še le tretjošolcora. Letošnji napredki so bili le srednji; kar pa človeka naj bolj žali, je nerazumljiva mlačnost naše mladine do maternega jezika, ker bi vendar spoznati mogla: da ne zna kakor je treba maternega jezika, in da ga bo, če ostane v svoji domovini, v vsaki javni službi potrebovala. Po mojem mnenju Lki je bilo deloma tudi na dostojnem mesta raz-odeto) je menda vzrok te prikazni zvun omenjene ne-rednosti in nestanovitnosti in večkratne premembe učiteljev, v sledečem iskati. Slovenski ali gerški jezik ali kak drug predmet spada pri naših učencih v eno ver-sto. Kdor pa šolsko mladost pozna, ve, kako rada kaj odtrese, če se ji zdi, da se na to ne gleda veliko, in pretekle leta se je skor le za silo — ker ni moglo dru-gači biti — za slovenščino skerbelo, da je bila memo družin ved skoraj ob vso veljavnost in častitljivost. Drag, morebiti še bolj važen vzrok in zaderžek je pa, naj reče kdo, kar hoče, tisto sirovo filisterstvo, ki žalibog! pri nas še ni popolnoma zginilo, in ktero tako rado z „mo-štro di sklav" pita tiste, ki slovenski jezik govore. Kakor oblita kokoš se derži po takem naš Slovenček, in tacim strupenim pušicam, s kterimi ga na ulici, v šoli in na domu napadajo, ogniti se, se navadi bistra slovenska glavica v nekih mescih farlansko govoriti, in ne slišiš ga skor več v prijaznih pogovorih uobenega dru-zega jezika, kakor furlanskega, le v znanstvenih rečeh se še pomenkvajo po nemško. Je pa tudi pri nas dovolj ljudi, ki morebiti še prav lepo suknjo nosijo, ki bi se pa silno čudili, če bi jim kdo pravil, da v slovenskem jeziku se lepe bukve vsacega zapopadka in množin znanost tiskajo, da časopisi izhajajo itd., in pri tacih ljudeh stanujejo učenci. Lepo je gojezdo pa ptiči so — goli. Pripoveduj sedaj učencom, kar češ od lepote jezika našega; razkazuj jim njega ozko zvezo z dragimi slovanskimi narečji; pokaži jim potrebo ga znati v našem cesarstvu, naj si duhoven, vradnik, zdravnik ali karkoli v kakošni deželi, kjer ljudstvo slovansko govori; pravi jim, da saj ne mora ravno tako biti, da bi smel le ?3sirov kmet" slovensko govoriti, — poslušali te bodo morda, pa vendar ostanejo merzli kot popred. Zastonj je vse prizadevanje še tako gorečega učitelja, zastonj pričakovanje zaželjenih napredkov, dokler jimjematerni jezik jarm in jim ljubezni do njega manjka. — Serčno nas je veselilo slišati od ponudbe nekega veljavnega Slovenca za našo stolico, kteri bi ji bil gotovo krepka podpora in bi bil znal slovenšino spet v čast pripraviti in pregnati mlačnost goriške mladine, — toda splavala je po vodi naša nada. Negotova začasnost in namestovanje bo tedaj berž ko ne še za prihodnje leto obstati moglo. Kdor koli pa bode nauk slov. jezika prevzel, naj perva in živa skerb mu bo, ledeno odejo, ki učencov serca sklepa, z zanimivem razlaganjem prodreti, predsodke ovreči in jim dati nalogo, da naj si prizadevajo vsak v svojem okrogu, vsak po svoji moči, neumnost in nevednost s pohlevnim prepričevanjem naših neprijatlov, odvračati in slovenskemu jeziku dostojno spoštovanje pridobili, ki mu ga visoka vlada sama, vpeljavši ga v šolo, tak očitno skazuje. To bo gotovo več zdaio kot prisiljeno učenje. Sicer pa Bjg daj, da bi slavna šolska vradnija novo, našim potrebam primerjeno osnovo, ki ji je bila ne davno predložena, poterdila in da bi se verlim vsestransko izobraženim korenjakom sloven-šina izročila! Iz Ljubljane. Za Krajnce, ki po v višjih šolah na D ud a j i, je »dej 11 Knaffelovib štipendij izpraznjenih; vsaka štipendija znese 120 L1. Pač lepa pri-pomoč vsakemu učencu, ki je tako srečen eno tih štipendij dobiti. — Vreme tega mesca je zares čudno. V pervi polovici včasih skor tako merzlo kakor pozimi, v drugi polovici soparno kakor o pasjih dneh. Dunajski časnik pravi, da o d leta 1785 se ne pomni več taka vročina v tem času, kakor je bila pretekli teden. Včeraj popoldne — skor čez 3 tedne — se je spet pervi-krat vlil dež z bliskom in gromom in napil žejno zemljo. — 304 —