St. 6(1643) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 5. februarja 1981 Cena:10 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ihpfi tifitulfft iiiru uuiCnfl Ob 8. februarju Zakaj se nam misel vsakokrat, ko P'šemo uvodne besede za slovenski kulturni praznik, najprej pomudi pri mšernu? Prav gotovo zato, ker sta Puh in misel velikega pesnika naš Pajsvetlejši svetilnik in najvidnejši kažipot za naša ravnanja. Ta velikan 'teše kulture in simbol slovenske narodne samobitnosti nas je z vsem teojim delom zadolžil za vse večne tase. Predvsem dolg do Prešerna od nas Ohteva, da že enkrat postavimo na tehtnico vesti naš odnos do lastne kulturne preteklosti in sedanjosti, tej bomo kulturi le tako mogli zagotoviti tisto mesto v družbi in 'ned dejavnostmi, ki si ga je Prislužila skozi stoletja, ne nazadnje P3 med narodnoosvobodilnim bo-tem kot soborka na partizanskih Položajih in vedrilka v pričakujoči an zmage in osvoboditve zazrtih obrazov. Nešteto primerov kaže, da naš odnos do kulture še vedno ni tak, da j imeli mirno vest pred Prešerno-V|m naročilom. Še vse preveč je 'kezbrižnosti in neodgovornosti, kar * Pogosto manifestira v pojavih, ko le kultura zavestno odrinjena od 'nize kot nekaj odvečnega in nepotrebnega, v knjigovodskih knji-^h pa okvalificirana kot strošek, ki ^eri bilanco. Tako pa pojmujejo ^utturo tam, kjer bi je bili najbolj P°trebni, kjer manjka minimalne kulturnosti celo V medsebojni odnosih. N« srečo je takih pojavov čedalje manj in čedalje več pridobitev, ki Omogočajo boljšo razrast kulturnih dejavnosti. Pravkar končano srednjeročno obdobje potrjuje to ugotovitev. Na Dolenjskem, v Beli “\i'n'• Posavju in na kočevsko-"Tn‘*?m območju so vknjižili “Prečji kulturni napredek v zadnjih Aisetih letih, kar še posebej velja ® nekatere občine. Manj rožnati, oda še vedno znosni časi se obetajo v novi petletke Splošno varčevanje ** bitka za stabilizacijo sta okrnila "'ožnosti za še večji kulturni razcvet. Od denarja pa vendarle ni vse dduista Kulturnosti, ki nam vsem manjka, si ne moremo kupiti, pač w s' jo lahko pridobimo. Receptov ® to ni, do kulturnosti se mora dokopati vsak sam, a zavestno. Biti P® mora dovolj močan, da se bo b*vobodil porabniškega hlastanja, tekme za povečevanje blaginje, in ovolil vstop stvarem, ki mu sicer ne teKio kopičile mošnjička, ga bodo P* duhovno in humano plemenitile. "Pl si prave človeške sreče brez °mike gotovo ne moremo misliti. V Črnomlju že četrti teden filma Na njem bo prikazanih sedem jugoslovanskih filmov Pod pokroviteljstvom delovne organizacije Belt bo v Črnomlju od 9. do 15. februarja že 4. teden jugoslovanskega filma. Spored bo potekal v kulturnem domu s predstavami ob 17. in 20. uri, v avli doma pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo del Miroslave Ritonja. Prireditelji, Zavod za kultur-no-prosvetno dejavnost. Koncertna poslovalnica Bele krajine in občinska kulturna skupnost, so v programu uvrstili sedem jugoslovanskih filmskih stvaritev novejše proizvodnje. 9. februarja bo na sporedu »Petrijin venec” v režiji Srdjana Karanoviča, 10. februarja film „Kdo tam poje” (Slobodan Šijan), 11. februarja »Poseben postopek (Goran Pas-kaljevič), 12. februarja ;,Prišelje čas, da ljubezen spoznaš” (Zoran Galič), 13. februarja »Trofeja” (Karolj Viček), 14. februarja »Delo za določen čas” (Milan Jelič) in 15. februarja »Splav meduze” (Karpo Godina). Sevnica: več sporazumov je že stoodstotno sprejetih PAR-NE PAR POTONIL V DRAGEM BENCINU - V splošnem pričakovanju so jv torek dopoldan delegati zveznegi zbora na priporočilo ZIS z dvigom rok dali znak za odpravo sodo-lihege sistema prepovedi voženj. Omenjeni zakon, ki je veljal skoraj dve leti, nas je vsaj delno silil v varčevanje z gorivom, največ pa je naredil „paket” novih cen. Trinajst odstotkov zmanjšano-porabo bi lahko mirne duše pripisali predvsem podražitvi Seveda varčevanja z gorivom ne bo konec, saj bo po J. maju prišel nov paket varčevanja ali lepše, nov strogi zakon o omejitvah hitrosti in temeljih varnosti cestnega prometa. Da podražitev naredi svoje, kaže tudi gneča (na sliki) na povsem „normalen” dan na novomeški avtobusni postaji Ker sto ljudi ne more v en avtobus, bodo morali odgovorni za avtobusni promet čimprej razmišljati o dodatnih avtobusih in novih progah. (Foto: Pavlin) Pregled pristopanja delavcev in tozdov k samoupravnim sporazumom za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti v občini in republiki kaže v sevniški občini zelo ugodno sliko. Značilno pa je tudi, da se do konca januarja, ko je potekel podaljšani rok sprejemanja, ni bistveno spremenilo razpoloženje do SIS materialne proizvodnje. Se najbolje je skozi prišla skupnost za železniški promet, po pristopljenih tozdih znaša odstotek 51,7, pri delavcih pa 47,3 o d stot. 100 odstotno so sprejeti sporazumi republike in občinske izobraže- KRŠKO' PRIPRAVE NA KONGRES SAMOUPRAVLJA LCEV V ponedeljek, 9. februarja, se bodo v Krškem zbrali predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov v krški občini. Pogovorili se bodo o izvedbi letnih sej osnovnih organizacij zveze sindikatov in o izdelavi programa dela le teh ter o pripravah na III. kongres samo-upravljalcev. Za razvoj žumberško—gorjanskega območja smo v dveh letih premalo naredili, so ugotavljali udeleženci petkovega sestanka v Krškem. Sklical ga je izvršni odbor Skupnosti spom iiskega območja in povabil nanj razen predsednikov občinskih skupščin z obeh strani Gorjancev tudi predstavnike izvršnih svetov in komisij za manj razvite iz SR Slovenije in Hivatske. Pot za oživljanje tega predela pa je vendarle odprta. Skupnost je dosegla politično soglasje obeh republiških konferenc SZDL, zato bo zdaj preko delegatskega sistema poskušala čimprej spraviti predloge v srednjeročne programe interesnih skupnosti. Predsedstvo skupščine skupnosti bo nadaljevalo akcijo, da bi območje Žrmberka in Gorjancev čimprej dobilo enak zakonski položaj, kot ga ima spominski park Trebče-Kumrovec. Predsedstvo se bo razen tega obrnilo na komisijo oziroma odbor za skladnejši razvoj v SRS in SRH s prošnjo, da sezmnita nosilce planov SIS s politiko obeh republik do tega območja in jih spodbudita k reševanju najbolj perečih problemov. Občine so za srednjeročno obdobje že posredovale svoje predloge za boljšo prometno povezavo območja, za širjerje ptt mreže, za odpiranje novih delovnih mest, za boljšo preskrbo z vodo, za stanovanjsko gradnjo in turistične objek- te. Zdaj so jih dolžne vnesti v petletne načrte, jih uskladiti med seboj in jih posredovati republiškim SIS ter komisijama za manj razvita območja. Iz razprave povzemamo, da so zlasti občine na slovenski strani do zdaj precej napravile in zaustavile beg ljudi iz hribovitih predelov. Približale so jim industrijske obrate, kmetije pa usmerile v živinorejo. Tako je na primer povprečna razdalja do delovnega mesta v krški občini naj več 10 do 15 km. Občina Brežice načrtuje ob vznožju Gorjancev širjenje Kovinoplasta na Jesenicah, tovarno betonskih elementov in tovarno strojne opreme v Krški vasi. Vse občine od Novega mesta do Črnomlja in Metlike pa bodo sprejele v svoje programe modernizacijo cest, izgradnjo vodovodov, pospeševanje kmetijstva in turizma. Doslej so marsikaj gradile nepovezano in tako se je zdaj ta, zdaj ona cesta končala na meji. »Cesta Gospodična-Gabije, ki je lani povezala obe strani, pomeni korak JUBILEJ „PLANINE“ V nedeljo, 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika, bo pevski zbor kulturnega društva »Planina” iz Cerkelj ob Krki proslavil desetletnico delovanja. valne skupnosti, republiške telesno kulturne skupnosti, občinske skupnosti socialnega skrbstva in zaposlovanja. Večino ostalih samoupravnih sporazumov družbenih dejavnosti je sprejetih nad 90 odst, razen občinske raziskovalne skupnosti (72,5 odst tozdov in le 50,3 odst delavcev). Hkrati je v sevniški občini tekla akcija za podpisovanje sporazuma o štipendiranju. Ta akcija še ni zaključena, doslej je ta samoupravni sporazum podpisalo 84,3 odstotka tozdov in 79,8 odst delavcev. Z več sodelovanja hitreje do napredka spominskega območja Zumberak — Gorjanci naprej," je dejal predsednik komiteja za turizem pri IS SR S inž. Franc Razdevšek, ko se je v svoji razpravi zavzel za složno medsebojno načrtovanje in podprl prizadevanja za uzakonitev spominskega območja Zužembe rak -Gorjanci. JOŽICA TEPPEY TEKMOVANJE „MLADI V KMETIJSTVU" NA BIZELJSKEM Na občinskem tekmovanju pod naslovom »Mladi v kmetijstvu", kije bilo v soboto zvečer na Bizeljskem je sodelovalo sedem ekip, šest iz brežiškega in ena iz bizeljskega kmetijskega območja. Zmagala je ekipa artiškega okoliša, drugo mesto je osvojila ekipa s kapelsko-dobovskega območja in 3. ekipa Čateža in Krške vasi. V zmagovalni ekipi sta bila dijaka srednje kmetijske šole v Novem mestu Darko Lapuh iz Artič in Zvonko Černelič iz Dečnih sel ter kmetijski tehnik Ivan Predanič iz Zgornjega Obreža. Tekmovanje je pripravil aktiv zadružnikov Slavina ob pomoči občinske konference mladih v kmetijstvu v Brežicah. i Po prehodnem nju ponovno suho jasno vreme. VHapMNMMI j NT I N i kikj lin 3ShOmB poslabšata deloma UREDNIŠTVO V GOSTEH Novinarji Dolenjskega lista bomo 11. februarja obiskali RAČJE SELO Ljudi iz te krajevne skupnosti vabimo, da v čim večjem številu pridejo ob 18. uri v gasilski dom, kjer se bomo pogovarjali o uspehih pa tudi težavah, ki zavirajo razvoj KS. ZIMSKI SPREHOD PO DNU KRKE - Za Draga Lesa in Rudija Skupeka, člana Kluba-za podvodne aktivnosti Novo mesto, je bilo nedeljsko namakanje na Otočcu le redni mesečni trening in osvežitev. Ob zunanji temperaturi minus 7 stopinj sta pri čolnarni skočila v Krko, ki je tedaj imela le nekaj več kot 3 stopinje nad ničlo. Čeprav sta nosila neoprensko obleko, ne mislite, da objema ledene Krke nista čutila. Kljub vsemu sta se skoraj dvajset minut „sprehajala ” po dnu. Zanimivo je tudi zapisati, da je bila Krka v tem času še kar prozorna in čista. Iz dna sta prinesla tudi več drobnih predmetov, kot spomin na januarsko namakanje. (Foto: Janez Pavlin) Naj bi bil kulturni praznik tudi . an premislekov, kako se osvoboditi e ui etn ost i v porabništvo, kako »zdrobiti spone”, ki nas priklepajo 'te naše male, tako ozkosrčne teetove. To pa bi lahko imeli tudi za fešernovo naročilo. IVAN ZORAN Ta teden se začenja bogat spored prireditev v počastitev Prešernovega dne Ta in prihodnji teden bosta potekla v znamenju kulture in te TEK A SE ČAS KOLIN - Ob veliki skrbi in delu, da ne rečemo tudi ljubezni do živali, je mogoče tudi na majhni krpi zemlje zrediti v*Hko svinjo. Tilka Sumej iz Prešne loke v sevniški občini je taka ~^bna rejka in tu je tudi njeno plačilo: nad 300 kg Ježka mrcina, so ji to soboto skrajšali (za svinjo dolgo) življenje. Imela je 1 70 9»! obsega in komajda so jo stlačili v „trugo“ za šopanje ali tudi ^vžanje kot pravijo v tamkajšnjih krajih. (Foto: A. Železnik) umetnosti V vseh dolenjskih, belokranjskih in posavskti občinah ter na kočevsko-ribni-škem območju so napovedane številne prireditve, s katerimi bodo v mestih in nekaterih podeželskih središčih počastili 8. februar, praznik slovenske kulture — Prešernov dan. NOVO MESTO: KONCERTI, RAZSTAVE, RECITALI - Praznični spored se bo začel drevi v Domu Majde Šilc, kjer bodo tam bivajoči srednješolci na literarnem večeru brali dela šesterice novomeških besednih ustvarjalcev. V Domu kulture bo jutri ob 19.30 nastopil Koroški akademski oktet in na celovečernem koncertu zapel dvajset pesmi znanih skladateljev. Posebno zanimanje je za soliste in prvake novosadske opere, ki bodo v Novem mestu gostovali v ponedeljek, 9. februarja. Z opernimi arijami in odlomki iz operet bodo ob klavirski spremljavi dirigenta Imreja Toplaka nastopili: Vera Kovač — Vitkay, Zlatomira Nikolova, Vojislav Kučulovič in Svetozar Drakulič. Popoldne bodo peli za osnovnošolce, ob 19.30 pa se bo začela prireditev za odrasle in bo veljala za koncertni abonma. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali razstavo Prešernovih objav in prevodov njegovih del v druge jezike, ki jo v sodelovanju s Studijsko knjižnico Mirana Jarca pripravljajo v tovarni zdravil Krka. KRŠKO: PRVA PODELITEV PREŠERNOVIH PLAKET - Osrednja slovesnost bo v nedeljo ob 16. uri v Kostanjevici, kjer bo slavnostni zaključek 25. dolenjskega kulturnega festivala, hkrati pa bodo najznačilnejšim ljubiteljskim kulturnim delavcem prvič podelili Prešernove plakete. Slavnostni govornik na proslavi bo dr. Anton Slodnjak. Zvečer bo v Kostanjevici gostovalo mariborsko gledališče s Partljičevim delom »Za koga naj še molim”. V krškem Delavskem domu bo od 18. uri srečanje z mladimi literati in glasbeniki iz krške občine. TREBNJE: NOVA „SAMO-RASTNIŠKA BESEDA” IN RECITAL V GALERIJI - Jutri ob 18. uri bo osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku v trebanjski občini v zgornjih prostorih Galerije likovnih samorastnikov, kjer bo na ogled nova postavitev (Nadaljevanje na 4. strani) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED % V New Delhiju se ta teden Jp začenja ministrska konferen-S ca neuvrščenih - za zateček sicer na ravni veleposlanikov, ki bodo pripravili nujne podrobnosti za šefe diplomacij. Ti se bodo v indijskem glavnem mestu zbrali prihodnji teden. Konferenca neuvrščenih prihaja v pravem času, kajti v svetu se je nabralo več kot preveč nevarnih žarišč. Tu je kajpak predvsem „večno“ Skorajšnji zbor neuvrščenih prihaja pravi čas aktualen problem razvoja in odnosov med razvitimi ter nerazvitimi, borba za nov mednarodni gospodarski red Kljub neštetim poskusom in pobudam dežel v razvoju ostaja problem iz leta v leto enako težaven. Razviti niso voljni spremeniti sedaj veljavnih gospodarskih razmer, ki so globoko krivične za revne in prinaša-5 jo velikanske prednosti bo-> gatim. V osnovi je mogoče % govoriti o naslednji krivici: J revni proizvajajo surovine, ki % jih morajo poceni prodajati 5 razntim, ki te surovine predelajo in jih v obliki različnih izdelkov drago prodajajo deželam v razvoju. To je kajpak hudo poenostavljena skica stanja, ki ji je treba dodati še naraščajoče dolgove, zaostajanje v razvoju na vseh področjih in še kaj. Iz tega so izvzete samo tiste države v razvoju, ki imajo nafto. Pri tem vetja dodati, da so „naftaši“ po začetnem zmagoslavju in podpori dežel v razvoju (ki so v tem videli začetek neke poti, na katero bodo lahko pozneje s svojimi surovinami stopili tudi sami), zadnje čase deležni vse bolj glasnih očitkov. Z vedno višjimi cenami nafte so namreč začeli še dodatno (ob višjih cenah izdelkov iz razvitih držav in požrešni inflaciji) bremeniti nerazvite. Dežele - proizvajalke nafte so sicer že pred leti obljubile, da bodo del svojega novega I bogastva prelile v posebne sklade za pomoč in razvoj nerazvitim, toda to se ni uresničila In vendar bodo v New Delhiju v ospredju tako imenovani „čisti“ politični problemi, značilni za sedanje slabo stanje mednarodnih odnosov. Starim nerešenim zadregam, na primer usodi pale-stincev, ki še vedno ne morejo uresničiti svojih zakonitih pravic m Bližnjem vhodu, so se pridružile še nove - denimo vojna med Irakom in Iranom, v ozadju pa ostajajo tudi vietnamska zasedba Kampučije, prisotnost sovjetskih enot v Afganistanu in druge. Vse to neuvrščeni niso uspeli razrešiti, dasi jim nihče ne more očitati, da se niso trudili, da niso poskušali Najprej z večino 104 glasov in kasneje, jeseni, s še večjo (111 glasov). Prav tako je ostal sedež v Združenih narodih zastopnikom vlade demokratične republike Kampučije in siga niso uspeli priboriti predstavniki sedanj egi kampučijskega režima, ki je prišel na oblast s pomočjo vietnamskih tankov. Poskušali so tudi na drugih področjih in na nekaterih uspeli, na nekaterih pa ne. Toda lani je bilo nasploh slabo leto, kar zadeva popuščanje napetosti in odnose v svetu, pa so zato svoj delež neuspehov kajpak morali imeti tudi neuvršče-niNew Delhi bo trd oreh, saj ni mogoče zanikati, da v vrstah neuvrščenih ne bi bilo nasprotij in celo odkritih sovražnosti Zato bodo nekatere razprave ostre in ozračje ne bo vselej najmilej-šeToda neuvrščeni lahko j obstanejo kot svetovna poli- i tika in vest človeštva, kakor \ je to ponazoril jugoslovanski \ predsednik Tito, samo tedaj, \ če bodo ostali na izvirnih < načelih svojega gibanja. To \ pomeni dosledno uveljavlja- J nje politike nevmešavanja, i ozemeljske celovitosti, pravi- J ce do lastne poti razvoja * brez pritiskov. % ut (a N p PREPOVEDANA JAVNA BESEDA — Južnoafriška rasistična vlada je prepovedala iz< časopisov, namenjenih temnopoltim prebivalcem. To sta The Post in Tire Simday Post, anje dveh asopisa, v tade je katerih so se temnopolti novinarji in uredniki borili za svoje pravice. Ta odločitev južnoafriške v£ povzročila val protestov v Afriki, a tudi v razumno misleči svetovni javnosti. Na sliki: urednik s prepovedanima časopisoma, katerih usoda jeza zdaj neznana. (Tele foto: UPI) Skrajni čas je, da se zdramimo Veliki načrti o pridelovanju hrane ne bodo uresničeni, če ne bomo v prihodnje koreniteje odpravljali starih, vsem znanih kmetijskih problemov Zaman je govoriti o velikih zveznih in republiških načrtih o pridelovanju hrane in izvozu, če ne bomo poskrbeli za boljšo obdelavo kmetijske zemlje kot v preteklih letih. Pomanjkljiva odcrba kaže, da poraba hrane raste hitreje kot pridelava. Vendar ne zato, ker bi poraba bila pretirana, temveč ker kmetijstvo slabo izkorišča naravne možnosti Vzroke poznamo: vse več ostarelih kmetov brez mladih delovnih rok na posestvih; vse več mlajših kmetov zaposlenih zunaj kmetijstva; zraven ■/#//##########/#/#/###/######/####/#####i neurejen trg in pomanjkljiva organiziranost kmetov. Pri odpravljanju teh ovir pa smo premalo gibčni. Pri oskrbi za ostarele kmete pozabljamo, da je poleg take starostne pokojnine, ki naj bi jim zadoščala za preživaljanje, treba poskrbeti tudi za obdelavo njihovih posestev. Z zviševanjem pokojnine so namreč manj odvisni od dohodkov s posestva in nuja, da bi ga dobro obdelovali, popušča. Podobno je pri delavcih-kme-tih. Ali ne občutijo več nuje ali ne utegnejo svojega posestva obdelovati tako kot včasih, ko so bili odvisnik od njega. Pri tem bi se morali vprašati, kako izpolnjujemo geslo »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!” Kmalu po vojni so jo zgubili tisti, ki so z njo izkoriščali ljudi brez zemlje. Toda, ali jo zdaj imajo res le tisti, ki jo obdelujejo? obdelujejo dobro, sedanjemu razvoju ustrezno? KMETE je treba tesneje povezati z družbenim NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED I s i I Mednarodni monetarni fond je soglasno sprejel predlog, po katerem bo Jugoslavija v prihodnjih treh letih lahko izkoristila kredit v skupni vrednosti približno 2,2 milijarde dolarjev ob običajnih ugodnih obrestih. Ta sredstva pomenijo plačilno-bilančno podporo Jugoslaviji za izvedbo stabilizacijskega programa, ki so ga strokovnjaki fonda pred tem proučili in pozitivno ocenili. Med razpravo so posebej poudarili, da Jugoslavija že vrsto let dobro sodeluje s to mednarodno finančno ustanovo. Poudarili so tudi, da je politika stabilizacije za prihodnje obdobje učinkovito vključena v petletni program razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Kredit Jugoslaviji Upoštevajoč realnost in resnost tega programa, kakor tudi dosedanje uspešno sodelovanje, je kredit v višini 2,2 milijarde dolarjev po obsegu največja vsota, ki jo je mednarodni monetarni sklad do zdaj odobril neki državi v razvoju. NARAŠČAJOČ POMEN TURIZMA S spletom raznih neugodnih okoliščin (potres v Crni gori, nestabilna gibanja v svetu) lanski turistični načrt ni bil v celoti dosežen, vendar pa je splošen vtis ugoden. Lani smo zabeležili 3 / milijonov domačih turistov. Uradno smo registrirali tudi 1,2 milijarde dolarjev dohodka, s čimer je bil dosežen rekord. Tudi leti 1976 in 1978 nista bili slabi, tako da lahko celotno srednjeročno obdobje dobi solidno oceno, čeprav je tuji turistični promet naraščal nekoliko počasneje, kot smo načrtovali. V tem času smo zgradili tudi č-3.000 ležišč v hotelih in 128.000 drugih turističnih objektih. Na kratko rečeno, naš turizem je dobro napredoval, če upoštevamo številne težave, vendar pa to ne pomeni, da ne bi mogel še hitreje. Zato so delno kriva sredstva, ki jih je zmanjkalo, da bi zgradili vse, kar smo načrtovali. Ob tem je treba povedati, da smo zaostali tudi pri razvoju prometa, infrastrukture, trgovin in drugih dejavnosti, brez katerih turizma ni. Turizem je spet pokazal, kako pomemben je za devizno bilanco in stabilizacijo. Tudi v prihodnjih petih letih mu pripisujemo pomembno mesto. Sredi tega desetletja naj bi se število nočitev tujih gostov povzpelo na 52 milijonov, devizni prihodek pa naj oi se večal S) povprečni letni stopnji 8 odstotkov, očno naj bi tudi povečali število ležišč v hotelih, kampih in drugih objektih. Precej bo treba povečati tudi ponudbo v celinskem delu države. Veliko pozornost pa bo treba nameniti dohodkovnemu povezovanju turizma s kmetijstvom, živilsko in drugo industrijo ter prometom. 35-LETNICA PRVE NAŠE USTAVE Ustava iz leta 1946 je izjemen datum v razvoju naše državnosti. Spomini na to ustavo, sprejeto 31. januarja pred 35 leti, v času revolucije na podlagi dokumentov AVNOJ, se neizbežni tudi v trenutku, ko Titova pobuda o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti dobiva ustavno obeležje. Zanimiva je podrobnost prve ustave nove Jugoslavije, predvsem s stališča današnjih odnosov. Med drugim je ta ustava dolžnost vodje države zaupala kolektivnemu organu - prezidiju - ki je zastopal mlado državo pod Titom in opravljal druge odgovorne naloge. Ustavo FLRJ je sprejela ustavodajna skupščina, pred tem pa so se o njej izjasnili vsi jugoslovanski narodi in narodnosti. Največ odgovornosti za oblikovanje takratne ustave sta imela Edvard Kardelj in Moša Pijade. MILAN MEDEN 5 * S I ! s s N s s s s s s Premisliti bo treba o predlogu, ki smo ga slišali na pogovoru o kmetijstvu. Prinesel naj bi spremembo v naše odnose do obdelovalne zemlje. Glasil se je: vse lastnike zemlje, ki je ne obdelujejo ustrezno, je treba vprašati, kaj nameravajo z njo. Odločijo naj se za boljše obdelovanje ali jo dajo v obdelovanje drugim. Nekateri se bodo ob tem nasmehnili, češ kdo jo bo pa obdeloval. Nekje so neobdelane ali zelo površno obdelane že skoraj cele katastrske občine, TELEGRAMI LIMA - Perujska vlada je poslala Ekvadorju še zadnje sporočilo, v katerem zahteva ustavitev akcij na spomem obmejnem ozemlju, na katerem že štiri dni potekajo perujsko -ekvadorski 'spopadi. Sporno mejo so določili februarja 1942 v Riu, in sicer s podpisom protokola o miru, protokola, ki pa se mu je Ekvador pred dnevi odpovedal. NA1ROBI - Brezobzirni napad 30 južnoafriških komandosov v petek ob dveh ponoči na predmestje mozambiške prestolnice Maputa, med katerim je bilo po zadnjih podatkih 13 ljudi ubitih, 8 pa ranjenih, je izzval ogorčene reakcije v vsej afriški soseščini. Zimbabvejski premier Robert Mugabe je ta vdor označil za sestavni del južnoafriške strategije o destabilizaciji sosednjih neodvisnih afriških držav in se zavzel za skupno krepitev obrambe z Mozambikom. BAGDAD — Iran je ugrdno ocenil rezultate konference v TaifU in v njenih sklepih vidi nujen pogoj za nadaljnjo politično, gospodarsko in drugo delovanje islamskih držav. Kot je znano, je konferenca pozvala Irak in Iran, naj sprejmeta posredovanja islamskega odbora dobre volje, in pozvala obe državi, da ustavita sovražnosti. ker zemlje niso marali obdelovati kmetje ne kmetijske organizacije. V tem se kaže naša poglavitna slabost. Nismo znali * organizirati obdelovanja tiste kmetijske zemlje, ki bi še ustrezala za pridelovanje. Mnogi so menili, da se z zvišanimi starostnimi pokojninami kmetov rešijo skrbi za kmetijstvo. Videli so stisko ostarelih kmečkih ljudi — pozabljali pa so, da je hrana potrebna tudi delavcem. Celotnega kmetijstva ne bomo razvili do dostojne ravni z zahtevo, naj na vsakem posestvu ostane mlad naslednik. Morda pa ga bomo z združevanjem neobdelane hribovske zemlje v taka posestva, da bodo družine, kijih bodo obdelovale, imele poleg potrebnih kmetijskih strojev tudi avto in vse, kar si lahko privošči delavska družina s povprečnimi osebnimi dohodki. Na takih posestvih ne bo težko zadržati mladih naslednikov, saj tudi mestni ljudje ob dela prostih dneh radi zahajajo v naravo. JOŽE PETEK tedenski mozaik 52 AMERIČANOV, KI SO PREBILI v iranskem ujetništ1'-444 dni, je znova doma, tod*1 časopisih, na radiju in televii! se še vedno vrstijo zgodbe1 dolgih dnevih njihovega ujet®1 štva. Na dan prihajajo neka®1 podrobnosti, med drugim V& to, da so jih Iranci (zlasti’ začetnem obdobju uj et ništva1 celo pretepali in z njimi naspi® slabo ravnali. Iran j e te pripoved takoj uradno zanikal, toda to ® moti ameriških novinarjev,da® bi podrobno opisovali pripoved nekaterih talcev. Ti zatrjujejti da so jih pretepali ®e^ zasliševanji zlasti zato, da bi t njih izvlekli podatke o skrivnd šifrah, kombinaciji, s katero j* mogoče odpreti glavni * (jekleno blagajno, v kateri bile zaprte največje urad® skrivnosti veleposlaništva v Te heranu) in zaradi uporne?1 vedenja. Nekateri so pre«’ shujšali, od pet do štirideset kilogramov, sicer pa so teles110 zdravi, čeprav pravijo zdravnik1! da bodo še dolgo časa čutfl1 psihične posledice svojega # tništva. Talci so zlasti težk° prenašali popolno negotovost svoje usode (niso vedeli, kaj jd čaka: ali jih bodo obsodili izpustili) in pa pomankaii* slehernih novic o dogodkih ’ Iranu in v svetu. Za odločitev da jih bodo naposled izpustili, s0 zvedeli šele tri dni prej, in sicet tako, da niso dobili običajne?* zajtrka (čaj, kruh in marmel*' do). Ko so vprašali, kje je zajttk; so jim povedali, da morajo biti tešči, ker jim bodo preiskali kri-Kmalu zatem so prišli alžirski zdravniki (to je bila posebn* zahteva iranskih oblasti, ki so s« hotele zavarovati pred kasnejšimi obtožbami, da talci niso imeli ustrezne zdravniške neg« med ujetništvom) in jih pregledali In kako so prenašat ujetništvo? Nekateri bolje k«1 drugi, vsakdo pa si je pomagal« kot je vedel in znaL Eden izmed talcev je na primer vsak dan tekel na mestu poldrugo uro.. ■ Krajšanje dolgega časa ... PA SE ENA IZ ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE: nekdanji predsednik Jimmy Carter se poCasl privaja, u» ^c§uvu >.n, ^ fotografija nista vsak dan v časopisih kot je to bilo nekdaj. Sedaj doživi tako „čast” samo še, če stori kaj zelo nenavadnega. Pred tremi dnevi se je na primer med svojim običajnim rekreacijskim tekom spotaknil in padeL Ta trenutek je fotografiraj nek spretni fotoreporter in sljki je prišla na strani časopisov . .> Ampak vse poredkeje bo ... Iz zadnjega Pavlihe KOLO SVOBODNIH UMETNIKOV ' ' SREDNJEROČNI PROGRAM SIS on IMELI BOMO TOLIKO IN ŽIVELI TAKO, KMCOKIN KOLIKOR, BQM0 DE.LAU de Sejmišča Kmetijski /--------------- BIROKRACIJA OBISKANA SMUČIŠČA - Na Dolenjskem je Pač tako: če je prava zima, je snega povsod dovolj, če pa je zima povprečna, ga za dobro in dalj časa trajajočo smuko ni ne za domačo hišo ne na tistih nekaj urejenih smučiščih. Minule počitnice je bilo še posebej živo v Črmošnjicah. (Foto: Bartelj) SPOMNILI SO SE DELAVKE - Karmen Strajnar, žena pokojnega gla&enka, je bila ob svojem osemdesetem rojstnem dnevu nemalo presenečena, saj jo je v Domu starejših občanov, kot upokojeno delavko, obiskala delegacija Krke, generalni direktor mr. Boris Andrijanič pa ji je izročil torto. (Foto: Pavlin) KOPITARNA: IZVOZ 98-ODSTOTNO Se ceste izogibajo Dolenjske? EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja: Tit Doberšek , Pred zborom 5 vinogradnikov v Trebnjem ! J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 Ž 5 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kljub kislemu pridelku so letošnje priprave za teden dolenjskega cvička že v teku. Sestal se je pripravljeni odbor in se dogovoril, kako bo potekala tradicionalna prireditev tedna dolenjskega cvička. Pomembno vlogo pri tej prireditvi naj bi imeli tudi ožji vinogradniški okoliši iz cele Dolenjske. Potrebno je opraviti zbore vinogradnikov in predhodno pokušnjo cvička, ki bi konkuriral in prišel v poštev na osrednji pokušnji v Novem mestu. Tudi odbor ožjega vinorodnega okoliša Trebnje se je že lotil dela. Zbor »vinogradnikov bo 8. februarja ob 8. uri v šoli DoL Nemška vas. Lokalna degustacija pa bo 15. februarja v Trebnjem v gostilni Pavlin. Trebanjski OVO je bil v preteklem letu dokaj delaven. Člani so sodelovali pri prireditvi tedna dolenjskega cvička, ki je bila v Trebnjem, udeležili so se več predavanj, ki so jih pripravili strokovnjaki o vinogradniški tematiki. Udeležili so se tudi izleta poučne ekskurzije v Belo krajino in Sveto Jana Odbor pa je za člane preskrbel sladkor za dosladkanje letošnjega pridelka. V preteklem letu se je število članstva povečalo za 20 novih članov. Obnovljenih je bilo več kot 10 hektarov vinogradov in zasajenih z žametno črnino, modro frankinjo, kraljevino, rizlingom in silvancem. Obnovo bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Trebanjski OVO je sorazmerno velik. Obsega Temeniško dolino, dobrniško kotlino (z vinskima goricama Šmaver in Lisec), Čatež-Primskovo do Gabrovske gore. Kazalo bi v Dobrniču in na Čatežu ustanoviti samostojne ožje vinogradniške okoliše, ki bi pokrivali območne gorice. Na območju Čateža so že začeli obnovo vinogradov, pa tudi v Šmavru ne zaostajajo. Ugotovljeno je, da bi žlahtna vinska trta uspevala tudi na tem področju, saj je to že pred petdesetimi leti dokazal pokojni Pugelj. Nekateri ljudje so bili mnenja in so še danes, da v Šmavru uspeva le samorodnica. Ivan Strajnar iz Dečje vasi in še nekateri drugi pa so ponovno zaorali ledino v Šmavru in začeli obnavljati vinograde. Trte lepo uspevajo in je tretji letnik modre frankinje, rizlinga, žametne črnine, kraljevine itd. že lepo rodiL To naj bo spodbuda ostalim tamkajšnjim vinogradnikom, da čimprej začnejo obnavaljati vinograde. Področje Dobrniča sicer ni najbolj primerno za pridelavo cvička, zaradi nizke lege je vprašanje, če bo žametna črnina v slabih letinah dozorela. Zato v teh krajih priporočamo, naj sadijo modro frankinjo, portugalko, game, skratka trte zgodnjih sort. Vino ranih sort pa nima pravih lastnosti dolenjskega cvička. Zato je nujno, da za vino, v katerem prevladuje modra frankinja, najdemo primemo ime, že rabljeni naziv ..dolenjska črnina". Ker ti pojmi še niso razčiščeni, predlagam, naj degustacijske komisije pri oceni vina doslednje ločijo cviček od črnine, tako po barvi in okusu. PAVLE MIKLIČ VINOGRADNIŠKI KOLEDAR 1981 Vinogradniški koledar sta za svoje člane oskrbeli Društvi vinogradnikov Bele krajine in Dolenjske. Člani društva, ki imajo plačano članarino za leto 1981, kakor tudi v letu 1981 na novo sprejeti člani prejmejo koledar brezplačno. V koledarju je poučen članek o pripravi škropiva ter škropilni koledar z navedbo bolezni in priporočenega zaščitnega sredstva. Koledarju sledijo članki o obeh društvih vinogradnikov. Na končuje splošni koledarski del s prostorom za zapiske. Škoda je le, da je škropilni koledar predrobno tiskan in ga bodo starejši vinogradniki težko brali. TEDEN DOLENJSKEGA CVIČKA 1981 V sredo, 21. januarja, je bil določen prireditveni odbor tedna dolenjskega cvička 1981 v okviru Društva vinogradnikov Dolenjske. Predsednik prireditvenega odbora je dlan izvršnega sveta novomeške občinske skupščine Milan Jakopin. Za podpredsednika je imenovan član UO Društva vinogradnikov Dolenjske Alfonz Čučnik. Za posamezne dejavnosti prireditve so odgovorni: - za ocenjevanje in degustacijo cvička Tit Doberšek, za sprevod vinogradnikov in kletarjev Martin Cvelbar, za kulturni del programa inž. Niko Rihar, za razstavo predmetov domače obrti Jože Crtalič, za gostinsko dejavnost prireditve Slavko Plaveč, za propagando in tisk Avgust Avbar in Niko Pavlič, za gospodarsko dejavnost in finance Jože Lampret, Jože Unetič, Jani Leskovar, Franc Šmajdek in Franc Avsec. 1 S I s I s * s N N s s S * 5 TRISTO LJUDI ZA STO STOLOV — Dvorano na Dvoru bi bilo potrebno zadnjo nedeljo po ribniško razširiti, da bi vanjo lahko prišli vsi, ki so si želeli ogledati Soteščane z njihovo veseloigro »Poslednji mož”. Da so ljudje v dolini Krke Žani podobnih prireditev, pove podatek, daje bila dvorana zasedena že uro pred predstavo, prodajalec kart pa je pred slabim zrakom pobegnil skoz okno. Da pa bi bila gneča še večja, je v zadnjem dejanju nastopil še »električni mrk”, tako da so se igralci in gledalci morali znajti ob romantični razsvetljavi sveče. (J. Pavlin) Zaradi pomanjkanja denarja bomo v Sloveniji v naslednjih petih letih zgradili manj novih cest, nekatere predvidene avtomobilske ceste pa se bodo zožile na tako imenovane polovične avtoceste. Zaradi tega je v posameznih slovenskih regijah veliko dvomov in slabe volje, čeprav odgovorni trdijo, da se drugače skorajda ni dalo storiti. Možni zneski za gradnjo in vzdrževanje cest so se namreč zniževali od prvotnih 35 milijard na kasnejših 31, naposled pa smo obstali pri razmeroma skromnih 22,4 milijarde dinarjev. Kaj in koliko bodo dobili Dolenjska, Posavje, Bela krajina, Kočevska in ribniško območje? S 700 milijoni dinarjev je od že začetih gradenj največja postavka skoraj 13 kilometrov Zasavske ceste, še več denarja (720 milijonov) pa je predvidenih za drugi pas magistrale na odseku Šmarje-Sap-Višnja gora. Vse drugo, kar so v naslednjih petih letih namenili za cestno omrežje širše Dolenjske, so rekonstrukcije. Tako je za skoraj 6 kilometrov ceste Straža-Novo mesto namenjenih 60 milijonov (gre za cesto 11/333), 30 milijonov manj bo dobil odsek te ceste v Novem mestu, na zadnjem mestu pa je med načrtovanimi rekonstrukcijami omenjen tudi kilometer ceste 1/4 v Metliki, na katerega naj bi položili za 20 milijonov asfalta. To je vse. Bore malo, če računamo, da Zasavje ni Posavje, in daje dolenjska magistrala predvsem evropska in ne le dolenjska prometnica. Tudi preostala Slovenija v naslednjem obdobju ne bo dobila dosti novih kilometrov cest, večji pomen naj bi dobilo dobro vzdrževanje obstoječih cest. Od predvidenih 22,4 milijarde dinarjev naj bi za enostavno reprodukcijo namenili 11,6 milijarde. Tako ne bi šlo za redno vzdrževanje cest in objektov 3,97 milijarde, za modernizacijo 2,22 za upravljanne slabih 800 milijonov, za odplačilo posojil in kreditov pa že kar 4,24 milijarde. Prevladalo je stališče, da v prihodnje ne bi smeli več preveč segati po posojilih, opreti bi se morali na lastne moči. Tako naj bi prispevek za ceste od prodanih goriv dal 9,2 milijarde, združena sredstva tozdov (od dela čistega dohodka za razširjeno reprodukcijo) 5 milijard, pristojbine na domača motorna vozila naj bi navrgla 2,8 milijarde, na tuja 200 milijonov, cestnina z avtocest pa 1,2 milijarde. Domača posojila naj bi bila 1,2, tuja pa 2,9 milijarde dinarjev. Če bi se iz omenjenih virov nabralo več denarja, bi ga porabili za gradnjo novih cest in rekonstrukcije. »Dolenjski” delež bi bili dvopasovnica H rastje-Mačkovec na magistrali in obvoznica v Novem mestu. Stara pesem. Suša v žepih zmanjšala število načrtovanih novogradnenj in rekonstrukcij cest — V naslednjih 5 letih bosta nekaj pridobila le Novo mesto in Metlika goste, pisarno, kopalnici in prostor z a predelavo zelišč, v bližnjem skednju pa sušilnico zelišč. N ačrt za preureditev je izdelan, zdaj pa je treba zagotoviti še denar za preureditev stavbe in nakup opreme in strojev. Po sedanjem predlogu naj bi se že v marcu sestali predstavniki odbora, KS in Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje, ki bi tudi sodelovala pri prenovi stavbe poleg krajevne skupnosti (ki bi dala del materiala in organizirala prostovoljno delo občanov), medtem ko bi opremo in preostala manjkajoča sredstva zagotovil zeliščar Ivan Maršič, ki tudi vodi ta obrat, v ustanavljanju. V KS Kostel je med občani precejšnje zanimanje za delo tega obrata in zeliščne kopdi. Občani so ne le pripravljeni pridelovati zdravilna zelišča, ampak tudi oddajati sobe turistom. Pričakujejo pa, da bodo dobili posojila, predvsem tako imenovani »turistični kredit”. J. PRIMC Neenake možnosti Če izvzamemo pripombe, da se člani poravnalnih svetov še včasih »lovijo” pri delu in da nimajo zadostne strokovne podpore, je skupna in največja težava vseh podeželskih poravnalnih svetov v tem, da nimajo prostorov, kjer bi lahko delali s strankami, in tudi ne pogojev za pisanje zahtevnih zapiskov. Prvič velikokrat ni ljudi, ki bi znali in zmogli pisati tak zapisnik, drugič pa nimajo na čem pisati. V Novem mestu so glede tega veliko na boljšem. Poravnalni sveti lahko poslujejo v uradu Skupnosti krajevnih skupnosti na rotovžu, imajo na voljo pisalni stroj in po potrebi še administrativno pomoč. Vrh vsega pa imajo mestni poravnalni sveti še poslovnik o delu, ki je tudi v veliko oporo. Kot kaže dosedanja praksa, pa je uspešnost dela poravnalnih svetov zelo odvisna tudi od izbire pravšnjih krajanov za članstva Ker gre za delo na silno občutljivem področju, se rado zgodi, da kakšna izmed strank, če ne na glas, pa potiho zabrusi: »Kaj bo takle meni pamet solil, ko pa sam ....” Končno pa je na področju dela poravnalnih svetov še povsem neobdelano in odprto vprašanje dela tovrstnih institucij v delovnih organizacijah. Tudi o tem bi veljalo razmisliti, posebno v tistih delovnih organizacijah, kjer je več ljudi in najbrž spori med posamezniki niso izjema. Vse to bi bilo možno urediti za domačo ograjo, brez odvetnikov in sodišč ter brez stroškov. R. B. Zeliščne kopeli Nafta stane, bakterije ne j Z mehanizacijo kmetijskih opravil in uporabo umetnih gnojil £ postaja kmetijstvo vse večji porabnik energije. Na razdrobljenih J in razkropljenih majhnih parcelah, ki so značilne za naše 4 zasebno kmetijstvo, je poraba goriva za strojno obdelovanje še £ večja kot sicer in bodo stroški prisilili, če drugo ne, da bo treba 4 v prihodnje bolj varčevati in smotrneje uporabljati kmetijske £ stroje. Zaradi dražje nafte bodo še dražja tudi umetna gnojila. Da J industrija pridobi kilogram čistega dušika iz zraka in ga potem £ proda kmetovalcu v obliki dušičnega gnojila, potrebuje poldrug J kilogram nafte. Kot je splošno znano — in premalo upoštevano J ~ ga bakterije na koreninah metuljnic, denimo čme detelje ali ^ lucerne, pridelujejo zastonj. Na enem hektarju detelje pridobijo 4 te koristne drobnoživke iz zraka do 300 kg čistega dušika, zato 4 Pa po detelji druge kmetijske kulture tako dobro uspevajo. £ Tudi krmljenje z močnimi krmili povečuje porabo energije v 4 kmetijstvu. S Skokovito rastjo cene nafte je postalo vprašljivo £ krmljenje živine na primer s pesnimi rezanci ali mlečnim 4 Prahom. Sušenje na nafto enostavno preveč stane. Sušilnice, v £ katerih kurijo kurilno olje, ne morejo več tako poceni posušiti 4 zrnja koruze in drugih krmnih rastlin. ^ Očitno se bo treba spet začeti ozirati na čase, ki so bili pred * »revolucijo" v kmetijstvu. Domača organska gnojila dobivajo 4 spet večjo ceno, doma pridelana krma je donosnejša od J kupljene, paša cenješa od krmljenja v ..levu. Za lažja kmetijska 4 opravila postaja konj primernejši od traktoija. In kar je najbolj v / nebo vpijoče: treba se bo resneje lotiti zložbe kmetijske zemlje, £ kije zdaj tako zamudna in draga, da ne more zajeti zaželenega 4 obsega. £ To so le nekatere možnosti za zmanjšanje porabe energije, ki 4 ^aj prispeva izdaten delež k sorazmerno visokim cenam £ kmetijskih pridelkov pri nas, ki pa vseeno ne omogočajo kmetu, J te* bi imel v povprečju plačano svoje delo tako kot delavec. ^ Inž. M. L. ■ Letos na 20 ha zdravilna zelišča — Proti koncu leta tudi zeliščne kopeli? Poročali smo že o delu za postavitev obrata za pridelovanje, odkup in predelavo zdravilnih zelišč ter zeliščne kopeli, ki deluje v krajevni skupnosti Kostel v kočevski občini, pobudnik za njegovo ustanovitev pa je znani zeliščar Ivan Maršič iz Škofljice. Po izjavi predsednika KS Kostel in člana tega odbora Franca Volfa bodo letos na območju KS zasadili 15 do 20 ha površin z raznimi zdravilnimi zelišči. To bo prvi večji praktični uspeh prizadevanj na področju zeliščarstva na tem območju, ki trajajo že okoli tri leta. Obstajajo pa tudi povsem stvarne možnosti, da bi že letos uredili še sušilnico za zdravilna zelišča in obrt za njihovo pakiranje oz. predelavo pa tudi več sob za goste in dve zeliščni kopeli oz. sauni. V nekdanji stanovanjski stavbi ZKGP nameravajo urediti sobe za V izvoz se prizadevno vključuje tudi najstarejša sevniška tovarna Kop itarna. Ob koncu leta jim je za las ušla izpolnitev letnega plana ' izvoza, dosegli so ga 98-od-stotno. Velik je bil decembr-ski porast, saj so presegli načrt za ta mesec kar za 52 °dst. Za vnaprej imajo lepe načrte za sodelovanje s firmo Scholl. Letni plan realizacije so lani presegli za 21odst.______________________________ NOVO MESTO: Majhno število kupčij je še nadalje zimska značilnost novomeškega sejmišča. V ponedeljek je bilo naprodaj le 239 pujskov in 9 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupaj 144. V prodaji je bilo tudi 21 glav govedi, 7 od teh so rejci odpeljali neprodane domov. Pujski so stali 1.500 do 2.200 din, starejši prašiči pa 2.300 do 3.900 din. Voli so veljali 49 do 55 din, krave 42 do 46 din in mlada živina 45 do 52 din kilogram žive teže. BREŽICE: Sobotni sejem je bil malo bolje založen, saj je bilo naprodaj 425 pujskov in 18 nad tri mesece starih prašičev. Prvih je bilo prodanih 346 po 90 din, drugih pa 12 po 60 do 65 din kilogram žive teže. 3 ;t. 6 (1 643) 5. februarja 1981 DOLEVJSn UST spomin na... Konec gradenj na dobri zemlji (Nadaljevanje s 1. strani) stalne zbirke, hkrati pa bodo predstavili novo številko revije »Samorastniška beseda” z literarno -glasbenim recitalom. Gre za številko, ki bi morala iziti lani, pa iz tehničnih razlogov ni mogla. Umrlemu slikarju Viktorju Magyaru posvečena »Samorastniška beseda” je tokrat izšla v 1.500 izvodih, naprodaj pa bo v Trebnjem (v galeriji in knjigarni), v Novem mestu (knjigarna) in Krškem (knjižnica). ČRNOMELJ: PRIREDITVE V VEČ KRAJIH — Prireditve za kulturni praznik bodo v krajevnih skupnostih. V Črnomlju bo proslava jutri zvečer v kulturnem domu, v programu pa bodo sodelovali ženski pevski zbor Mirana Jarca in recitatorji centra srednjih šoL V soboto bodo proslave v Butorju (skupen nastop domačega mešanega pevskega zbora in črnomaljske folklorne skupine), v Adfesičih (domači ženski zbor in folklorna skupina), Semič (koncert črnomaljske pihalne godbe). V Dragatušu bo prireditev 21. februarja, ko bodo odprli prenovljeni kulturni dom, program pa bo pripravilo domače KUD Oton Župančič. METLIKA: KONCERT MESTNE GODBE - Osrednja proslava v metliški občini bo v soboto ob 19. uri v kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki. Na celovečernem koncertu se bo z novim sporedom predstavila metliška mestna godba, sodelovali pa bodo tudi recitatorju RIBNICA: »LJUBEZEN IN PRIJATELJSTVO” — Glavna prireditev za kulturni praznik bo jutri zvečer v ribniškem Domu JLA. To bo glasbeno-recitacijski večer z naslovom »Ljubezen in prijateljstvo”, ki ga pripravljajo mladi. Sodelovali bodo nonet Vitra, zabavnoglasbeni ansambel in recitatorji SEVNICA: RAZSTAVA, KONCERTI — V tej občini bo več prireditev. V jedilnici Lisce bodo danes ob 17. uri odprli razstavo likovnih del šolarjev iz vse občine. Osrednja proslava naj bi bila v Sevnici jutri s sodelovanjem odra mladih. V soboto bo v dvorani gasilskega doma koncert pihalne godbe iz Štor. 10. februarja bodo lahko sevniški obiskovalci prisluhnili skupnemu koncertu gojencev hrast-ni3ce glasbene šole in njenega sevniškega oddelka. Značilno je, da bodo sporede izvajali pretežno ljubitelji. BREŽICE: TEDEN AMATERSKE KULTURE - Od 7. do 15. februarja se bodo v Globokem, Dobovi, na Bizeljskem inv Brežicah zvrstile prireditve v okviru tako imenovanega tedna amaterske kulture. Sodelovali bodo pevski zbori, folklorne in plesne skupine, pihalni orkestri, gledališke skupine, bobnarji, tamburaši, vaški godci, recitatoiji in zabavni ansambli, ki delujejo v tej posavski občini. Skupaj bo nastopilo kakih 650 ljubiteljev. V občinah zavlačujejo s sprejemanjem prostorskih načrtov, da bi še gradili, kjer se jim zdi — Nesamoupravno obnašanje v gospodarjenju — Nasprotovanje združevanju zemljišč Predsedstvo RK SZDL Slovenije je aprila lani sprejelo sklepe, da je obdelovanje vseh zemljišč, zboljševanje zemljišč in pogojev obdelovanja z združevanjem, predvsem pa čuvanje najboljše kmetij&e zemlje pred pozidavo in smotrno gospodaijenje s celotnim prostorom nasploh osnova naše kmetijske in zemljiške politike, ki naj bi bila začrtana v naših srednjeročnih načrtih in načrtih za daljše obdobje, saj ima vsaka odločitev o posegu v prostor dolgoročne počasi in nedoslec predstavnici Socialistične zveze. Vse pogostejši spori ob nepremišljenem pozidavanju kmetijske zemlje in njenem krčenju za mnoge druge namene pa vendarle kažejo, da nam le ni vseeno, kaj bo z zemljo. Še vedno pa pri gospodarjenju z zemljo prevladujejo enostranski pristopi, kar potrjuje tudi odlašanje s sprejemanjem prostorskih načrtov v občinah. To delo marsikje namerno zavlačujejo, da jim še ne bi bilo treba natančno določiti, za kaj bo porabljena kmetijska zemlja na različnih področjih. • Tudi na Dolenjskem situacija ni drugačna. Razvoj v Novem mestu, Šentjerneju, Straži itd. se načrtuje na najbojjših kmetjjskii zemljišči), kmetijdca zemljišča skupnost pa pozidave ne more zadržati, čeprav izdaja soglasja za spremembo namembnosti zemljišča. Pri tem je znano, da bi si vsaka občina morala prizadevati, da hrano za svoje prebivalce pridela doma, kar brez obdelave zemlje seveda ne bo šlo. Jasno je tudi, da z melioracijami ni možno nadomestiti pozidane najboljše zemlje, kar pa je za družbo, tudi skrajno nerentabilno. Spore o uporabi kmetijskih zemljišč skušajo marsikje predstaviti kot nesporazume med posameznimi tajnici kmetijsko zemljiških skupnosti in investitorji, češ da gre pri preprečevanju gradnje za uresničevanje ozkih interesov. Za to je krivo tudi premajhno angažiranje družbe nopolitičnih organizacij v občinah, kjer se kmetjjsko zemljiška politika konkretno uresničuje. Preveč splošne pa so bile do sedaj tudi razprave v okviru Socialistične zveze, zato naj bi z zaostrovanjem osebne odgovornosti in obravnavo spornih primerov pripomogli k hitrejšemu uresničevanju sklepov predsedstva o kmetijsko zemljiški politiki. Zavest, da bo treba z zemljo gospodariti drugače, prepočasi dobiva mesto v različnih dokumentih, poleg tega pa se še v praksi obnašamo drugače, kot to opredelimo v njih. Tako kljub opredef enim industrijskim conam še gradimo vsepovsod, tudi na zemljiščih, za ureditev katerih smo v preteklosti »osledice. Te sklepe pa uresničujemo izredno 10, so v razgovoru z novinarji poudarili porabili precej sredstev, saj je odškodnina za spremembo namembnosti najboljših zemljišč tako nizka, da je za investitorje ceneje odkupiti ta zemljišča, kot pa urediti slabše površine. Tako izgubljajo najboljšo zemljo na Ljubljanskem in Vrtojbenskem polju, so pa tudi poskusi gradnje na najrodovitnejših poljih, sadovnjakih in travnikih drugje po Sloveniji, pri čemer prevladujejo kratkoročne ugodnejše računice, kjer kmetijstvo celo v primerjavi z majhnimi industrijskimi obrati vedno »potegne kratko*4. Pri uresničevanju kmetijskozem-Ijiške politike gre tudi za boljšo izrabo razpoložljive obdelovalne zemlje, za kar je nujno hitrejše združevanje površin, ki pa mu posameznici ali manjše skupine marsikje še precej nasprotujejo, kot da gre tu za vprašanje lastništva. Z. LINDIČ - DRAGAŠ £ DELEGACIJA RK ZSMS V BREŽICAH Vodstvo mladine brežiške občine je, 28. januarja, obidcala tričlanska delegacija RK ZSMS. Pogovoru z gosti so prisostvovali tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, ki še ne posvečajo dovolj pozornosti tistim vprašanjem, ki tarejo mlade, npr. štipendiranju, izobraževanju ob delu, stanovanjski politiku Poudarili so, da mora biti sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami še tvornejše, izboljšati pa je treba tudi delo osnovnih organizacj mladih. Zatem so se gostje seznanili z delom mladih v Agrariinem tozdu Agroblagovni promet, kjer se mladina premalo vključuje v razprave o lastnih težavah, popoldne pa je bila seja predsedstva OK ZSMS, na kateri so govorili o dejavnosti brežiške mladine po programsko-volilni konferenci, ki je bila lanskega oktobra. Vidne rezultate sta že dosegla center za MDA in za obveščanje in propagando, tudi konferenca mladih v kmetijstvu ne životari, druge konference in centri pa bodo morali bolj odločno poprijeti za delo. IRENA IVANŠEK Z ZBIRANJEM PAPIRJA VARUJEMO GOZDOVE - Zbirale sekundarnih surovin postaja vse bolj aktualna naloga. Z akcijo zbiranja papiija je Rdeči križ pričel leta 1974 in tako prihranil več kot 3000 ha gozdnih površin. Na nedavnem posvetu RK v Novem mestu so menili, da bo v bodoče potrebno natančneje določiti, kdo v občini bo organizator zbiranja papiija, kdo steklenic in podobnega, da bodo akcije bolj organizirane in še uspešnejše. (Foto: J. P.) ZAJC KANDIDAT Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje so se strinjali s predlogom, naj bo Ludvik Zajc kandidat za novega sekretarja Medobčinskega sveta ZK Ljubljana. Sedanji sekretar Franc Svetelj bo nam reč razrešen te dolžnosti, ker je predviden za novo delovno dolžnost. Ludvik Zajc, ki je rojen leta 1925 in je profesor slovenskega jezika, je doslej opravljal razne odgovorne dolžnosti v več občinah Največja brigada humanosti V pripravah na problemsko konferenco SZDL o aktivnosti Rdečega križa »Značilnost delovanja organizacije Rdečega križa je v tem, daje množična in zato odzivna na potrebe časa in razmere v okoljih, kjer deluje. Poznavanje družbeni) tokov in vraščenost aktivnosti RK v vsakdanje življenje in delo občanov ter delovni) ljudi se kaže v tem, da postajajo te aktivnosti vse bolj odraz avtentični) nteresov članstva in občanov, zato članstvo stalno raste,“ je minuli petek uvodoma predstavila široko dejavnost Rdečega križa sekretarka republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Ivica Žtidaršič na sestanku medobčinskega sveta RK za Dolenjsko. Medobčinski svet RK za Dolenjsko se je v Slovenji med prvimi sestal, da se pripravi na problemsko konferenco o družbenih dejavnostih in društvih in analizira dejavnost RKS na področju vzgoje in izobraževanja in drugih aktivnosti za potrebe zdravstva, socialnega varstva, SLO, DS itd. V organizacijo RKS je včlanjenih 661.967 občanov in delovnih ljudi. Članstvo je dele^tsko organizirano v 1088 krajevnih organizacijah RK, ki se združujejo v 60 občinskih organizacj. Program dela največje »brigade humanosti44 je zelo bogat in vsebuje vzgojno-izobraževalne programe, andragoško-padagoško in publicistično delo, opremlja ekipe in odrede za prvo pomoč, krepi humane odnose med ljudmi, organizira prostovoljno krvodajalstvo, vzdržuje in opravlja poizvedovalno službo, organizira brigade RK, razvija založniško dejavnost, skrbi za letovanje otrok in za mednarodno sodelovanje. Posveta se je udeležil tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL Loize Ratajc, kiie ugotavljal. Ivan Kostevc da je v krajevnih organizacijah SZDL čutiti premajhno povezavo z KO RK, več pa bi morala storiti tudi mladinska organizacija. Nadalje bi morale večji interes pokazati tudi organizacije ZB in ZRVS. Rdeči križ in OK SZDL naj bi v skupnih akcijah poslala priporočilo zaposlenim, da bi se določena sredstva, ki so sicer namenjena za reklame ali reprezentančne stroške, smotrneje iskoristilc v fondu za druge medicinske instrumente pri Dolenjskem zdravstvenem centru. Nekaj besed je bik) namerjenih tudi uvajanju kolektivnega vodstva in skrajševanju mandatov. Za slednje so menili, da je na področju RK premalo vodstvenega kadra in da ga je ife potrebno vzgojiti. Bogastvo dejavnosti RK bo še vedno slonelo na prostovoljnem delu tisočev aktivistov in članov RK. J. PAVLIN V vrstah borcev je spet zazjal* praznina. Izčrpan od dolge, naporne, z bojem in trpljenjem zaznamovane življenjske poti, je v 91. letu umrl Ivan Kostevc, borec NOV in udeleženec oktobrske revolucje iz Paulove vasi pri Pišecah, odlikovan Z redom republike s srebrnim vencem in odredom zasluge za narod. Zrasel je v 16-članski družini in že zgodaj okusil tegobe dninarskega življenja. Leta 1911 je oblekel vojaško suknjo in ko bi se po treh letih moral vrniti domov, mu je to preprečila prva svetovna vojna. Poslali so ga na fronto. V Karpatih so ga ujeli Rusi. Ujetništvo je preživljal med drugim tudi v Sibiriji. Življenja ni opazoval od strani, ampak se je v želji po svobodi prostovoljno odločil za boj. Pridružil se je boljševikom in se boril za zmago oktobrske revolucje. V rodno Paulovo vas se je vrnil po devetih letih odsotnosti. Kruh sije služil najprej pri železnici v Zagrebu. Vleklo ga je domov in odtlej je delal kot lovski čuvaj in pozneje kot gozdar pri baronu Mosconu v Pišecah. Z nemško zasedbo dežele se je zanj in za njegovo družino začelo obdobje hudih preizkušenj, v katerih ni kloniL Priključil se je narodnoosvobodilnemu gibanju. Pri njem doma so se shajali prvi aktivisti OF. Nemci so ga dvakrat aretirali, 1943 samega in leto dni pozneje s sinovi. 1944 je pobegnil iz taborišča v Stmišču in se napotil naravnost k partizanom Kozjanskega odreda. Se isto leto je postal član KPJ. Nemci so zaman razpisali nanj 20.000 mark nagrade. Nihče ga ni izdal. Tisti čas pa ga je hudo prizadela izguba dre h sinov. Enega so ustrelili kot talca, drugi pa je padel kot partizan. Po osvobodtivije Ivan Kostevc do upokojitve delal kot gozdar in z voj o opravljal vse družbenopolitične dolžnosti, ki so mu jih zaupali. Bil je tudi ustanovitelj lovske družine v Pišecah in več let starosta posavskih lovcev. ŠPORTNI DAN TABORNIKOV Športne dneve prirejamo tudi taborniki Šentjemejski smo se 21. januarja odpravili v Brezovški gozd. Izvedli smo sankaške tekme, pripravili več iger na snegu, najzanimivejši paje bil lov na lisico. M. CEKUTA Jote Vidic-. IM Po sledovih uojnego zločinca fronta Frakeljna TTzaluTmiT^IogTTirTedovniko^paith^ zani še niso ničesar vedeli Dr. Cigan je odklonil vsako sodelovanje z OF z izgovorom, da se ne želi ukvarjati s politiko. Partizani so se zadovoljili z nevtralnostjo redovnikov in odšli. Ivan Jevc pa ima dokaze, da je dr. Cigan s pištolo v roki opravil preiskavo in zaslišanje nekega domačina z Rudnika. Dr. Metod Mikuž v tretji knjigi Pregleda zgodovine NOB v Sloveniji glede TOS navaja naslednji zanimivi dokument: »TOS je imela - po Glavačevem pripovedovanju - dva glavna sovražnika, KP in framasonsko loža Zato mora imeti znanstveno taktiko’ (možganski trust v ozadju) in denar. Problem znanstvene taktike je bil že rešen, niso pa imeli še denarja. Organizacijsko je bil TOS razdeljen v tri udarne skupine: 1. V terensko organizacijo, ki je štela okrog sto ljudi in je bila razdeljena na 7 okrožij. Vsako okrove je imelo obveščevalnega oficirja, dva do pet pribočnikov, posebnega uradnika v okrožni centrali in 10 do 20 obveščevalcev, iz katerih so rekrutirali kurirje in stalne zasledovalne patrulje. 2. Specialisti, iz katerih je TOS izbirala svoje poveljstvo, nadarjene minerje za OF, za ilegalo in razne frakcije. ,Ti so cvet špijonaže, zato stanejo tudi največ časa, taktike in denarja, ker ne morejo biti zaposleni z ničemer drugim.’ TOS je že imela minerja za OF, ilegalo, gestapo in nekatere frakcije ...“ TOŠ je bila v rokah Mladcev. To organizacijo je v okviru Katoli3ee akcije 1932. DOLENJSKI LIST leta ustanovil profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani Emest Tomec, združevala paje srednješolsko mladina Poleg Ehrlichovih Stažarjev so Mladci tvorili jedro belegarde. Črna roka je delovala v okviru TOS. Profesor Emest Tomec je v soglasju s škofom dr. Gregorijem Rožmanom med vojno opravičeval belogardizem z zgledom Mojzesa, katennu je Bog ukazal pobiti rod Madian-cev. V obtožnici proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Roesenerju, Hacinu in drugim je rečeno: »Bivši belogardistični propagandni- obveščevalni center ,Odbora vašikih straž4, tako zvani ,U-7\ je vključil v sestav .Pokrajinske uprave’ z nazivom .Informativni urad’ in njegovo vodstvo poveril gestapovskemu agentu Janku Kregarju (Kregarje bil Ljubljančan, bivši avstro-ogrski in jugoslovanski mornariški oficir; opomba avtorja) in Milanu Fincu. V okviru .Informativnega urada’ je bila ob sodelovanju kaplana Glavača osnovana posebna tajna obveščevalna služba ,TOS’, ki je na podlagi mreže špijonov vohunila med prebivalstvom, tako zbrane podatke kot najzaupnejša poročila izdajala v biltenu .Vesti* v petih izvodih in bBa dostavljena v uporabo Hacinovi policiji, Roesenerjevemu štabu, domobrancem, soobtoženemu Rožmanu in gestapu, to je onim, ki so vodili najbrezobzirnejši boj proti slovenskim svobodoljubnim množicam. .Informativni urad’ je nadalje vodil posebno kartoteko prebivalstva z označbo politične pripadnosti, ki je okupatorju slu- žila pri izvajanju njegovih zločinskih dejanj.44 TOS ne smemo zamenjati z domobransko obveščevalno službo pri štabu domobranske vojske, ki jo je vodil bivši jugoslo-l vanski službo pri štebu domobranske sojske, ki jo je vodil bivši jugoslovanski' oficir Berto Ilovar, niti z DOS (plavogardi-stično obveščevalno službo) ali vohunsko službo Hacinove policije. Medtem ko je bila TOS razdeljena na sedem okrožij, je Hacin Ljubljano razdelil na 20 sektorjev. Za vsak sektor je določil štiri do pet agentov, ki so s pomočjo posebnih zaupnikov vohunili in zbirali podatke med prebivalstvom. Hacin je z zveznim gestapovskim svetnikom dr. Pavlom Duscho organiziral politično policijo, njene podružnice pa je zunaj Ljubljane ustanovil tudi v Kočevju, Velikih Laščah, Ribnici, Grosupljem, na Vrhniki, v Horjulu, Logatcu, na Rakeku, Dobrovi in v Cerknici. Delovanje teh podružnic je naslonil na delo domobranskih postojank in na ovaduško delo žu pnikov, kaplanov, žu panov in drugih podeželskih veljakov iz stare Jugoslavije. V knjigi Ljubljana v Ilegali - IV. je Ivoi Svetina zapisal: »Prikrita in zagrizena proti-narodna žarišča so bila v škofiji z bolj ali manj vsem kapitljem, žarišča pa so bila tudi vsa župnišča, samostani in semenišče v Ljubljani. S tem pa še niso izčrpani vsi mehanizmi domobranske obveščevalna službe. Dr. Metod Mikuž v svoji tretji knjigi Pregleda zgodovine NOB v Sloveniji navaja tudi nasledke: »Sredi februarja 1944 se je posrečilo Rupniku ustanoviti lastno špijonažo in propagandno službo na zunaj v zelo nedolžni obliki narodnih referentov’ pri okrajnih glavarstvih in občinah. Dne 14. februarja je odločil, naj v vsaki dosegljivi občini postavijo potrebno število sposobnih obveščevalcev. Narodni referent pri okrajnem glavarstvu je predlagal okrajnemu glavarju najsposobnejšega in najbolj vestnega proti- komunističnega borca v občini za .občinskega zbiratelja vesti in propagande.’ Ta si je poiskal za vsako vas zaupnika, ki ga je po potrebi zaprisegel. Mesto, v katerem je bilo okrajno glavarstvo, so po potrebi razdelili na rajone. Občinski in mestni zbiratelj sta skrbela za zadostno število obveščevalcev povsod, kjer so se zbirali ljudje (tovarna, kolodvor, zlasti kolodvorska skladišča, šole, gostilne itd.). Obveščevalna služba je zbirala vse podatke, ki so bili važni za protikomunistični boj. Posebno je ugotavljala partizanske kurirje in kurirke, odkrivala komunistične celice, odkrivala pripadnike NOB itd. Sestavljala je kartoteko nezanesljivih v vasi. Vsi obveščevalci so bili tajni in so pri podpisovanju uporabljali psevdonime ali šifre...“ Tajna pisarna za domobranske ovaduhe je bila na Miklošičevi cesti, dr. Albin Smajd je imel skrito pisarno v kleti pri lazaristih: na Taboru, Ehrlichovi, Časarjevi in Žebo-tovi stražarji so se ugnezdili v Lichtentumu na Poljanski cesti, kjer so imeli svojo mučilnico. Marija Možina mi je pripovedovala, ka ko je bilo, ko je bila v Lisičjem gradu pri spovedi: »Je greh, ker sem zelo huda na šmarskega župnika Ravnika? 44 je vprašala spovednika. , Zakaj pa ste jezni nanj? 44 ,»Ni hotel pokopati mojega moža." »Je umrl?44 »Ne, ubili so ga." »Kdo? 44 »Črna roka. Njegov grob smo odkrili šele čez šest mesecev blizu Škofljice na Barju." „Je bil komunist? 44 »Ne." »Je delal za partizane? 44 »Lačnim smo že dajali jesti, saj morajo živeti." »Vidite, to je greh. Črna roka je božje orožje, je šiba božja." In približno v tem smislu se je spoved nadaljevala. Domobranska črna roka je morila samo tiste, ki jih je zaznamovala TOS. Zaupniki TOS Jakob Modic, Martin Oblak, Franc Požar in Franc Frakelj so sestavili spisek žena in deklet iz Vrbljen in Tomištja, ki sodelujejo s partizani ali jim kako drugače pomagajo. »Možganski trust" na Lisičjem jih sklene umoril Pri tem jim vsestransko pomaga poveljnik domobranske postajanke na Lisičjem Janez Benko, saj kot domačin pozna vse obtoženke. Kot računski stroj izračunajo vse možnosti Na primer, kaj reči sorodnikom, ko bodo spraševali za aretirankami kam so jih odpeljali in kje so. V Nemčijo smo jih poslali, se bo glasil odgovor. Nadalje, kaj bo, če se bodo partizani maščevali nad sorodniki domobranskih družin j9 »fr ž 'iP ‘i' t • 't •, 1 • V Kočevju čedalje več potepuških psov Bo steklina ogrozila mesto? — Videli lisico Zaradi čedalje večjega števila psov, ki se brez nadzorstva podnevi in ponoči potikajo po mestu, med iskanjem hrane prevračajo kante za smeti in motijo ljudi s cviljenjem in lajanjem, postaja Kočevje precej nevarno, saj tudi mesto ob Rinži lahko učaka steklino, ki se širi po Sloveniji. Pri gozdarskem domu so že večkrat opazili lisico in nikjer ne piše, da ni bila stekla. Včasih so potepuške pse in mačke odločno preganjali, lovili so jih in tako zmanjševali nevarnost stekline. Kaj podobnega tudi dandanes ne bi bilo odveč. Najprej bi kazalo izdati odlok o tem, da morajo imeti lastniki pse Privezane. Ob stanju, kakršno je sdaj, bi imel sodnik za prekrške veliko dela. Ker pa vsi psi pač nimajo lastnika, bi morale pristojne službe ostro ukrepati in prave potepuške pse odstraniti. LR. Kočevje Neosnovano nas blatijo Pri kočevskem tozdu Varnosti zaposleni upokojenci obsojajo neresnične izjave o njihovem delu NA OGLED ROČNA DELA - Dejavnost niadih iz Dolenjskih Toplic tudi med zimskimi počitnicami ni zamrla. V prostorih muzeja NOB so pripravili razstavo ročnih del. Na ogled so bik številne vezenine, gobleni, lutke in podobno, kar je ustvarilo 37 krajanov. Razstava je vzbudila veliko zanimanje, v dveh dneh so našteli nad dvesto obiskovalcev. (Besedilo in foto: Stojan Pelko) Upokojenci, ki pogodbeno delamo pri kočevskem tozdu Varnosti, smo zelo zadovoljni, počutimo se, ko da bi bili redno zaposleni. Sproti nas obveščajo o dogajanjih v tozdu, med delom nas pogosto obišče tudi direktor, z njim se pogovorimo o novostih in težavah pri delu. Redna je nadzorniška služba, deležni smo navodil za opravljanje del in nalog, nad medsebojnimi odnosi se ne moremo pritoževati. Upokojenci, ki varujemo premoženje, imamo narejen preizkus znanja o pravilnem opravljanju dela, lani smo se nekateri udeležili tudi seminarja za varnostnike. In kaj se dogaja? Posameznikom gre v nos naše delo, širijo neresnične (tudi pismene) izjave, češ da smo Še enkrat: Ni ovire za vselitev Odgovor delovne skupnosti OŠ Vas Fara na prispevek, objavljen 22. januarja NA PLOČNIKU ZBIL PEŠAKINJO 26-letni Božidar Urek iz Krškega, Šoferska 3, se je v nedeljo ob 17.35 P^al z osebnim avtom od Dmovega proti Krškem. Vozilje vinjen in tudi prehitro, zato ga je v križišču pri mostu čez Savo v Krškem med zavijanjem proti Vidmu zaneslo v Jevo, ko pa je zavijal nazaj na desno, je zapeljal preko robnika na pločnik m tam zadel 14-letno Dolfko Terpinc. Ta je ob nesreči dobila hude poškodbe in sojo prepeljali v novomeSco bolnišnico. Nekaj škode je bilo tudi na pločevini; ocenili so jo na 5.000 din. Pod naslovom „Ni ovire za vselitev" je Dolenjski list 22. 1. 1981 ponovno objavil neresnice o zadevi vselitve osnovne šole Osilnica v adaptirane prostore osnovne šole Osilnica. Ker take objave preraščajo normalne okvire, napačno informirajo javnost, vnašajo zmedo in nerazpoloženje v naše občane ter v vsakdanje življenje in delo ter škodujejo našim samoupravnim, družbenopolitičnim odnosom v kraju in v občini, smo se odločili, da problem osvetlimo še s tiste strani, o kateri širša javnost še ni obveščena ali pa je napačno informirana. 1. Stavbo osnovne šole Osilnica so zgradili prebivalci KS Osilnica leta 1952 za potrebe osnovne šole in so jo dali v uporabo in v uporabljanje osnovni šoli Osilnica. Z reorganizacijo šolske mreže v kočevski občini leta 1962 pa je postala ta šola z vsemi premičninami in nepremičninami podružnična šola centralne šole Vas—Fara. Stavbo je oskrbovala in obnavljala v okviru POZIV VSEM LASTNIKOM STANOVANJ Občinska komisija za popis prebivalstva in stanovanj skupščine občine Novo mesto, poziva vse lastnike stanovanj, za počitek in rekreacijo v počitniških hišah (počitniške hiše, vile, zidanice, koče in podobno), da takoj oz. najkasneje do 15. 2. 1981 sporočijo naslov stalnega prebivališča navedenih stanova^ s podatkom o naselju (kraju), katastrski občini in parcelni številki, kjer stanovanje stoji, krajevnemu uradu na območju katerega je objekt ali pa neposredno na naslov: Občinska komisija za popis prebivalstva Novo mesto, Novi trg 6. Podatke o stanovanjih so lastniki dolžni dati komisiji na podlagi 3/ člena Zakona o popisu prebivalstva gospodinjstev v Sloveniji (Ur. list SRS štev. 25/80). Komisija za popis prebivalstva, skupščine občine Novo mesto 82/6-81 komisija za delovna razmerja trgovskega PODJETJA ..KURIVOPRODAJA' LJUBLJANA, ČOPOVA UL. 14 objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA za poslovalnico Novo mesto Pogoj* hončana osnovna šota, starost 18 do 40 let Prosta dala in naloge bodo zasedena za nedoločen čas in je “nje predvideno 60-dnevno poskusno delo. Osebni dohodek je določen po SS o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in znaša 5.200.- din. Pismene vloge pošfite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje „Kurivoprodaja" Ljubljana, Čopova ut, 14. Kandidat« bomo o izidu objave obvestili v 30 dneh sklepu pristojnega organa. 84/6-81 P® razpoložljivih finačnih sredstev osnovna šola Vsa—Fara, uporabljala pa jo je šola, krajevna skupnost, zdravstveni dom Kočevje, knjižnica in mladinska organizacija, po dogovoru pa tudi drugi. 2. Stavbo podružnične šole Osilnica je pred sedmimi leti samovoljno ..onesposobil" krajevni zdravnik dr. Stanko Nikolič, da je nato lahko izsilil gradnjo zdravstvene postaje v Osilnici, KS Osilnica pa je pod idejnim vodstvom dr. Nikoliča ne-samoupravno vzela stavbo in se pripravljala za adaptacijo v večnamensko zgradbo. Naši samoupravni organi so ugovarjali takemu početju, predlagali nove rešitve, seznanjali s situacijo občinske forume, toda vse je bilo brezuspešno in brez odgovora. 3. Brez sklepov naših samoupravnih organov je bila izvršena adaptacija stavbe po načrtu, ki ga je naš zbor delavcev ovrgel, ker ni predvideval primernih in ne zadostnih prostorov za normalno vzgojno-izobraževalno delo v tej KS niti za sedanje potrebe, še manj pa za prihodnost. Naša stališča je podpirala edino občinska izobraževalna skupnost Kočevje in pedagoška svetovalka profesorica Minka Jemec, a smo kljub temu ostali brez moči. 4. Med gradnjo smo večkrat opozarjali investitorja in KS Osilnica, naj vendarle upoštevajo minimalne normative za šolske prostore in normalno ter zdravo šolsko delo, pa so naša opozorila in prošnje ostale brez veljave. 5. Na tehnični pregled prostorov nas niso vabili, da bi lahko tu dali svoje pripombe, zato smo pri vsej zadevi ostali le stranski opazovalec in bodoča žrtev zakulisnih intrig. 6. Predvideni šolski prostori so na severni strani z nezadostno dnevno svetlobo, funkcionalno slabo razporejeni in s skupnimi prostori, brez dimnikov, pomožnih prostorov, shramb za živila, orodje in opremo, brez telovadnice, igrišča, knjižnice in vseh drugih stvari, ki so potrebne za normalno šolsko in izvenšolsko delo v šoli in predšolskem varstvu otrok. 7. Pred vselitvijo v te in tako adaptirane prostore za potrebe osnovne šole v omenjeni stavbi pa smo že pred začetkom tega šolskega leta zahtevali, to je bil pozneje tudi sklep občinske izobraževalne skupnosti Kočevje, da nam investitor ali izvršni svet skupščine občine Kočevje izda pravnomočno odločbo o dodelitvi predvidenih prostorov za potrebe vzgoje in izobraževanja v KS Osilnica, stroScovnik glede plačila najemnine, kurjave (edino tega smo že dobili) in ostalih stroškov, ki odpadejo na šolo ali občinsko izobraževalno skupnost Kočevje, da bomo primerjali, če imamo po seda) veljavnih merilih dovojj sredstev za kritje teh stroškov. Ce stroški presegajo pripadajoča sredstva, mora občinska izobraževalna skupnost Kočevje dati pismeno garancijo, da bo krila razliko v stroScih. Po vselitvi želimo mirno in uspešno uresničevati vzgojno-izobraževalno poslanstvo. Dokler pa tehdokumoitov in teh VABILO Odboi Gorjanskega bataljona sklicuje za petek, 20. februarja, ob 10. uri v domu JLA v Novem mestu zbor skupnosti Gorjanskega bataljonv Člani skupnosti so vsi nekdanji borci te partizanske enote. Na zboru bodo obravnavali previlnk o organiziranosti skupnosti in izvolili potrebne organe. Vabljeni so vsi borci Gorjanskega bataljona in aktivisti, da se v čim večjem številu udeležjjo zbora. zagotovil ne dobimo, se ne moremo nasilno vseliti v ukradeno šolo. To so ti tehtni razlogi, zaradi katerih je pouk v Osilnici še vedno v zasebni stavbi Prosimo odgovorne organe, da zadevo čimprej uspešno uredijo v dobro vseh mladih ter da preprečijo nadaljnje širjenje samovolje in dušenje samoupravljanja. Delovna skupnost osnovne šole Vas Fara prikrajšani pri izplačilu zaslužka, da delamo po več ur, kot bi smeli. S takimi izjavami bi najbrž radi dosegli, da bi kočevski tozd Varnosti z nami prekinil pogodbe, skratka, njihovi nameni niso najlepši, kvarijo tudi ugled tozda. Resnica je pa takale. Pogodbe, ki jih imamo upokojenci za opravjjanje del in nalog varnostnika, so v skladu z vsemi zakonskimi predpisi, dela zvečine tedaj, ko kdo od redno zaposlenih varnostnikov zboli pa med letnimi in izrednimi dopis ti itd. Kot določa pogodba, na teden ne delamo več kot 20 ur; prihaja pa tudi do izjemnih okoliščin, da upokojenca med delom ne zamenja pravočasno redno zaposleni varnostnik. Jasno je, da upokojenec v takem primeru opravi več delovnih ur, saj ne sme prekiniti dela, dokler ne dobi zamenjave. Pri kočevskem tozdu Varnosti pogodbeno zaposleni upokojenci obsojamo omenjena natolcevanja, sestavljalcem nepodpisanih pisem pa svetujemo, naj raje (seveda z dokazi) brskajo po ozadju zaslužka tistih upokojencev, ki imajo nad deset tisoč dinarjev pokojnine, še enkrat toliko denarja pa zaslužijo s honorarnim delom. Nas, ki komaj shajamo s tremi in kakšnim tisočakom več, pa naj neosnovano ne blatijo. IVAN RAZPOTNIK Kočevje Cankarjeva 3 pisma in odmevi VESELO MED ZDOMCI V FRANKFURTU Slovensko kulturno in prosvetno društvo iz Frankfurta priredi v soboto, 14. februarja, v Hans Riedervvald na Maks Hirsch Str. veliko pustno prireditev. Začela se bo ob 14. uri s sprevodom maškar in plesom za šolsko in predšolsko mladino. Od 20. ure naprej bo za zabavo odraslih poskrbel ansambel Soršak. Program bo smešen, krofi na mizah, skratka, zabava do jutra zagotov|ena! Ledinčani hočejo cesto Razvijati kmečki turizem — Več predavanj za vinogradnike — Kako zadržati mlade na kmetijah Zajčja gora, Ledina in Zleteče so trge zaselki z okoli 380 prebivalci. Večinoma so delavci, ki si poiščejo kos kruha v tovarnah v Sevnici. Nekaj je tudi vzornih kmetov, ki sodelujejo s sevni&im kombinatom kot kooperanti, pa najsi gre za vzrgo govedi ali pridelovanja mleka. Zelja vseh nas je, da bi čimprej prišli do asfaltne ceste ali pa da bi vsaj razširili cesto, ki je bolj podobna kolovozu. Pred vojno in kratek čas po njej je območje Ledine, kamor spadaj o vsi zgoraj omenjeni zaselki, imelo svojo šok). Danes morajo otroci tudi 5 kilometrov pešačiti v sevniško šolo, kar je precej naporno. Vaščani želimo, da bi organizirali avtobusne prevoze otrok in odraslilu Pripravi eni smo prispevati v denarju in delu. Ker je precej vinogradnikov, si želimo tudi predavanj o vinogradništvu in kletarjenju. Ne smemo prezreti, da je Zajčja gora lep kraj, kjer se dobi dobra kapljica in tudi kaj za pod zob in so dani vsaj osnovni pogoji za kmečki turizem. Čudim se raznim organizacijam in društvom, ki celo v tujini iščejo turistične kraje, domačih pa ne poznajo. Z Ledine je lep razgled po Dolenjski vse do Kostanjevice in obronkov Gorjancev, hrvaškega Sjemena in do partizanskega Bohorja ter Usoe. Vaški odbor SZDL Ledina sicer dobro sodeluje s sevniško krajevno skupnostjo, kjer so obljubili še večjo pomoč. Lani smo dobili le 2,5 stara milijona, sami pa smo v akcijah naredili za trikrat več. Pohvaliti kaže mladince, ki so bili tudi zelo aktivni. Menim, da je treba te hribovite vasi vsestransko podpreti, saj je bila Ledina med NOB opora borcev in aktivistov. Ž od maja 1943 so bili tod razni sestanki OF. Predvsem pa bomo s hitrejšim napredkom zadržali mlade rodove v teh zaselkih. IVAN MASTNAK O IGRAH IN VODENJU SESTA NKA Namesto zimovanja na Gorjancih smo imeli taborniki novomeške občine med letošnjimi zimskimi počitnicami le krajši tečaj za vodnike. Šcntjernejske tabornike je prof. Marjan Dobovšek seznanil z igrami in drugimi oblikami razvedritve, s katerimi lahko popestrimo sestanek voda. Tov. Vrsčajeva pa nam je govorila o tem, kako najbolje pripraviti sestanek voda, da bi prišli do izraza predvsem tovariški odnosi. Tečajniki smo bili s predavanji zelo zadovoljni, napotki nam bodo koristili pri taborniški dejavnosti MATEJA CEKUTA Odred Samotnega hrasta KONCERTNA RAKI Koncert iz naših krajev je ljubljanski radio 25. januarja pripravil na Raki Glasbene točke so izvajali Gorenjski kvintet s pevcema Sonjo Gabršček in Francom Korenom, ansambel Mihe Dovžana s pevko Jelko Cvetežar in brestaniški moški pevski zbor Svoboda. Voditelj oddaje Brane Ivanc je pred mikrofon najprej povabil Toneta Gabriča, predsednika KS Raka, kije prikazal zgodovino in povojni razvoj tega kraja in okolice. Za dobro razpoloženje prisotnih je poskrbel domačin Stane Ančimer, ki je zbijal šale na račun prebivalcev Rake. Posnetek te prireditve bo po radiu moč slišati 8. marca. G.R. VOJAKI IMAJO MEDMESTNI TELEFON Med številne stvari, ki v novomeški vojašnici „Milan Majcen" omogočajo vojakom prijetno bivanje, lahko štejemo tudi možnost medmestnega telefonskega pogovora. Zaenkrat je na voljo ena tovrstna telefonska govorilnica; poštarji obljubljajo še drugo, vojaki pa so zelo zadovoljni, saj se lahko pogovarjajo s svojci iz še tako oddaljenega kraja v Jugoslaviji Prej so morali za nekajminutni pogovor prihajati na novomeško pošto. MILAN STJEPANOVIC Samo izmena na »mrtvi straži”? Ob očitkih na račun našega zadružništva, ki je napredovalo, a ne dovolj M nobenega dvoma, da je slovensko zadružništvo v minulih osmih letih doseglo viden napredek. Dovolj bo, če navedem samo, da so Zadružno zvezo Slovenije leta 1972 kot prvo v Jugoslaviji ponovno ustanovili; da se je število članov KZ od okrog 42.000 v letu 1973, povečalo na 52.000 v letu 1979, da so se vloge hranilno-kreditnih služb v okviru zadružništva v 9 letih od začetnih 73 milijonov dinarjev povečale na 1 milijardo 766 milijonov. Prav tako pa je kazalo, da so v organiziranosti zadružništva dobri dve leti sem opazni očitki, da zadružna organizacija v teh letih ni znala poskrbeti za večje število dobrih kadrov, zlasti iz vrst kmetov, nadalje, da so zadruge premalo poslovne, da krnele v zadrugah še vedno nimajo odločijoče besede, da je Zadružna zveza postala le »m itva straža" zadružništva ipd. Ob vsem tem je pravzaprav zelo težko na kratko povedati, kaj zavira izboljšanje razmer v zadružništvu. Ni dvoma, da je spričo Zakona o združevanju kmetov za sedaije stanje krivih več ..subjektivnih” kot ..objektivnih” dejavnikov. Med prve sodfo ne le vmešavanje in ukazovanje od zunaj, temveč tudi pre- mah na in ne dovolj odločna zadružna in samoupravljalska zavest kmetov. Te pomanjkljivosti mimo lahko pripišemo zadružnim, a tudi družbenopolitičnim organizacijam (oziroma posam eznikom v njih), ki so bodisi premalo storile za krepitev te in takšne zavesti ali pa jo s svojo preveliko vnemo po vmešavanju celo zavirajo. Kako kmet kot proizvajalec v kmetijski zadrugi lahko ima ali ne more imeti odločujoče besede, lepo pokaže sestav članov v organih zadruge, kjer kmetje še zdaleč niso zastopani sorazmerno številčnosti kmetov-članov zadruge. Kako bo lahko odločujoča beseda kmetov na primer v novem upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije s komaj dvema glasovoma večine proti »delavcem”, ki so ,v večini vodilni uslužbenci zadrug? In kakšno je v tem organu zastopstvo kmetov glede na število kmetov-čla-nov zadrug v razmerju s številom delavcev v zadrugi? Zastalosti v zadružni organiziranosti so nemalokrat krive tudi »subjektivne" in neutemeljene kritike zadružnih organizacij, npr. takrat, ko sta Zadružna zveza Slovenije in Živinorejska poslovna skupnost Slovenje pred dvema letoma pravočasno opozarjali na grozečo mesno krizo, pa zastonj! Kako je mogoče govoriti o boljši poslovnosti kmetjskihh zadrug, ko pa jim na eni strani cene določa zvezna administracija, na drugi pa veliki odkupovalci ali prcdelmralci? Ali naj bosta kmet jska zadruga kot organizator proizvodnje in kmet kot proizvajalec le privesek drugega dela verige, ki pobira smetano, ali kaj drugega? Na to izredni občni zbor Zadružne zveze Slovenije ob koncu minulega leta ni odgovoril nitijasno niti odločno, še manj pa odločujoče. Na to doslej nista odgovorila tudi ne novi predsednic Zadružne zveze Slovenije ne njen novi upravni odbor. Pač pa je o tem — spet od zunaj! - slišati različna in protislovna mnenja. Eni se ogievjgo za opredelitve, s katerimi bi prispevali k hitrejšemu povezovanju kmetijskih zadrug z drugimi delovnimi organizacjaml Pri tem pa ni jasno, ali si to zamišljajo tako kot nekoč, ko so različna »povezovanja” zadrugam odtujila npr. zadružno mehanizacijo, zadružne predelovalne obrate, zadružne domove itd. Eni menijo, da so polkmelje malone fcodljivi, drugi, da je v pridelovanje hrane za trg treba vključiti vedno več polkmečkih gospodarstev itd. Mislim, da po vseh teh in podobnih razpravah, kjjub zakonu o zdiuicvapju kmetov, k vedno ni cbvof jasno, kakšna naj bi bila vlqga zadrug in zadružnkov v razvoju kmetijstva. Dokler pa to ne bo dovolj jasno, tudi zadružna organizacija in zadružna zveza ne bosta dovof učinkovit nosilec akcjje v njunem deležu tep razvoja. STEFAN KUHAR L ---------------------------------------------------------------------- ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO - PERSONALNA UPRAVA razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol in gojence srednjih vojaških šol rodov in služb v letu 1981 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? — Letalska splošna srednja šola „Maršal Tito" v Mostarju; — Splošna srednja vojaška šola „Franc Rozman—Stane" v Ljubljani (vpis samo iz območja SR Slovenije). V navedeni šoli je možen vpis v 1., 2. in 3. razred. — Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: — pehotna, — artilerija — artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, — oklepne enote, — inženirstvo, — zveze, — atomska, biološka in kemična obramba. — Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: — strojniška, — elektrotehniška, — raketna, — kemijskotehnološka, — prometna. — Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu, smeri: — stroj notehniška, — elektrotehniška, — elektronskotehniška, — telekomunikacijska. — Mornariškotehniška srednja vojaška šola v Splitu. — Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu. — Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu, smeri: — medicinska — farmacevtska (smer sprejema samo v 3. razred). V navedene šole je možen vpis v 1. in 3. razred. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM? Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: a) splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek; — da imajo priporočilo o moralno-političnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah; — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) posebni pogoji: 1. kandidati za 1. razred: — da so rojeni leta 1965 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh; — učenci, ki so v 7. oziroma 8. razredu imeli dober uspeh, morajo v tem razredu imeti najmanj dobro oceno iz matematike, fizike in kemije; 2. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1964 ali kasneje;. — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom; — učenci, ki imajo v 8. razredu osemletke dober uspeh, morajo iz matematike, fizike in kemije imeti oceno najmanj dobro; 3. kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1963 ali kasneje: — učenci, ki obiskujejo Z razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so Z razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh; — učenci, ki imajo v 1. in Z razredu dober uspeh, morajo v tem razredu iz matematike, fizike in kemije imeti najmanj oceno dcbro. KAKO SE PRIJAVITE? Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje sev splošnih srednjih vojaških šolah in srednjih vojaških šolah rodov in služb začne 1. septembra 1981 in traja štiri, tri oziroma dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci letalske splošne srednje vojaške šole „Maršal Tito" so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni letati z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja—letanja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na letalski vojaški akademiji. Učenci splošne srednje vojaške šole „Franc Rozman—Stane" v Ljubljani nadaljujejo po končani šoli šolanje na vojaški akademiji kopenske vojske. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, bodo urejene s pogodbo. S to bodo, poleg drugega, določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti. Natečaj velja do konca aprila 1981. O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate do konca maja 1981. KJE DOBITE INFORMACIJE? Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: — Splošni srednji vojaški šoli ,,Franc Rozman—Stane" v Ljubljani, tel.: 061-345-686, — Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, — oddelku za ljudsko obrambo, — skupnosti za zaposlovanje. \___________________________________________________________________S KAZENSKO POBOLJŠEVALNI DOM, DOB PRI MIRNI RAZPISUJE JAVNO PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV - FIAT 132 - VOZEN LETNIK 1978 - IMV KOMBI TURIST - VOZEN LETNIK 1975 - PRIKLOPNA PRIKOLICA (5 TON) ZEMUN -VOZNA - STRUŽNICA TES - 1/1000 LETNIK 1962 -STRUŽNICA TES-2/1500 LETNIK 1959 - STRUŽNICA TES - 2/1500 LETNIK 1961 - DVIGALO ZA HLODOVINO HIAP - SKOBELJNI STROJ - VIBRO STISKALNICA (STROJNA IZDELAVA KVADROV) -VIBRO STISKALNICA (STROJNA IZDELAVA KVADROV) - 3 KALUPI ZA IZDELAVO KVADROV DIM. 20 cm, 25 cm, 30 cm - BETONSKI MEŠALEC 200 I - OKVARJEN - BETONSKI MEŠALEC 250 I - OKVARJEN - DIESEL MOTOR - ŠARZERNI TRANSPORTER Licitacija bo v sredo, 11. 2. 1981, ob 10. uri v upravni zgradbi doma. Ogled razpisanega je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Polog za varščino je 10-odstotea ramrvim SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO - TOZD PROJEKTIVNI BIRO RAZGLAŠA NA PODLAGI SKLEPA DELAVSKEGA SVETA TOZD PROJEKTIVNI BIRO PROSTE DELOVNE NALOGE IN OPRAVILA DIREKTORJA TOZD PROJEKTIVNI RIRO Za opravljanje delovnih nalog in opravil direktorja TOZD Projektivni biro je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje; — končana visoka šola FAGG, elektro, strojne, ekonomske ali pravne smeri, — najmanj 7 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, — ustrezne moralne, družbene in politične vrline. Kandidat bo sprejet za štiri leta. Kandidati morajo prijavi priložiti opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje, ter koncept razvoja in vodenja TOZD PB, v 15 dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" in poslati na naslov: SGP »PIONIR", Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidate bomo o izidu razglasa obvestili v 30 dneh po zaključku razglasa. 74/6-81 varnost DO »VARNOST", O. SUB. O., TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KOČEVJE, O. SUB. O., ponovno VABI K SODELOVANJU ZA OPRAVLJANJE NALOG IN OPRAVIL VEC VARNOSTNIKOV ZA TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KOČEVJE - OBMOČJE OBČINE KOC E VJE Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — osnovna šola ali najmanj 6 končanih razredov — primerne moralno-politične lastnosti — uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št. 27/76) Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh. Komisija za delovna razmerja 72/6-81 /iNKOPk suvnnJMB _ UK kocevje TOZD I N K 0 P n. sub. o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME — KOČEVJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA »INKOP", KOCEVJE, n. sub.o . objavlja proste naloge: 1. RAZNA KLJUČAVNIČARSKA DELA IN DELA NA OBDELOVALNIH STROJIH. Za zasedbo le-teh vabimo k sodelovanju: — 7 KV ključavničarjev ali delavcev z drugimi poklici kovinskih strok, — 7 priučenih delavcev ali delavcev, ki se želijo priučiti v kovinarski stroki. Zaradi osvajanja novega programa se bo delo pri večini objavljenih nalog občasno opravljalo (montaža) tudi v inozemstvu. 2. PROSTE NALOGE OBRATNEGA ELEKTRIKARJA. Za zasedbo je potrebna ustrezna KV usposobljenost V začetku 1982 leta bo za tega delavca na voljo dvosobno družinsko stanovanje. 3.PROSTE NALOGE STROŠKOVNEGA ANALITIKA. Za zasebo je potrebna izobrazba ekonomskega tehnika ali druga ustrezna izobrazba in delovne izkušnje z enakega ali sorodnega področja dela Delo se bo združilo za vse navedene naloge za nedoločen čas in poln delovni čas. Za dela pod 1 in 2 velja dvoizmensko delo. Poskusna doba do 3 mesece. Stanovanja ni. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. 71/6-81 Mercator mercator preskrba krško KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR-PRESKRBA KRŠKO objavlja prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE ODDELKA S ČEVLJI V NAKUPOVALNEM CENTRU KRŠKO. POGOJI: poslovodska šola ali VK delavec v torgovini z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih. Poizkusno delo 60 delovnih dni. 2. NATAKARJA V PRODAJALNI ŠT. 40 GOSTILNA KRŠKO. POGOJI: KV natakar. Poskusno delo 30 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku prijavnega roka. 78/6-81 V_ M® SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE ZAČASNI KOLEKTIVNI ORGAN objavlja prosta dela in naloge 1.DOZATORJA SUROVIN Pogoji: — končana osnovna šola, izpit B kategorije — 1 leto delovnih izkušenj 2. SKLADIŠČNIH DELAVCEV - 4 delavci Pogoji: — nedokončana osemletka — 1 mesec delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa. 79/6-81 Št 6 (1643) 5. februarja 1981 DOLENJSKI LIST Smaije je tako tesno zrašče-no z bližnjo Sevnico, da je domala odveč govoriti o dveh krajih. Nove hiše, posebno naselje Ribniki, se je že visoko zagrizlo v prisojno stran Zajčje gore, saj na manjši ravnici ob Sevnični že desetletja zmanjkuje prostora. N ovi železobeton-ski most čez Savo pred leti je Smaije vrgel v prometni vrvež obeh rečnih bregov. Navsezadnje se je tod pričela kovati industrijska tradicija mesta. Kopitarna se bliža stoletnici, Jugotanin je zrasel le nekaj let po prvi svetovni vojni. Vrsta drugih kolektivov, Lisca, Stilles, Jutranjka (ta domuje na drugi strani Save), da naštejemo le nekaj imen iz ostale Sevnice, se je razvilo samorastniško šele po revoluciji. izbor Šmaija za gostovanje našega uredništva v gosteh, tokrat v sestavi novinarjev Pavla Perca in Alfred Železnika, v ničemer ni bila naključna. Šmarčani so se zadnja leta 12 kazali v številnih akcijah. Sevniška krajevna skupnost je Pred nedavnim prejela priznanje zvezne konference SZDL, ki ga le-ta podeljuje najboljšim krajevnim skupnostim v državi. Sevniška lgajevna skupnost, katere de) je Šmarje, šteje 6.554 prebivalcev. V mestnem delil jih živj 4.595. Devetero vaških in šestero uličnih odborov zajema še izredno hribovit svet, od Žgarskega vrha, Lončarjevega dola, do Ledine na drugem koncu. Na uredništvo v gosteh v gostilni „Na križišču” v Šmarju 27. januarja so prišli na pogovor med krajane številni predstavniki družbenopolitičnega življenja kraja in občine. Očitno kljub siceršnji obilici sestankov še vedno manjka prilike za sproščen pogovor. Zato lahko v tem zapisu posredujemo tudi odgovore na nekatera vprašanja, ki tako ah drugače mučijo kraja-ne DINAR JE V KRAJEVNI SKUPNOSTI VREDEN VEČ S svojo krajevno skupnostjo 80 krajani navsezadnje tudi svoje sreče kovači. Ko je predsednik sveta sevniške krajevne skupnosti Oton Šket navedel nekatere številke, so udeleženci pogovora strnili mi-ze* Pri krajevni skupnosti za Šmarčani premagujejo majhnost minulo petletno obdobje ne skrivno zadovoljstva nad 30 km asfaltiranih cest in 8 km novega vodovodnega omrežja z vsemi potrebnimi objekti. Pred dobrimi petimi leti so načrte ovrednotili na 15 milijonov dinarjev. Marsikomu se je vsota zdela vrtoglava. Sedaj se je izkazalo, da so načrte v vseh pogledih presegli za najmanj dvakrat. Lani so dobili od komunalne skupnosti za tovrstno dejavnost okrog 2,5 milijona dinarjev, za redno dejavnost 450 tisočakov, k čemur je primaknil občinski proračun, pretežno od davkov, še 300 tisočakov. Letošnji prihodek krajevne skupnosti naj bi se vrtel že okrog 11 milijonov dinarjev. S tem dotokom torej še rednih stroškov ne bi krili. Pred sedmimi leti so se zato lotih lastnih dejavnosti. Pred štirimi leti so sprožili akcijo za združevanje denarja med krajevnimi skupnostmi sevniške občine, ki ga izdvaja združeno delo. Kupih so greder in valjar, lani je krajevna skupnost iz lastnih' sredstev dokupila še drugi greder in nakladalnik. Organizirali so gramoznico in peskokop. Iz krajevne skupnosti je izrasel rudnik nekovin Blanca. Vse skupaj je torej bolj podobno pravemu podjetju. Vseeno vse teče ob komaj omembe vredni režiji. Predsednik sveta KS opravlja svojo dolžnost nepoklicno od 16. oktobra 1972. Poklicno ima KS le tajnika, strojnika, računovodska pravila bremenijo sevniško KS le za tretjinsko zaposlitev. Akcije krajanov potekajo po čistem poslovnem načinu. Pri cestah se jim je obnesel ključ: 100 ur prostovoljnega dela, brezplačen odstop zemljišča in 6.000 dinarjev prispevka. Pri gradnji telefona, tu so se še posebno izkazali Šmarčani, so denarni prispevek dvignili na 7.000 dinarjev, prijeti pa je bilo treba tudi za kramp in lopato. Stane Šeško, predsednik skupščine KS, sicer pa vodja te gradnje, ne more prehvaliti krajanov pri tej akciji. Po razvejenosti telefonskega omre- žja se upajo kosati z mnogimi bolj razvitimi kraji. Njihov uspeh je sedaj spodbuda okoliškim krajem, saj bo po celotnem načrtu priključenih na telefon novih 300 številk. ŠMARSKA ULICA NI KOS PROMETU Omenili smo že, da je z novim savskim mostom Šmarje postalo pravcato okno v svet. Stane Šeško, Maks Senica in drugi so zato na prvem mestu postavili vprašanje o tem, kako manj nevarno urediti promet v Šmarju. Oton Šket je opisal zasnovo projektne dokumentacije, po kateri naj bi porušili sedanji oporni zid v ovinku, novega pa naj bi zamaknili za šest metrov tako, da bi bil zatem prostor tudi za pločnik. Sedanji most čez Sevnično naj bi podrli. Gradnja novega bo terjala nekaj rušitev. Korenita rešitev bo težavna, to še tembolj, ker je cesta republiška le do ovinka, most bi torej morah zgraditi sami. Tone Šeško meni, da bi lahko sedanjo gnečo zaradi delavskih avtobusov okrog 14. ure amilih tako, da bi avtobusi zapeljali s cestišča. Umik bi jim verjetno v začetku morali utreti miličniki. Tovornjakom, ki radi zasedajo ta prostor, bi morah omogočiti parkiranje drugje. PREMALO SKRBI ZA OKOLJE Sevniška kotlina je znana po svoji blagi mikro klimi. Kakšen pa je posebno zrak danes? Ljubo Motore, sam navdušen planinec, se je zavzel za celovito skrb. ,Drugače gledajo delavci na okolje, hrup in druge škodljive vplive med osemurnim delavnikom in preostalimi 16. urami, ko so doma. Doma se zatem marsikdo jezi nad svojim tovarišem, ki dela za njim morda celo na istem stroju. Vsi organi v tovarnah in širše bi se morali zavzeti, da bi nekaj naredili tudi za okolje.” Franc Drobne je potožil nad Jugotani-nom. ,,Prah iz te tovarne nam uničuje vse povrtnine. Dobesedno ni več mogoče spati pri odprtem oknu, ne le zaradi omenjenega prahu, temveč tudi smradu," je pribil. Omenil je siceršnjo skrb krajanov za bolj urejeno okolje. Pred dvema letoma so v šmarskem uličnem odboru izvedli ocenjevanje iz-gleda vrtov in hiš. Drobne meni, da bi morah zunanji podobi kraja posvečati še več pozornosti. Prepričan je, da imamo doslej od turizma premalo. O onesnaževanju je govoril tudi Slavko Štrukelj, predsednik občinske konference ZK. „Mnogo je odvisno od delavcev samih. Tu na hribu pravzaprav že od daleč čutim, kdo je kateri čas tam doli v Jugotaninu v izmeni," je ponazoril svoje izkušnje. ,»Navsezadnje bi vsi radi premaknili občino z neslavnega 54. mesta. Kemična industrija daje dohodek, nekaj tudi na račun okolja.” VEČNAMENSKA DV ORANA BAZEN, MLADI IN ŠE KAJ Pred časom je v sevniški in boštanjski krajevni skupnosti propadel referendum za gradnjo večnamenske dvorane in bazena. Martin Kuhar je pogrel to vprašanje s preprostim primerom, kam poslati otroke med prostim časom. Pogovor o tem je navrgel pravcato analizo, zakaj takrat niso uspeh. Janez Debelak, predsednik krajevne konference SZDL, je poudaril, kako je takrat referendumski program pravzaprav doživel lepo podporo v vaških odborih, premajhno pa posebej v blokovskem Naselju heroja Maroka. „SZDL se trudi najti interese, ki bi združevali tudi te krajane. Akcija kljub temu živi dalje. Ne manjka dosti, pa bo zbranih 30 milijonov dinarjev. Združeno delo namreč namenja denar po dopolnilnih stopnjah za to po interesnih skupnostih. Lotiti se moramo takega projekta, ki bo uresničljiv, takšnega, kakršnega bomo kasneje lahko tudi vzdrževali.” Maks Popelar, sekretar občinske konference SZDL, je glede dvorane in bazena opozoril na več kot tisoč otrok v sevniški šoli in na ostalo mladino. Poudaril je, kako se krajevna skupnost kljub uspehom v komunah ne bi smela zadovoljiti s stanjem v kulturi, predvsem pa, kako je z mladino. Slednje je navrglo zanimivo razpravo. Janez Debelak je naštel vrsto društev, ki bi v svojih vrstah radi videh več mladih. Ratomir Kljakovič je ob pritrjevanju ostalih povedal, kako ni dobro, da bi bili zgolj starši zagovorniki potreb mladih. Mladina ima svoje mesto v naši samoupravni družbeni ureditvi. Več udeležencev pogovora je glasno ugotavljalo, kako se vse, žal, tolikokrat začne in neha z vprašanjem, kdo je mentor. Tone Šeško je povedal, kako imajo mladi prostor v gasilskem domu. ,,Ko je odšel učitelj Rudi Filej; je šlo z Odrom mladih navzdol," je dejal. Miha Perc je navedel, kako sloni gasilski moški pevski zbor na prizadevnem, a žal ostarelem pevovodji. Podobno je pri godbi. Ostah učitelji ne bi smeh napak razumeti tudi tokrat izrečene kritike: premalo jih je čutiti izza šolskih vrat. Milena Derenda je kot mati razočarana nad kakovostjo šolskih mahe. „Če s tem denarjem ne shajajo, naj povedo. Menda se sedaj ne morejo več izgovarjati nad kuhinjo, saj imajo novo.” Najbolj pa je jezna na sevniško Komunalo. „Cesto pred hišo so znižali, vodovod je zmrznil zaradi preplitvih cevi," je tožila nad to nestrokovnostjo. Komunalci so bili uvršče ni v seznam pomanjkljivosti Mihe Perca. Vsa dosedanja opozorila, da bi zaprli mah del kanalizacije v Florjanski ulici, so bila doslej zaman. Bo pomlad, kot je bilo rečeno, to že davno plačano storitev le naklonila? „Štari del mesta je nasploh zapostavljen," je nadaljeval Perc. „Ljudje ne vedo, kako smejo posodobljati hiše, saj je ta del mesta spomeniško zanimiv. Ni prav, da sveti javna razsvetljava le na delu mesta. Škoda je, da trgovini v mestu ne uspe zadržati več denarja občanov. Več bomo morah storiti za pridelovanje hrane doma.” Opozoril je tudi, kako sedanji avtobusi ne morejo nadomestiti starega lesenega mostu. Krivični bi bili do udeležen- cev pogovora, če ne bi zapisali tudi o skrbi za ostale kraje krajevne skupnosti. Upokojenec Ivan Mastnak je omenil kozjanski del sevniške krajevne skupnosti. Cesta Šmarje — Ledina je krajša pot do Lisce, nanjo je neposredno vezanih 380 ljudi. Tem ljudem lahko prinesejo napredek edino boljše ceste.” Da bi rekel katero v prid svoji cesti, je prišel tudi predsednik vaškega odbora z Žigarskega vrha Jože Radej. ,Resnično, cesta je naša največja želja. Pomoč bomo potrebovali zlasti za nasutje.” Upokojenec Karel Alič si ni mogel kaj, da ne bi pohvalil osebja novega doma upokojencev in vseh posameznikov, ki so si prizadevah, da je bila ta akcija uresničena v vsem Posavju. „Lepo je tu, otroci so rekli, da je kot v hotelu A kategorije! ’ IN ŠMARSKI JUTRI? Kljub temu da so v Šmarju toliko postorili za vodovode, asfaltiranje uhc in telefona, nismo slišali besede zoper nadaljnje solidarnostne akcije. Ena takih velikih bo v tej petletki gradnja novega vodovoda prav izpod Lisce. V krajevni konferenci SZDL in KS razmišljajo o samoprispevku. Preskrba vse Sevnice z zdravo pitno vodo je ogrožena ves čas s črpališči v mestnem jedru. Z zamenjavo cevovodov so nekako odpravili največje izgube. Nadejajo se, da bodo z nekaterimi deli začeli že letos. Računajo na pomoč JLA. Razmišljamo sodelovanju mladinskih brigad in udarniških skupin ostalih občanov. Nekateri poznavalci, ki so videli program sevniške civilne zaščite, pravijo, da zasluži vso pohvalo. Njen štab, prizadevni posamezniki so kot nekatere druge akcije lahko za zgled, kaj je mogoče narediti s prizadevnim delom. Kot je menil nekdo, bi se naposled lahko znebili kompleksa majhnosti in tudi nerazvitosti. Očitno v Šmarju niso imeli le sreče, da so na čelo uspelih akcij postavili prave ljudi. Zdravemu jedru so se ob zagonu pridružili dotedanji omahljivci. Martin Kuhar Ljubo Motore Marjana Kožuh JI Jože Radej Miha Perc Tone Šeško (TELEVIZIJSKI SPORED 6. II. petek 8.45 TV V SOLI: Koledar, TV vrtec, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje, Nega bolnika 10.00 zimski Šolski spored 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 OLIMPIADA SMEHA 17.45 ANSAMBEL MIHE DOVŽANA 18.15 OBZORNIK 18.25 KAJ SO ČUSTVA Ljubljanski televizijci so priprayili štiri izobraževalne oddaje o čustvih. Današnja bo govorila o raznolikosti čustvenih stanj in izrazov, ki jih doživlja človek. Znanstveniki skušajo čustva razdeliti v posamezne skupine, da bi jih tako laže proučevali in poiskali načine za odpravljanje čustvenih težav in motenj, ki pogosto rahljajo človekovo zdravje. Besedilo oddaje bo bral J igralec Marko Simčič, ki se bo potrudil, da bi z igralsko. spretnostjo ponazoril, kako izgleda in kako se obnaša človek v različnih čustvenih stanjih. 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK * 19.55 VREME 20.00 PREŠERNOVA PROSLAVA, prenos iz ljubljanskega Cankarjevega doma 21.00 A. Marodič: FRAKEU GRE NA ZDAVLJENJE Tokratna zgodba iz nanizanke o dogajanjih v krajevni skupnosti bo prikazala pijančka Frakeljna, ki zaradi ljubiteljstva do dobre kapljice postane sramota krajevne skupnosti. Da bi rešili ugled kraja, si mnogi prizadevno Frakeljna spraviti na zdravljenje. Pijančka igra Zlatko Šugman. 21.45 V ZANMENJU 22.00 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek tekmovanja plesnih parov iz Innsbrucka 16.55 Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Naši pesniki — 18.15 Namesto top liste - 18.45 Naše zgodbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Narodna glasba - 21.40 Predstavljamo vam - 23.40 Festova kronika 7. II. sobota 8.05 POROČILA 8.10 VRTEC NA OBISKU: ŠVIGA, SVAGA 8.25 SEBASTIJANOVA BABICA 8.40 S. Makarovič: LEVA ROKA, DESNA ROKA 8.50 TOV ARI SU A 9.20 PISANI SVET: DOPOLDNE TRAFIKA, POPOLDNE KMETIJA 10.00 DR. IVAN RIBAR, dokumentarna oddaja 10.45 OD REFLEKSA DO LOGIKE Druga poučna oddaja bo prikazala porajanje novega življenja. Otrokov razvoj se ne začne šele z rojstvom, ampak mnogo prej, tako rekoč že s spočetjem, pri čemer ima veliko vlogo vpliv dednosti Plod v materinem telesu pa tudi ni nedovzeten za dražljaje iz okolice. Rojstvo je zato le neke vrste križišče v razvoju osebka. Organi, ki so dozoreli v materinem telesu, po rojstvu postopoma začnejo opravljati svoje naloge, od refleksov, kijih zaznamo pri novorojenčku, in temu pomagajo, da se ohrani pri življenju, do logike kot najvišje oblike človekove dejavnosti pa je zelo dolga pot. 11.15 B. Ibanez: TRS JE IN BLATO 12.15 LJUDJE IN ZEMLJA 13.15 POROČILA 15.35 CAPKAČI CAPLJAJO, ame-riiki mladinski film 17.10 POROČILA 17.15 PARTIZAN : CRVENA ZVE ZDA , prenos košarkarske tekme 18.45 NAŠ KRAJ 19.00 ZLATA PTICA 1-9.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PRVA SOBOTA, glasbena oddaja 21.05 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek in prenos tekmovanja žensk iz Innsbrucka (med odmorom ŠPORTNA SOBOTA) 23.00 POROČILA 23.05 NAJETI MORILEC, ameriški film Po dokaj mračnem ronianu Grahama Greena je Frank Tuttle že 1942 posnel film o poklicnem morilcu, ki ga zaslišujejo, on pa sklene, da se bo maščeval Zgodba je vznemirljiva za pozni večerni čas. Če po napetem gledanju ne morete zaspati, raje ne glejte tega dela, kije tako rekoč kinotečni primerek. Glavne vloge igrajo Veronia Lake, Alan Ladd, Robert Preston in Laird Gregar. 16.25 Glasba narodov — 16.55 Iz sporeda — 17.25 J. Horvat Maček pod čelado — 18.35 Življenje na zemlji — 19.30 Dnevnik — 20.00 Marmorni človek (poljski film) 8. II. nedelja 8.35 POROČILA 8.40 PETROV DOJENČEK Peter ima komW^discipliliain?: največ uvkarjsgo skokom kvjij? ® Sprintom. Seveda pa bo za PotrehneJ*e in še množičnejše delo v klUh k’ da * sc*cc9a preoiganizira razv P* o te z katerega si nadalj njega m»tem atletike ?,uto zamisliti. v Ribnici ne Vse'kalt "I* prihodnosti bomo sosedi r morali »topiti v stike s Pogoj* Kočevju, saj ti že ima o vse SvoiimZa del° “* bi nam labko 5 •hnoo i dosedanjimi izkušnjami 9go koristili,*4 pravi Širkovskl M.G-Č. C [1043) 5. februarja 1081 dobro pripravljajo, kar veja še posebej za Borisa Okleščena, kije letos zalučal d ide že tja na 50, 51 metrov. Lani je ob takem času dosegel daljave okoli 47 metrov. Marjan Kolarič nam je iz Nove Gorice posredoval naslednjo razveseljivo vest: „Po dosedanjem poteku treninga sodeč, lahko od Okleščena pričakujemo mete okoli 56 metrov in pohod na nov naslov državnega prvaka, enako pa veja tudi za Cujnika, ki je povsem saniral poScodbo in v metu kopja starta na najboljši rezultat v državi. Nekaj besed še o našem velikem upu v metu diska Primcu. Njegov državni rekord v pionirskem didcu je celo boljši do rekorda Zah. N emčije, tako da lahko letos od njega pričakujemo daljave preko 60 metrov. Po dosedanjih rezultatih je Primc eden največjih kandidatov za dobro uvrstitev r* mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo leta 1983 v Celju, v nekaj letih pa bo zagotovo sposoben zalučati tudi člansko orodje preko 50 metrov.” Sicer pa bomo najboljše odgovore na tako spodbudne napovedi dobili že kmalu. Nekaj že po prvem atletskem mitingu 14. marca v Novi Gorici, kjer bodo nastopili tudi vsi novomeški metalci, od katerih lahko letos po besedah Marjana Kolariča pričakujemo res dobrih rezultatov. B. B. MATELIČEVA NAJBOLJŠA TVD Partizan iz Sodražice je na Izbiru pripravil občinsko tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 50 tekmovalcev, med katerimi so največ pokazali domači udeleženci. Rezultati: cicibani - Matelič, pionirke - Gašperič, pionirji — Mihalič, mladinke - Drobnič, mladinci - Arko, članice - Matelič, člani - Matelič, veterani — Turk. M.G-Č. to hkrati edina pripomba k dobri organizaciji tekmovanja, ki se bo nadaljevalo v nedeljo. B. B. MNOŽIČNO IN KVALITETNO - V soboto se je v novomeški športni dvorani pričel turnir v malem nogometu, na katerem sodeluje kar 32 ekip. Naš poaietek je iz srečanja moštev Partizana in Šankrokerjev (!). Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo. (Foto: Budja) Dva dni malega nogometa Revija malega nogometa (in tudi popačenk) v novomeški športni dvorani — Nadaljevanje v nedeljo - ' ' """ ' 11 1 ■ . ______________________________________ V soboto in nedeljo je bilo v novomeški športni dvorani nenavadno živahno. Turnir v malem nogometu, ki ga je ob 60-letnici novomeškega nogometa pripravil NK Elan, je poleg velikega števila ekip, kar 32, privabil tudi precej gledalcev. Nič čudnega, saj je zimsko športno mrtvilo (igema so košarkarski nastopi) poglavitna značilnost športnega dogajala na Dolenjskem te dni Sobotnih in nedeljskih 12 tekem je pokazalo dobre igre, zadovoljivo je predvsem, da so se v nekaterih ekipah pojavili tudi ..veterani”, kar govori, da tovrstnih prireditev v Novem mestu še kako manjka. Pa si poglejmo rezultate nepopolnega I. kola: Elan I — Smarjeta 6:3, Partizan - Sankrokeni 1:4, Iskra-Stari Grad 2 : 5, Smolenja vas—Mokrice 1:9, Kremen—Rekreator II 6:5, Elan, mladinci II — Bela cerkev 2 ; 1, Beva nda —Apretura 4 : 5, Partizan Straža—Rekreator 13:4, Butoraj II-Granit 0 : 3 (bb), Elan, mladinci I—Šmihel 4:5, Odpisani— Novoles TPP 1 : 2, Bratstvo-Borac 2:11. Še strelci: 6 zadetkov Simonovič (Borac), 4 Stokanovič (Rekreator I), po 3 Štampek (Mokrice) in Loncare SPET DOLENJSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO V soboto, 14. februarja, se bo ob 8.30 v športni dvorani v Novem mestu pričelo tradicionalno pokalno dolenjsko zimsko odbojkarsko prvenstvo pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista. Prvenstvo bo odprto, kar pomeni, da lahko sodeluje vsaka dolenjska ekipa. Potrebno je le, da se pravočasno, to je do vključno 12. februarja, prijavi pri organizatorju, uredništvu Dolenjskega iista,Novo mesto , Glavni trg 7. tel. 23-606. BOHINJ GOSTITELJ SMUČARJEV LJAO Od 4. pa do 7. marca bodo'’ smučarski tereni v okolici Bohinja oživeli Ta čas bodo namreč prizadevni bohinjski smučarski delavci gostitelji že petega smučarskega prvenstva Ljubljanskega armadnega območja, na katerem bo nastopilo enajst ekip: Kranj, Bovec, Ajdovščina, Vrhnika, Tolmin, Škofja Loka, Maribor, Novo mesto, Bohinjska Bela, Postojna in Ljubljana. Lisca vabljiva za smuko Sevničani ji že dajejo prednost pred bolj oddaljenimi smučišči — Prizadeven smučarski klub carevič (Rekreator II) In če lahko po prvih igrah in rezultatih iščemo favorita tega turnirja, potem je to vsekakor ekipa Borca, ki ima v svojih vrstah tudi doslej naj boj šega strelca Simonoviča. Za konec pa še nekaj duhovitosti” nekaterih nazivov posameznih ekip. Če se prgavljenci ze odločajo za tige popačenke v imenu duhovitosti in bahavosti, potem bi moral takšnemu početju stopiti na prste vsaj organizator. Slednjemu je Vse bolj zasoljene cene prevozov, ne nazadnje tudi vse težje razumljiv odbijajoči odnos naših hoteliijev z vlečnicami do rekreacijskli smučarjev, spodbujajo ljubitelje bele opojnosti, da so ozrejo okrog sebe. V seeno bi bilo pretirano reči, da Sevničani ponovno odkrivajo Lisco. Letos se jih presenetljivo število odpravlja na ta priljubljeni posavski vrh. Pri sevniskem smučarskem klubu so se na zimo pripravljali že poleti Marljivi predsednik S K Janez Kranjc je sedaj še toliko bolj zadovoljen, ko so, čeprav pod snegom, očitni sadovi prostovoljnega dela članov kluba na smučiščih Lisce. „Drugič bodo akcije še širše,” opisuje delovni prispevek 300 ur, večinoma članov upravnega odbora in vaditeljev. Poskrbeli so za žičnico, na delu pustega zemljišča pa je še pred snegom pognala trava iz nanošene gozdne zemlje. Predsednik Kranjc je tudi sicer poln lepih besed o sožitju z Liscinim tozdom v Tončkovem domu. Navsezadnje članom kluba priznava tudi polovični popust na vlečnici Člani smučarskega kluba so voljni sodelovanje še razviti. Z Lisco se dogovarjajo za novo vlečnico. Če bi jo Lisci uspelo kupiti, bi člani kluba prevzeli vse potrebno udarniško delo. Smučišča ob sedanji veliki vlečnici so namreč bolj primerna edinole za boljše smučarje, oprijemanje vrvi male vlečnice pa je preveč utrujajoče. „Z nekaj dobre volje bi na Lisci lahko uredili tudi lepo tekaško progo,” razgrinja nove načrte Janez Kranjc. Smučarji bi bili veseli teptalnega stroja, ki bi lahko skrbel tudi za cesto. Tokratna zima kar dobro uravnava snežne padavine, tako da s teptanjem prog ni posebnih težav. Planincem in sedaj klubu velja zahvala za skrb s kadri Premorejo namreč že 18 usposobljenih ljudi za smučarske vaditelje in klubske vodnike. Prvenstvo je treba priznati Francu Tiholetu. Bibi, kot ga vsi kličejo, je bil prvi čutelj vsem ostalim. V skromnih okvirih se je delo razmahnilo. Predsednik Kranjc omenja posluh občinske telesne kulturne skupnosti Ob zadnjih dveh smučarskih tečajih šolarjev je delil veselje z mladimi, ki so se izredno požrtvovalno borili za lične kolajne občinske zveze telesnokultumih organizacij. Pri smučarskem klubu so doslej vedno uspeli, kar so si zamislili A. ŽELEZNIK Bajc postavil nov rekord skakalnice 3.000 obiskovalcevob vznožju skakalnice pod Peskom Preko 3.000 gledalcev se je zbralo v nedeljo ob vznožju skakalnice pod Peskom, kjer so prizadevni organizatorji TVD Partizan iz Sodražice pripravili pod pokroviteljstvom kasarne Mirka Bračiča regionalno tekmovanje v smučark ih skokih. Odziv je bil velik, saj se je na zaletišču zbralo 150 skakalcev vseh starosti iz domala vseh klubov regije. Največ je pokazal državni reprezentant, član VP Vaga Bajc, ki je s skokom 47 metrov postavil nov rekord skakalnice. Sicer pa so bili člani vojne pošte tudi ekipni zmagovalci. Rezultati: mlajši cicibani — Lajevec (16; 17,5 m), starejši cicibani - Korošec (18,5; 19 m), mlajši pionirji - More (19; 19), starejši pionirji - Horvat (45; 42,5), ml ne razvije tudi krone. O. F. BABLER Boj za svobodo človeka je hoj za osvoboditev iz predsodkov. M.KRLEŽA ot r. vozilo jap. drobiž ekvator omami lo višinska toCka srpič staro jap. mesto s ari sovan vrsta tkamne dl živalski noga bor del mesto udarjev pritok volge 'germT' orel del teni škeigre čaš, enota afiniteti igra z žogami upravni urad pomlad setev soss trojan. junak tekmec polet gr dežela prvak um.lesn kamen sultana ukaz luč bat t\SQ! dom. žival iiumen. dl vrvica za ki te egstvai nik sveta z-'me spona trance veber sedem dni prelaz čez velebit vrsta kur dl duri Ko se kregata zemlja in nebo Strele treskajo z zemlje v oblake, elektroni pa potujejo v obratni smeri — Nevihte skrbe za električno ravnovesje — Super strele bolj vroče kot Sonce Prav v tem trenutku, ko to berete, divja po svetu 1.800 neviht in vsako sekundo se zabliska 600 strel; od tega jih najmanj sto trešči v zemljo. V enem dnevu torej udari na zemljo 8,5 milijona strel. Ves ta nevihtni direndaj je še kako pomemben za električno ravnovesje med ozračjem in zemljo. Pri strelah se dogajajo prav čudne stvari. V običajnem govoru sicer pravimo, da je strela udarila na tla, v resnici pa strele tolčejo v nebo. Nevihtni oblaki namreč nagrmadijo v sebi negativne električne naboje (na svojem dnu, medtem ko je vrh oblaka pozitivno nabit), zemlja pa ima pozitivni naboj. Nasprotni električni naboji se privlačijo, vendar zrak kot izolator preprečuje praznjenje, dokler more, ko pa napetost premaga naravni izolator, pride do stika in iz tal udari ogromna količina elektrike v oblak. Pri tem nastane slepeč blisk, ki je lahko dolg tudi nekaj kilometrov. Vročina bliska je strahotna. Izmerili so, da je petkrat tolikšna, kot vlada na površju Sonca. Zaradi izredno visoke temperature se zrak vzdolž poti strele sunkovito razširi. Pri tem slišimo tresk in grmenje. Če bi bilo mogoče ujeti energijo strele, bi si naše šepajoče elektrogospodarstvo krepko opomoglo, saj se pri navadni streli sprosti moč milijarde vatov. Strokovnjaki pa govorijo tudi o super strelah, katerih moč je do deset trilijonov vatov. Kadar v kakšno zgradbo udari takšna super strela, je uničenje popolno. Na srečo so super strele redki gosti, pri nas še posebno. Najraje tolčejo na obalah Japonske. Nevihta s strelami oskrbi zemljo z izgubljenimi elektroni. (Foto: MiM) Neenake možnosti Kadar je veliko dežja in nam iz pip priteče kalna voda, je še posebno čutiti vonj po kloru, s katerim razkušujejo pitno vodo. Ta vonj je hudo neprijeten tudi v plavalnih bazenih. Seveda pa je vse do pred kratkim pomenil najcenejši in najbolj zanesljiv način dezinfekcije vode. Toda nekateri medicinski strokovnjaki so začeli sumiti, da klorirana voda povzroča rakasta obolenja, zato so poskušali najti nove načine razkuševanja pitne vode. Največ obeta jodiranje. Neka kanadska tovarna je izdelala posebno napravo, s pomočjo katere vodo očistijo s pomočjo joda. Naprava glede na količino vode, potrebne razkuženja, spusti odmerjeno količino joda. Gre za izredno majhne količine, vendar so, kot zatrjujejo konstruktoiji, povsem dovolj, da uničijo vse bolezenske klice od bakterij do virusov, povrhu tega pa za zdravje jodinirana voda ne pomeni nobene nevarnosti. Še več, okus in vonj se tako očiščeni pitni vodi v ničemer ne spremeni. Kanadske naprave za jodiranje že poskusno uporabljajo v nekaterih deželah v razvoju, kjer so vodne zaloge skromne in zato potrebne večje skrbi in nege. Janezi*1 Črtice in povesti iz n JETNICA omika. Tega ne ošte nos tjo t. ^n>ala jako plitva in puhla velim o vdKrbnikih, ki so gospodarili z tistih malih in nizkih *o se zvali frboltarji. Z nepoštenostjo O^eli 't i i c v J izdelali normalne razrede, P* 0 “ Zeitung" nekateri iz glave; spton priljubile, če niso bile «a/ burkaste. i r « graščinami samostalno in st> 1i^1 * 'vsakem oziru med prave 'ov ki °/ > v "" i*lieŽn vse sem našel po istem koPl’if^ne i„ olikane. Navadno so izobražence, t'časi tud iiSfa0k°vnjake, ampak samo o d So * Prv yuafjuue, poaiozm izvrze**vul J v°lj sem priliko, seznaniti se *Z*M_tenrn teh slug; do malega pravzaprav pa niso bili Prvi službaniki grajske gospode, podložni izvri »•"V* 'volje in zapovedi. Imel e' ‘j? r^J,rn J® lužila ..Laibacher in druga taka z&jni f' Tulenspiegela so znali iz glave; sploh ®o nobene bukve dosti . . če niso bile 1vsaj burkaste. Tudi v pogovor so mešali kaj radi ^ «''ante. Kdor ni hotel ali znal kvanta ti, ni slovd, ^ Polovičarsko dolenjsko inteligencijo nikoli za pr^^rt0(,/a dokumentacijo in zagotoviti 4 4 4 4 4 4 4 4 \ \ \ I 5 ! 4 *4 ! 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 5 5 I Štefan Seničar je v novomeški občini mojster za proračun, saj ga sestavlja in kroji že dvajset let. Kot načelnik oddelka je šel v pokoj, v novi organizaciji občinske uprave pa je kot pogodbeni sodelavec in začasni vodja finančne službe še vedno oseba, ki o proračunu največ ve. Z njim je zato tekel pogovor o letošnjih sredstvih, ki jih bo proračun zbral in porabil. * sredstva za intervencije v ^ gospodarstvu. Tuje mišljeno ^ pospeševanje turizma in ^ kmetijstva, zajete so občin- * ske blagovne rezerve in ^ kompenzacije.” N — Pravite, da bo premalo ^ sredstev. Za kakšne namene J bo zmanjklovalo in kako j e z * osebnimi dohodki občinskih > in pravosodnih organov, ki ^ so odvisni od proračuna? J „Za občinske blagovne s rezerve in kompenzacije bi ^ morali nameniti znatno več S sredstev, kot jih bomo { lahko. Ti dve postavki bosta > veijetno najprej na udaru, pa ^ tudi za potrebe SLO ne bo ^ možno dati toliko, kolikor s se zahteva s srednjeročnim ^ Štefan Seničar: „V občinskih prihodkih se pozna, da občani nakupujejo v drugih krajih in da se ob stabilizaciji manj popije." „Letošnje leto bo težko", je začel sogovornik Seničar. „Proračun, ki bo sprejet marca, medtem ko je zdaj na začasnem financiranju, bo za okrog 18 odstotkov večji, kot so znašala lani dovoljena sredstva, kar pomeni v skupnem znesku 175 milijonov dinarjev. Sliši se veliko, ko pa po postavkah ta sredstva deliš, upoštevaš zahteve in potrebe porabnikov, vidiš, da je treba še in še preračunavati, da se lahko sklene konec s koncem." — Kdo je naj večji pora-bnih proračuna? „Skoro polovico vseh sredstev gre za poslovanje občinske uprave, pravosodnih organov ter stroške in vzdrževanje izvršnega sveta in skupščine. Všteti so stroški sej itd. Poleg tega mora občina po zakonu financirati SLO, družbenopolitične organizacije, redno dejavnost krajevnih skupnosti (nobenih investicij!), zagotoviti mora priznavalnine borcem, sredstva za kadrovske podpore. Občinski proračun je še dolžan vzdrževati vojaška pokopališča in grobove, plačevati Le-ti znašajo v proračunu ^ okrog 20 odstotkov. Kme-davki pa niso več programom v tej dejavnosti. Kar pa zadeva osebne ^ dohodke delavcev občinske S uprave in pravosodnih orga- J nov, so tudi z resolucijo in ^ dogovorom določeni in No- ^ vomeščani glede tega ravna- ^ mo kot vse ostale občine. * Predvideno je, da se bodo ^ o s e b n i do ho dki v teh J službah letos lahko povečali J največ za 18 odstotkov." — Kateri pa so glavni ^ proračunski viri? Od kod ^ priteka največ denarja? ^ »Glavni prihodek pred- š stavlja prometni davek, ki pa ^ bi lahko bil v naši občini * znatno večji v masi, če ne bi ^ zaradi slabe založenosti trgo- J vine občani toliko kupovali £ drugod. Lani je bil ta ^ prihodek manjši tudi zato, ^ ker ni bilo možno kupovati J avtov ne bele tehnike, kjer ^ so davki naj večji. Drugo ^ največjo postavko v prora- s čunskih dokodkih pred- ^ stavljajo davki obrtnikov. % KRKA TRETJIČ POKROVITELJ - Mr. Boris Andrijanič, generalni direktor tovarne zdravil Krka, izroča Štefki Jaklič, sekretarki sekcije Zveze borcev Doma starejših občanov v Šmihelu, listino o pobratenju. Na slovesnosti je kulturni program pripravil pevski zbor KUD Krka pod novim vodstvom dirigenta Francija Možeta. (Foto: J. Pavlin) Delovna terapija starostnikov „Krka" prevzela pokroviteljstvo' nad Domom starejših občanov — Starejši občani bodo delali za Krko, ki bo skrbela za zdravstveno in kulturno počutje oskrbovancev V Domu starejših občanov v Šmihelu pri Novem mestu je bila 29. januarja slovesnost, na kateri je generalni direktor mag. Boris Andrijanič v imenu delavcev Krke izročil oskrbovancem doma listino, s katero je tovarna zdravil Krka prevzela pokroviteljstvo nad domom. Svečanost je bila posvečena tudi prvemu rojstnemu dnevu doma in letošnji četrtstoletnici delovne organizacije Krke. Zbranim, med njimi je bila dejavnost, za odmor po delu, vrsta družbenopolitičnih delavcev novomeške občine, je v imenu 3000-članskega kolektiva Krke spregovoril mr. Boris Andrijanič in dejal: „ .. .nikoli niso delavci Krke pozabili na človeka, bodisi kot člana kolektiva, kot občana, šolarčka ali ostarelega bolnega in nemočnega človeka. Velika sredstva smo dajali in j ih nameravamo tudi v bodoče dajati za družbeni standard, gradnjo stanovanj, kulturno in športno omembne vreden vir, saj se ^ na leto v vsej občini iz tega J naslova zbere komaj 3,8 ^ milijona dinarjev. Upada J tudi prihodek iz davka na s alkoholne pijače. Pozna se J draginja in pa stabilizacijski ^ ukrep, da so stroški za ^ reprezentancoomeje ii. ^ Manj se popije, zato je manj s prispevka v proračunu." R.B. ** LETOS BO MANJ NAVALA V preteklem letuje Zavod za družbeno planiranje v Novem mestu opravil 554 lokacijskih ogledov za gradnjo v zasebnem sektorju in izdelal lokacijske dokumentacije za 286 stanovanjskih hiš, 92 zidanic in 75 drugih objektov. Razen tega je zavod opravil še 221 drugih postopkov za zasebni sektor, kamor sodijo spremembe lokacijskih dokumentacij, isgave o možnostih gradnje itd. Glede na zaostrene razmere pri dodeljevanju posojil za gradnjo in draginjo nasploh letos ni pričakovati tolikšnega navala interesentov za gradnjo zasebnih hiš. Obet: železnica ne bo v breme Do 1985 modernizacija dolenjske proge in novomeške železniške postaje — Z resnejšim dogovarjanjem do preusmeritve prevozov s ceste na železnico Dolenjsko železniško gospodarstvo ima za srednjeročno obdobje do leta 1985 precej drzne načrte, saj bo treba za uresničitev programov zbrati kar 892 milijonov dinaijev. Osnovna naloga bo zagotav- tovorov za potrebe dolenjskega Ijanje večje varnosti prometa in hitrejše usposabljanje železniške infrastrukture. Med večje naloge novomeškega Železniškega transportnega podjetja spada modernizacija proge Novo mesto — Ljubljana in Trebnje — Sevnica, ki bosta usposobljeni za 20-tonsko osno obremenitev in večje hitrosti. Tako bo razbremenjena proga Ljubljana — Zidani most in omogočen direktni prevoz tudi težjih VIŠKE GOSPODARSTVU! Te dni v novomeški občini izračunavajo morebitne viike iz preteklega leta na skladih občinskih interesnih skupnosti. Do 2. februarja podatki še niso bili znani, vseeno pa je novomeški občinski komite glede tega sprejel načelno stališče: če viški so, naj jih dobi združeno delo vrnjene. Tudi če je s tem veliko tehničnih opravil! Hkrati s tem pa je pozvati delovne organizacije tudi na poravnavo dolgov do občinskih samoupravnih sporazumov. gospodarstva. Nadaljevali bodo tudi obnovo najbolj kritičnih odsekov belokranjske proge. Izdelan je program rekonstrukcije železniške postaje v Novem mestu, ki naj bi izpeljan zadostil potrebam po železniškem prevozu za prihodnjih 100 let. Modernizacija vključuje povečanje tirnih zmogljivosti, ureditev zunanje razsvetljave, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naorav in zgraditev centralne postavljalnice. Vendar bo treba razvoj železnice uskladiti z urbanističnimi načrti občine. „Naša prizadevanja gredo v smeri, da se najdemo v novomeškem prostoru, oz. da železniški razvoj vključimo v prostorsko oblikovanje, sicer bo železnica še naprej samo breme za dolenjsko gospodarstvo," pravi direktor ŽTP Novo mesto Jože Simonič Uredili naj bi tudi oba cestna prehoda v Novem mestu, vendar na Drski ŽTO nima nobenih obveznosti (kot pravi Jože Simonič), za ureditev izven nivojskega križanja železnice in ceste v Bršljinu pa naj bi se zbirala sredstva v občini po posebnem samoupravnem sporazumu, del pa bi prispevali sami železničarji. V prihodnjih 5 letih naj bi se prevozi po železniških tirih povečali za okrog 30 odstotkov, pri čemer računajo predvsem na večje transporte blaga, počasneje pa naj bi naraščal potniški promet. To pa je odvisno od uresničitve celotnega začrtanega programa in od pripravljenosti gospodarstva, da preusmeri del svojih prevozov s ceste na železnico. Pri tem bi se morali resneje dogovarjati, saj bi bil železniški prevoz cenejši, hitrejši in tako racionalnejši, predvsem z vpeljavo prevoza blaga z zaključenimi vlaki (npr. cel vlak cementa, radenske itd. za potrebe na Dolenjskem). Proučili bodo tudi upravičenost izgradnje kontejnerskega terminala v Novem mestu, saj so zahteve in potrebe po kontejnerskem prometu tudi na Dolenjskem vse večje. Z. L.-D. izobraževanje in zdravstveno varstvo. Čutimo dolžnost, da s svojim delom poma^mo, kjerkoli lahko. Tako smo od vsega začetka podpirali gradnjo doma za pomoč starejšim občanom, idejo o urejanju življenjskih potreb in socialne varnosti ljudem, ki so si z minulim delom to zaslužili. Vaša pobuda je bila vodilna misel, aa naše sodelovanje s pokroviteljstvom še bolj učvrstimo in vam pomagamo, kjerkoli bo pomoč potrebna.” Kolektiv Krke tako s svojimi oblikami pomoči, pokroviteljstvom nad osn. šolami Katja Rupena, Dragotin Kette, krajevno skupnostjo in Domom starejših občanov, vodi med delovnimi kolektivi daleč po Dolenjskem. Zadnje pokroviteljstvo ' pomeni obojestransko korist, saj bodo stanovalci doma prevzeli nekatera dela za tovarno (pakiranje robčkov, nabiranje zdravilnih zelišč itd.), farmacevti pa se jim bodo oddolžili s tem, da bodo skrbeli za oskrbo z zdravili in kulturno sodelovanje. Izvolili so že pokroviteljski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki delavcev Krke, oskrbovancev in delavcev doma. V domu je izredno pomembna delovna terapija, zato so ji že doslej posvečali vso Posebna skrb prvorojencem „Naš malček" je koristno napotilo za vzgojo in nego novorojenčka Starši ali pa mamice novorojenih otrok (če gre za prvega otroka) naj ne bodo presenečeni, če bodo od februarja letos dalje prejeli vabilo iz krajevnega urada, naj se udeleže svečanosti prvorojencem na čast. Gre za posebno pozornost družbe do otrok. Zveza prijateljev mladine pa je v sodelovanju z republiško skupnostjo otroškega varstva in zdravstva ter raznimi strokovnjaki izdala knjigo „Naš malček”, ki jo dobo staršem ob takem sklicu razdelili hkrati z osebno čestitko predsednika občinske skupščine. Slovesna podelitev knjige in čestitke bo na sedežih krajevnih uradov, običajno v prostorih, kjer opravljajo poroke. Ob tej novosti se navadno vsak vpraša, zakaj pozornost samo prvorojenim otrokom, odgovor pa glasi: ker bi se sicer iste knjige nabirale doma. Zadružine zveč otroki je v pripravi druga oblika družbene pozornosti, ki pa še ni zaživela. pozornost tako, da so vse psihično in fizično vitalne oskrbovance vključili v delo v domu, za kar so ti sprejemali tudi simbolično nagrado (od 500 do 1500 din mesečno). Dom oskrbovancev je imel že v enoletnem obdobju dogovor o opravljanju lažjih del z nekaterimi novomeškimi delovnimi organizacijami. Tako so za tovarno zdravil Krka spakirali več kot 10.000 robčkov opravljali pa so tudi nekatera lažja dela za Laboda. V materialu pa so velik delež prispevali Novo-teksovi delavci. Prav gotovo bo pokroviteljstvo Krke prineslo še nove in uspešne oblike sodelovanja. J. P. 925 KMETOV DOBILO KREDIT Hranilno-kreditna služba, organizirana skupno za KZ Novo mesto in GG Novo mesto, je prilagodila poslovanje novi zakonodaji in po novem teče delo že od srede preteklega leta. Podatki kažejo, da ima hranilno -kreditna služba doslej 1900 vlagateljev in več kot 11 milijonov dinarjev zbranih vlog. Doslej so bili odobreni krediti 925 kmetom v skupnem znesku nad 36 milijonov dinaijev. Od tega je bilo 841 kreditov za gradnjo hlevov in nabavo mehanizacije, 30 posojil za obnovo vinogradov. 49 kreditov za strojne skupnosti in 5 posojil za melioracije. « ; Skrajno varčno z elektriko! T u d i i novomeščanom grozi redukcija, če.. Od 27 milijonov kilovatnih ur električne energije, kolikor znaša sedanja dnevna slovenska poraba, odpade na novomeško področje okrog 800 tisoč kilovatov. Oskrba z električno energijo pri nas pa je že dlje časa precej kritična in bo taka še nekaj časa. Čeprav vse slovenske elektrarne delajo s polno paro (s premogom so preskrbljene nekje do sre' dine aprila), namreč oe zmorejo zagotoviti vse p0; trebne količine elektrike, k' si jo nekaj zagotovimo 1 nakupom v drugih republi' kah. Ker pa se tudi pri njih srečujejo s podobnimi težavami, se na to pomoč ne moremo zanašati. Že ob polnem obratovanju slovenskih elektrarn elektrike torej ni dovolj, do še večjih težav pa lahko pride, če pride do okvare kakšnega agregata (izpad največjega bi pomenil pri1 manjkljaj okrog 7 milijonov kilovatnih ur), za kar so velike možnosti glede na polno obratovanje elektrarn »Situacija zahteva varčevanje z električno energijo povsod in v največji možni meri," je poudaril inž. Franc Kraševec z DES Elektro Novo mesto. Sicer se reduk cijam ne bo dalo izogniti. Kdo bo najprej ostal brez električne energije, če bo prišlo do tega? „V primeru redukcij bodo izklopljeni odjemalci na posameznih področjih za približno 4 ure (pazili pa bodo, da ne bi ostali brez elektrike po- membnejši objekti, npr. bolnišnica). Vse velike odje malce na področju pa obvestimo,damorlj o zmanjšati porabo in to tudi kontroliramo. V takih rhz-merah bi morali veliki odjemalci okazala, da starši za to niso imeli zanimanja, niti ne le za kosilo. Na grmski šoli bi npr. le 16 učencev hodilo na kosilo. Z. L.—D. od delegatovi za delegate hLiL(1643) 5. februarja 1931 DOLENJSKI UST 17 NAJMANJ 120 UR MALE ŠOLE Letos naj bi bil v črnomaljski občin i vsak predšolski otrok deležen | ene izmed vzgojnih oblik. Tu gre za 80-ume vzgojne programe, ki jih vrtec pripravlja za petletne otroke v krajevnih skupnostih, kjer niso deležni redne vzgoje v vrtcu; za romske otroke pa pripravljajo popoldanske programe. Pred vstopom v šolo bo vsak otrok deležen najmanj 120-urne male šole. O NAČRTOVANIH NALOŽBAH TO SO BILE POČITNICE - Takih zimskih počitnic,kot šobile te, ki so se končale v začetku tega tedna, že dolgo ni bilo in šolarji jih bodo gotovo pomnili po obilici snega in energetski stiski, ki jim je zimsko veselje podaljšala za cel teden. Smučarski avtobus, kije vsak dan vozil iz Črnomlja v Črmošnjioe in nazaj, je pripomogel, aa se je čimveč otrok lahko dodobra naužilo pravega zimskega veselja. Prejšnji teden sta Črnomelj obiskala podpredsednic republiškega izvršnega sveta Jože Florjančič in republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Gosta je zanimal predvsem gospodarski položaj črnomaljske občine, seznanili pa so ju še z načrtovanimi investicijami 'v občini v letošnjem letu. Boljši časi za storitveno obrt? Obrt, ki jo občani ponavadi najbolj potrebujejo, kot po pravilu ni dovolj donosna in je| zato najbolj primanjkuje — Večja vloga obrtne zadruge in združenja Čeprav število obrtiukov v črnomaljski občini v zadnjih letih narašča, občani še vedno tako rekoč na svoji koži močno občutijo, da je premalo tistih, ki bi se ukvaijali s storitveno dejavnostjo. Močno primanjkuje servisov za gospodinjske aparate ter jadbeno-obrtnih in inštalaterskih storitev. Primanjkuje pa tudi ivilj, krojačev, čevljarjev, elektromehanikov, elektroinštalateijev in ečaijev. Še najbolj občutijo pomanjkanje obrtnikov v oddaljenih {rajih občine, saj ponekod ni za tamkajšnje prebivalce zelo po-nembnih obrtnikov, kot so covač, sodar, mehanik za cmetijske stroje in podobno. V Le n „zacasm funkcionarji letih 1975—78 je število obrtnikov v občini sicer naraščalo, vendar najbolj industrijske dejavnosti malega gospodarstva, gradbena mehanizacija in avto-prevozništvo, v zadnjem času pa v občini opažajo, da narašča tudi število ostalih obrtnikov, hkrati pa se zmanjšuje število avtoprevoznikov, kar gre v glavnem na račun odpovedi avtoprevoznikov iz drugih republik. :unkcionarji naj bi ostali v delovnem razmerju v DO Prejšnji mesec je v vseh krajevnih ■kupnostih v črnomaljski občini in v večjih temeljnih oiganizacijah združenega dela potekala javna razprava o ustavnih spremembah in spremembah v osnutku statuta občine, pri čemer gre v glavnem za uresničevanje Titove pobude o kolektivnem vodenju in odgovornosti in krajših mandatih. Povsod so občani in delovni ljudje podprli predlagane spremembe, v razpravi pa so izoblikovali še precej koristnih predlogov. Tako so med drugim predlagali, naj bi poslej zaradi pogostejšega menjavanja funkcionarjev le-ti ostali v delovnem razmerju v delovnih organizacijah in tam tudi prejemali osebni dohodek, družbenopolitične organizacije pa bi ta denar povrnile delovnim organizacijam. S tem bi tudi zagotovili lažje vračanje funkcionarjev na svoja delovna mesta. V občini naj bi tudi poenotili mendat za vse organe v občinski skupščini in interesnih skupnostih, v razpravi so podprli predlog, naj bi ta mandat trajal dve leti z možnostjo še ene izvolitve, razen za člane izvršnega sveta in načelnike v občinski upravi, za katere n zg bi mandat trajal štiri leta z možnostjo, da so izvoljeni še za en mandat Kljub temu da se stalno povečuje tudi število popoldanskih obrtnikov, kijih je sedaj v občini že okoli 150 — od tega je 28 kooperantov semiške Iskre — se še pritožujejo, da je še vedno precej šušmaijev. Doslej je bilo malo gospodarstvo v občini tudi pri izdelavi urbanističnih programov precej na stranskem tiru, saj je bila skrb za nove poslovne lokale prepuščena le iznajdljivosti obrtnikov. Poslej naj bi izvršni svet pri novih zazidalnih načrtih zagotovil tudi načrtovanje potrebnih prostorov za obrtno dejavnost. Za spodbuditev obrtnih dejavnosti, kijih primanjkuje, bo očitno treba zagotoviti boljše pogoje in ugodnosti, kajti izkazalo se je, da samo odpisovanje davkov ni učinkovito. Več bosta za pospeševanje dificitarne obrti morala narediti tudi črnomaljska Obrtna zadruga in Obrtno združenje, ki, žal, nimata delavca, ki bi se ukvarjal samo s temi za občane še kako pomembnimi zadevami. Obrtna zadruga se je v glavnem posvetila donosnim dejavnostim in ni naredila nič za razvoj obrti, ki jih primanjkuje, za razvoj oziroma oživitev domačih obrti, kmečkega turizma in še česa. Za razvoj obrti, ki jih primanjkuje, bo očitno treba v družbenem dogovoru natančneje opredeliti kriterije, ki naj bi ta razvoj pospešili. Gotovo lahko k temu precej pripomore kreditna politika. Doslej so do višjega posojila lahko prišli tisti .1 obrtniki, ki imajo donosnejšo obrt, kar gotovo tudi odvrača ljudi, da bi se odločali za deficitarno obrt. A. B. Borci na široki fronti Letne volilne konference borcev — Črnomaljska organizacija se mora prilagoditi trem KS V več kot polovici od 22 krajevnih organizacij ZZB NOV v črnomlajski občini, ki imajo skupaj več kot 3.000 članov, so že opravili letne volilne konference, ki naj bi bile končane v tem mesecu. Udeležba na teh konferencah je zelo dobra, na njih pa ne obravnavno zgoj ozkih borčevskih vprašanj, marveč teče beseda o vseh problemih, ki zadevajo živjenje v krajevni skupnosti. Na teh konferen- ČRNOMALJSKI DROBIR PO DEKLIŠKIH TIRIH - Pred kratkim je izšla prva letošnja številka „Tirov”, glasila mladinske organizacije črnomaljske občine. Kaže, da so za delo pri tem glasilu pripravljene resneje poprijeti le dekleta, saj v devetčlanskem uredniškem odboru ni niti enega fante. In čeprav so dekleta po splošnem prepričanju bolj nežno čuteča in krhka bitja, v celi številki ne boste našli niti ene pesmi, precej več pa nkretnem delu mladih. delavce in delavke, ki posebno v zimskem času nimajo veliko priložnosti, da bi se krepko razgibali in sprostili, v čim večjem številu privabila v športno dvorano. poročil o konk ISKRASl NA REKREACIJI -Rekreacija, sprostitev po delu, razgibavanje po v glavnem sedečem načinu življenja in dela danes zanima vedno širši krog ljudi, ki bi si radi čim dlje ohranili zdravje in vitalnost Zanimanje za rekreacijo je tudi v črnomaljski občini iz lete v leto večje. Semiška Iskra ima za PAPIR IN DELEGATI - Ciklo-stilni papir, ki ga potrebujejo (v velikih količinah) tudi za delegatska gradiva, se je pred kratkim podražil za več kot sto odstotkov. Sedaj delegati z nestrpnostjo pričakujejo, kaj se bo izcimilo iz tega: ali bodo gradiva za pol tanjša in lažja, ali bodo delegati in s tem vsa tako imenovana baza slabše in manj temeljito obveščena ali pa se bo delegatski sistem podražil. svoje delavce v zakupu črnomaljsko športno dvorano vsak ponedeljek od 15. do 21. ure. Žal pa je začetna zagretost kmalu popustila, zato si Iskra prizadeva, da bi zlasti starejše OBČINSKA LASTOVKA - V hodniku starega črnomaljskega gradu, v katerem domuje občinska uprava, si je lastovka spletla svoje gnezdo. Za to ptico pravijo, da je eno redkih živih bitij, ki komaj čakajo, da se bodo lahko čimprej vrnila na občino. DRUŽBENI PLAN OBČINE ZA NOVO OBDOBJE Prva skrb velja gospodarjenju Na zadnji seji komiteja O K ZKS v Metliki o nalogah komunistov — Le boljše gospodarjenje, se pravi večja produktivnost, boljša kvaliteta, večja odgovornost in disciplina je pot do uspehov in s tem tudi do višjih osebnih dohodkov Glavne naloge komunistov v metliški občini v lanskem letu, kot so uresničevanje gospodarice stabilizacije, krepitev samoupravnih odnosov, delovanje članov Zwze komunistov v vseh institucijah samoupravnega sistema ostajajo v ospredju tudi v letošnjem letu, povezane pa bodo s pripravami na kongrese ZKJ in ZKS. O tem je tekla beseda na zadnji seji komiteja občinske konference Zveze komunistov v Metliki. cah se je potrdilo, da zdravstveno m socialno varstvo borcev ne vzbuja več negodovanj, saj je dokaj dobro urejeno. Ta vprašanja, ki so bila pred leti v črnomaljski občini še precej pereča, so sedq v glavnem urejena; to velja tudi za priznavalnine, pokojnine, stanovanjska posojila pa tudi vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOB. Borci so še zlasti delavni na področju splošnega ljudskega odpora in v okviru obrambnih priprav. Vsekakor pa bodo morali čim prej reorganizirati krajevno organizacijo ZZB NOV v Črnomlju, pač v skladu z reorganizacijo krajevne skupnosti, saj so iz prejšnje ene mestne krajevne skupnosti sedaj tri KS; tej spremembi so se prilagodile tudi družbenopolitične organizacije. Jasno je, da ena borčevska krajevna organizacija, ki združuje več kot 700 članov, ne more delati tako učinkovito, kot bi delovale tri, v vsaki mestni krajevni skupnosti ena. Poleg tega sedanja organiziranost borcev v Črnomlju o te žkoč a tudi delo ostalih družbenopolitičnih organizacij v mestnih krajevnih skupnostih. Komite je med drugim naložil vsem osnovnim organizacijam, naj temeljito proučijo sklepe 15. seje CK Zl. J in 8. seje CK ZKS in si iz njih za svoje delo zastavijo konkretne naloge. Tudi na področju kmetijstva bodo morali komunisti v vseh odločujočih dejavnikih, od Kmetijske zadruge preko interesnih skupnosti do skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij posvetiti več skrbi in resneje zastaviti svoje delo pri uresničevanju sklepov, da se bodo rezultati pokazali tam, kjer se naj — v praksi. Ko je bil govor o nalogah komunistov v prizadevanjih za zmanjševanje administracije in režijskih del, so opozorili, da se to ne sme sprevreči v neke vrste sektašenje, da je vsa administracija zlo, marveč si morajo komunisti prizadevati, da bodo tudi ta dela opravljena čim bolj kvalitetno in z večjo mero odgovornosti. Med nalogami, ki čakajo komuniste na idejnem področju, so poudarili zlasti delo z mladimi, delovanje na kulturnem področju, spopad z liberalistično miselnostjo, samovoljo in nerazumevanjem pluralizma samoupravnih interesov in še kaj. Kot že rečeno, so med glavnimi nalogami komunistov tudi v letošnjem letu prizadeva- Osrednja pozornost na skupni seji vseh zborov dcupščine občine prihodnji četrtek v Črnomlju bo gotovo veljala predlogu družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1981-85. Poleg tega je na dnevnem redu tudi predlog dogovora o drupnih, temeljih planov vseh štirih dolenjskih občin za to srednjeročno obdobje. Za sejo so pripravili še osnutek programa dela zborov občinske skupščine v leto-šijcm letu. Delegati bodo sklepali še o podpisu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini. Voda kot kost za glodanje Ce je voda draga, naj je bo vsaj dovolj, in to dobre Pa imamo Metličani spet debelo kost za glodanje. Gre za vodo, ki jo uporablja tukajšnja industrija, a ni zadovoljna s tekočino iz dveh razlogov. Prvi je ta, da je voda iz metliškega vodovoda velikokrat umazana, drugi pa, daje industrija ne dobi dovolj. Nič čudnega ni torej, če so odgovorni staknili glave, razpravljali in se dogovorili, da bodo priključili svoje cevi na vodovod bližnje hrvatske ozaljske občine. Poleg vsega tega stane kubični meter metliške vode osem dinarejv, ozaljske pa le 6,45 din. In tu so skočili v zrak tisti, ki imajo od vode dinarski prispevek. Da. ni tako majhen, naj zapišem, da je samo Betin tozd Barvarna plačal v letu 1980 558 milijonov starih dinarjev. To niso mačje solze, to je lep kup denarja, za katerega pa je treba dati tako 1 kakovost kot tudi količino; trkanje po prsih, obljube in užaljenost so gotovo premalo. O problemu vode za industrijo bo razpravljal te dni občinski izvršni svet, ki bo tudi odločil, kako nesporazum zgladiti, bolje rečeno, kako delati v bodoče, da ne bo prihajalo do podobnih zapletov. Kakor je rešitev na videz zamotana, je najbrž na drugi strani tudi enostavna. Napočil je namreč čas, da bomo dobivali plačilo le za solidno opravljeno delo. površnost in neodgovornost pa bomo morali izgnati skozi vhodna vrata, kajti stranska tako in teko že prevečkrat uporabljamo za to, da se prikradejo problemi pred obličje razreševanj. Navaditi se bomo morali tudi na konkurenčnost, saj končno že znamo toliko računati, da vemo, kaj se nam splača in kaj ne. Prav bi bilo tudi, če bi končno odklenkalo vsem, ki mislijo, da imajo prednost že zato, ker stojijo v domači občini, ne glede se za to, kako delajo. Prav zanima mc, če bo res tako ali pa bodo zapisane vrstice le priletele piscu v glavo kot burne ra ng. TONI GAŠPERlC nja za boljše gospodarjenje. Da bodo ta prizadevanja uspešna, je med drugim treba povsod postaviti pravična merila za nagrajevanje po delu, povečati produktivnost, kar je moč doseči le z boljšim delom večjo odgovornostjo in disciplino. Le tako se bodo v občini lahko povečali tudi osebni dohodki, ki so v primerjavi z osebnimi dohodki v republiki res nizki. Na seji komiteja so se zavzeli za hitrejše prestrukturiranje zno- traj sedanje industrije, za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini oziroma za sprotno in učinkovito reševanje vprašanj, v zvezi s tem pa morajo zlasti vodilni delavci vložiti več napora in ustvaijalne volje. O teh in ostalih vprašanjih bo tekla beseda na razgovorih delovnih skupin, ki bodo v tem mesecu obiskale vse delovne organizacije v občini. AJ. Za zmanjšanje administracije V metliški občini je je že sedaj manj kot drugje »Dolenjski list« v vsako družino DELAVNO V GRADCU Na letni programski konferenci KK SZDL v Gradcu so pregledali delo v preteklem letu in ugotovili, da so zadane načrte v glavnem uresničili. Gradčane pa letos čakajo nove naloge, pomembne za nadaljnji razvoj Gradca. V prvi vrsti gre tu za gradnjo novega gasilskega doma. Gradac je oživel tudi na kulturnem področju. Na ustanovnem občnem zboru Kulturno-umetniške-ga društva Oton Župančič so ustanovili nekaj sekcij, od katerih je še posebno delavna dramska, pa tudi oktet in glasbena sekcija že kažeta prve uspehe, medtem ko bi folklorna skupina potrebovala strokovno vodstvo. K zavzetemu delu Gradčane spodbuja tudi prenovljeni in lepo urejeni kulturni dom. HELENA ŽUNIČ Prejšnji teden se je v Me®' •sestala komisija, ki naj prouči možnosti za zmanjšanje administracije in režijskih del v občini-Dogovorili so se, da bodo najprej ugotovili točno stanje na tem področju v delovnih organizacijah, interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, občinski upravi in še kje. Zanimivo je, da v krajevnih skupnostih v občini poklicno ne dela niti en sam človek. Po teh ugotovitvah morajo do 20. marca izdelati analizo stanja na tem področju, ki jo bodo obravnavale, družbenopolitične organizacije in izvršni svet, temu pa bodo sledile konkretne usmeritve in ukrepi. Vendar je že sedaj jasno, da so v primerjavi z drugimi občinami v metliški zelo stabilizacij sk o naravnani: v vseh interesnih skupnostih dele le 15 ljudi. Kljub temu pa bi se verjetno dalo še kje kaj prihraniti s pametnejšo razporeditvijo posameznih delavcev v administraciji-Tudi v združenem delu ni veliko,1 odvečne administracije, gotovo pa bi se dalo zmanjšati do ločeni režijska dela. a 0! 0 at oj Sp o (sl st tij če Pa sti zn ko NOVA TEMELJNA ORGANIZACIJA BETI - Pred kratkim so se ** v dosedanjem obratu Konfekcije Beti v Žakanju na referendumu 6 odločili, da bodo poslej samostojna temeljna organizacija Otroška ^ konfekcija. Tovarna v Žikanju daje kruh 140 zaposlenim, večina ^ od njih je žensk, z obeh strani Kolpe. SPREHOD PO METLIKI 'bi TAJNIK TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI Cveto Rus je odšel za teden dni na Gorjance, vendar ne sam. Z njim so otroci, kijih Cveto uči smučanja, da ne bi bili smučarski analfabeti, kot je marsikdo iz starejše generacije. Cveto je trenutno tudi edini poklicni tajnik, ki ne sedi v svoji pisarnici, ampak je bi I šel na teren, kjer bi bilo mesto tudi marsikomu drugemu. Življenje je namreč med ljudmi, in ne v pisarnah, kjer v najboljšem primeru desetkrat na dan zazvoni telefon. To pa je tudi vse. CE SE VELIKOKRAT PRITOŽUJEMO, da so metliške trgovine slabo založene, ne moremo trditi tega za led, ki ga je v izobilju po pločnikih, stopnicah in stranskih poteh, da o ledeni ploščadi pred delovno organizacijo Beti niti ne govorimo. Obrekljivci že trobezljajo, daje led okoli Beti prispodoba, češ da se je delovni kolektiv znaše! __ j_ ____________t______ znašel na ledu. Seveda je ttTle šala, ki pa naj bi pripomogla k temu, da ljudje ne bi telovadili, ko prihajajo na delo ali odhajajo domov. Kdo od vodilnih bi si moral polomiti okončino, pa bi led brž izginil. TONE OMERZEL, predsednik Turističnega društva Metlika, je vzel svojo nalogo nadvse resno. Ob obisku Dolenjskih Toplic je poslikal turistično tablo, razvit film, napravil fotografijo, s pomočjo katere bodo potem izdelali turistične reklamne table za območje metliške občine. Zdaj je pričakovati, da bo tovariš Omerzel poslikal tudi kakšen avtokamp, fotografijo pa bo poslal g Viatoiju, ki grozi urediti na^, metliškem kopališču te vrste za-tjj. devščino. Čakajmo, pa bomo videli.t kaj bo. jel V RAJMARJEVEM BIFEJU NA?j“| Partizanskem trgu je velik okraj^ veselo, harmoniko pa je slišati tuditC| na cesto. Solastnik bifeja tovariš Edi je namreč navdušen muzikant, kij*''-priprav jen zaigrati vsakomur, ki mu&| je glas harmonike všeč. Po drugihVj lokalih imajo glasbene avtomate. Rajmarjev bife pa se ponaša z živ® glasbo, ki je povrhu vsega šaše zastonj. Včasih se pridružjjo harmoniki drugi instrumenti, ki j »j prinesejo gostje s seboj, in ansambe1/ je m. J: UREDNIŠTVO ZABAVNO' GLASBENIH ODDAJ ljubljanskega radia pripravlja za 11. februs1 oddajo Obiski. Namenjena W ' delavcem delovne organizacije Bet*Su prireditev bo v kulturnem dom u, j»re; bo ta večer zaseden do zadnjeg1 kotička, saj bodo na odru igra1^' pevci ter radjjski orkester pAj.c vodstvom mojstra Jožeta Privskjte Med delavci Beti že zdaj vla"*^. zanimanje za vstopnice, ki bodltj^ brezplačne. Prav bi bilo, da bi pri? na prireditev vsi, ki si bodo oskrtr listič za vstop. trbC^1, h metliški tednik 1 Obisk iz CK ZKS v kočevski občini ^ dveh dneh bodo tri podskupine obiskale osnovne organizacije ZK v 11 proizvodnih e organizacijah združenega dela, krajevni skupnosti in zdravstvu Delovna skupina CK Z KS bo na obisku v kočevski občini v mHn ’ ^e*5ruaija> h1 torek, 10. februarja. Skupina se bo ZKS j"3 P°d^iUP'ne>v katerih bodo razen predstavnikov CK domači bč ^ °VOnie^' S P°^r0^a g°sP0darstva in politike v strija otepa s pomanjkanjem lesa. Krajevna skupnost Osilnica je med tistimi, ki je pri svojem napredku v zadnjih letih dosegla največje uspehe. Dobili so proizvodna obrata Tekstilane in LIV. Zgradili so si sodobno zdravstveno postajo. Pred kratkim so dokončali in vselili sodobno stanovanjsko—poslovno stavbo (z vselitvijo odlaša le še šola, a upamo, da bodo to v korist učencev kmalu uredili). Na težkem terenu so s pom o čjo JLA zgradili veliko cest in vodovodov, tako da imajo vse vasi zdravo pitno vodo in primerno dostopno cesto. Zgradili so televizijski pretvornik itd. Vse te uspehe pa zamegljujejo razprtije, zato je v tej KS potrebno urediti samoupravne odnose. V zdravstvu bo gotovo treba spregovoriti tudi o zelo visoki bolniški, saj je kočevska občina po bolniški na drugem mestu v Sloveniji (takoj za občino Zagorje), o dolgem čakanju na preglede, o 15 milijonih ne-odkupljenega programa (beri: izgube) pa tudi o načrtovani drugi fazi gradnje zdravstvenega doma. Prva podskupina bo v dveh neh obiskala osnovne organi-C1je ZK v Gozdnem gospodarit1 Kočevje, in sicer tozd |£>gled\ tozd „R0g”, tozd i ui tozd Transport—grad-Je.’ udi druga podskupina bo iskala tozde Gozdnega gospo-r7va> ki sicer: Delovno skup-st skupnih strokovnih služb zdnega gospodarstva, tozd enov žleb. Tretja podskupina P* bo prvi dan obiskala krajev-skupnost Osilnica, drugi dan Pa Zdravstveni dom in SIS za zdravstvo. Na sestankih bodo razpravlja-o delovanju posameznih “Snovnih organizacij ZK pa tudi .družbeno—ekonomskih in po-°k^ razmerah v posameznih s Tako bodo v Gozdnem gospodarstvu gotovo spregovorili /, ZaPletljajih pri združevanju l kupaj s Kmetijskim gospodar-v SOZD Združeno krneli’ j, , goz^rsko podjetje Ko-ttk*6’ ° °dn°sih znotraj SOZD, 1® tudi o odnosih med gozdar-v°m in lesno industrijo, saj je “Pano, da se zadnje leto dni °čevska in ribniška lesna indu- Po obisku bo izdelana ocena, o kateri bodo razpravljali na seji občinske konference ZK konec februarja, kateri bodo prisostvovali predstavniki CK ZKS in predvidoma tudi predsednik Franc Popit. J. PRIMC Potrebnih 100 popisovalcev dopisovali bodo prebivalstvo — Popis bo trajal 15 dni — l honorarno delo za študente, upokojence in gospodinje P°P*S prebivalstva, ki bo p3 , ^al od 1. do 15. aprila letos na 1P° stanju prebivalstva na dan ,marca ob polnoči), potrebo v občini Kočevje okoli .00 popisovalcev, ki naj bi ***eli po možnosti srednješolsko JZobrazbo. Njihovo delo bo honorarno. Prijave že zbirajo Pri občinski skupščini ( Na nedavni drugi seji občinske ■pOmisije za popis prebivalstva so gjadalje ocenili, da bo potrebno ■»Popisati okoli 18.000 prebivalcev, ki Rive v okoli 5.360 gospodinjstvih in jPtav toliko stanovanjih. M Ugotovili so tudi, da bo treba B'lt6d popisom opraviti še precej ■ 'h. Predvsem bi morali poskrbeti, H bodo imele hiše prave številke. W ri Romih, ki žive v barakah, pa se treba odločiti, če bodo imele se Jarake hišne številke (se pravi, da so nu a*na prebivališča) ali ne. Ugotoviti 1^3 t treba tudi, koliko je v občini °Vskih, gozdarskih in drugih koč Pten naselij, Ze pred začetkom uradnega popi-* je treba ugotoviti, koliko je v lb“ini dograjenih vikendov, in last- nikom poslati posebne pomožne popisnice. Po oceni je takih vikendov okoli 30 do 50. Že pred popisom pa je treba ugotoviti tudi, koliko občanov je na začasnem delu v tujini. Popisana pa bo tudi remija, posebno obdelovalna zemlja, in ko liko je je v resnici o bdelane. V kratkem konferenca o gradbeništvu Predvideti težave in jih že vnaprej odstranjevati O položaju v gradbeništvu v domači občini bodo v kratkem razpravljali na posebni problemski konferenci ZK občine Kočevje. Pri tem bodo podrobneje obravnavali položaj v vseh OZD, ki sodelujejo v gradbeništvu, in sicer od načrtovalcev do izvajalcev del. Posebne pozornosti bo gotovo deležno Splošno gradbeno podjetje Zidar, ki se je znašlo v zelo težkem položaju predvsem zaradi izgube njihovega ljubljanskega tozda. Na konferenci pa bodo prerešetali tudi položaj v drugih delovnih in drugih organizacijah, ki sodelujejo v gradbeništvu, kot so samoupravna stanovanjska skupnost, ŠIS za komunalne zadeve, Kovinar, Gramiz, Cestno podjetje, Komunala, tozd Transport—gradnje itd., pa tudi odgovorne občinske službe. Konference se bo udeležila posebna delovna skupina CK ZKS, ki bo pripravila gradivo za podobno republiško problemsko konferenco o gradbeništvu. Zaradi zmanjšanja investicij, kije ena izmed posledic stabilizacijskih ukrepov, bodo potrebni posebni ukrepi tudi v gradbeništvu, predvsem pa naj bi gradbinci sodelovali pri delih v drugih državah. Manj domačih, več tujih Stabilizacija vplivala tudi na znižanje števila domačih nočitev v hotelu — Največ tujih turistov iz ZRN V Kočevskem gostinskem podjetju Hotel Pugled so imeli lani 15.858 nočitev (od tega 14.001 nočitev domač it gostov in 1.857 tujih gostov), medtem ko so jih leto prej še 18.535 (16.779 domačit in 1.756 tujih), kar pomeni upad domačih za blizu 2.800 in povečanje tujih za okoli 100. Planirano število nočitev so dosegli in celo občutno presegli le v prvem trimesečju, v vseh ostalih so bili močno pod planom. DROBNE IZ KOČEVJA me ne. iri* šen SrfalkTR0ZjE ZA VOZNIKE - Novi za‘tH n o cestnem prometu bo začel eli.) E maj3- Je precej strožji, saj mandatne kazni na kraju ?*tška precej višje. Se posebno 9Att°80pa Je novo določilo, da se za cestnega reda v nekaterih uditpI'etih lahko odredi ponoven Bdi '^us njegovega znanja o cestno-i je‘Vl p_____________________________ mu&b&.n iivo ia& m idvad odgovarjal Kaj praviš na to, daje naša industrija sredi gozdov * lesa? 8 tl^T. Saj ni dolgo, ko smo bili 1 največjih in najsodobnej- UiJVe>prašičjih ^ g°v{3ih farm odiUl? mesa, včasih celo brez rijL smetane, da o pomanj-:ti Ju masla niti ne govorimo. prometnih predpisih, v bog rednih pa celo ponoven vozniški izpit. USKLADITI PROSLAVE - Letos bomo proslavjjali 40-letnico vrste dogodkov iz leta 1941, se pravi prvega leta vojne. Mnoge organizacije, društva, šole in drugi pripravljajo proslave, ki bodo trajale vse leto. Prav bi bilo, da bi vsi organizatorji proslav obvestili Koordinacijski odbor za proslave pri Občinski konferenci SZDL o datumu, uri in kraj u svoje predvidene proslave. Tako bi ta odbor čase proslave lahko uskladil, da se ne bi dogajalo, kot se je vsa minula leta, da je bilo napovedanih več proslav za isti dan in uro, potem pa ni bilo nikjer zadovoljive udejezbe. ŽIVŽAV NA RINZI - Vsak dan, posebno popoldne, je zaledenela Rinža polna drsalcev. V trgovinah je hitro zmanjkalo drsalk, vsaj tistih številk, ki gredo najbolj v prodajo. Doslej se je skoraj vsako leto zgodilo, da se je komu led vsaj udrl, če že ni prišlo do utopitve. Letos so namestili preko Rinže pri stolpnicah opozorilno ograjo iz zastavic, da ne bi mladina pa tudi odrasli drsali ali hodili proti tistemu delu Rinže, kjer priteka vanjo iz kemične tovarne topla voda. Med domačimi gosti so v kočevskem hotelu najpogosteje prenočevali Slovenci (4.847 nočitev), le malo za njimi so Hrvatje (4.159), nato pa gostje iz BiH (2,313) itd. Med tujci še vedno prednjačijo gostje iz ZRN (752 nočitev), Italije (412) in Avstrije (210), medtem ko so na četrtem mestu gostje iz ZDA (197, med katerimi je seveda največ naših izseljencev, ki prihajajo na obisk v stari kraj. Zanimiv je podatek, da so največ gostov imeh v prvih treh mesecih, in sicer 4.403, čeprav Kočevje ni nikakršno zimsko središče. To potrjuje tudi dejstvo, da so v zadnjem lanskem trimesečju, ko so bile ugodne snežne razmere, imeli le 3.650 nočitev. Vzrok za tako čudne podatke je — stabilizacija. Ta v prvem trimesečju še ni preveč vplivala na prenočevanje gradbinoev v hotelu, nato pa je vedno bolj. V zadnjem trimesečju pa je gradbince med drugim onemogočilo še slabo vreme. Kolikor toliko normalni podatki so le za tuje nočitve, kijih je bilo daleč največ v turistični sezoni, oziroma jih je bilo v juliju, avgustu in septembru celo več kot v vseh ostalih devetih mesecih leta. Tudi hotel se je pri načrtovanju tujih nočitev uštel najmanj, saj so imeli le 3 manj, kot so jih načrtovalk J. P. K0ČEUSKE KOVICE SPET MOZELJSKI VIHARJI Te dni je izšla tretja številka „Vihaijev”, glasila osnovne organizacije ZSM in krajevne organizacije SZDL Mozelj. Na 34 straneh velikosti običajnega pisarniškega papirja je napisanega precej zanimivega s področja kulture, športa, ljudske obrambe in družbene samozaščite, dela vaškega odbora in vaških organizacij pa tudi krajevne skupnosti in drugih. Zanimivi so tudi sestavki, ki govore o zgodovini Mozlja. Pokritizirali so spet (dosedanje kritike niso pomagale) avtobusni prevoz; opozorili pa tudi, da marsikateri izmed 25 lastnikov psov v Moztju premalo skrbi za osnovne življenjske pogoje svojega štirinožnega prijatelja. Iz Loškega potoka PRENOVITI ALI GRADITI NA NOVO? — V Loškem potoku vedno bolj razmišljajo, da sedanjega kulturnega doma ne bi prenavljali, ampak raje zgradili novega, čeprav bi se gradnja zavlekla za leto ali dve. Ta svoja razmišljanja utemeljujejo s tem, da je sedanji dom na neprimernem prostoru, da z obnovo ne bi bistveno izboljšali njegove nefunkcionalnosti, razen tega pa bi v bistvu še vedno imeli star dom, čeprav gradnja novega bistveno ne bi bila dražja (po dosedanjih izkušnjah sodeč), kot bi bila obnova starega. PRESELITI OBRAT? - V Satumusovem obratu v Loškem potoku razmišljajo o povečanju proizvodnje. To pa pomeni, da sedanji prostori v nekdanji po to "ki šoli - stari so okoli 100 let - ne bodo več zadoščali, pa tudi primerni niso. Zato predlagajo, naj bi nove prostore zgradili v Malem Logu, kjer gradi obrat tudi Riko, s katerim bi lahko uredili nekatere zadeve skupaj, na primer družbeno prehrano. NAD PETDESET NOVIH STANOVANJ — Te dni še vedno vseljujejo 54 novih stanovanj v treh stanovanjskih blokih na Trgu Velka Vlahoviča v Ribnici. V neposredni bližini sta pod streho že dva nova bloka s skupno 36 stanovanji, ki bosta vseljena predvidoma še letos. (Foto: Primc) Petdeset novih stanovanj V Ribnici se vseljujejo v tri nove bloke, nadaljnja dva pa bosta tudi še letos dograjena — V bodoče manj družbenih stanovanj in več zasebnih stanovanjskih hiš Po novem letu so se v Ribnici začeli vseljevati stanovalci v tri nove bloke na Trgu Veljka Vlahoviča, v katerih je skupno 54 eno-, dvo- in trisobnih stanovanj. Večino so odkupile OZD za svoje potrebe, nekaj stanovanj pa je tudi solidarnostnih. Stanovanja je gradil Zidar Kočevje. Cena kv. metru je blizu 12.000 din. Dolenja vas, 30 v KS Loški potok, 10 v KS Sv. Gregor in najmanj (le 5) v KS Velike Poljane. J. P. Manj mrtvih na naših cestah Materialne škode pa je več — Odvzetih nad 100 vozniških dovoljenj Predlani je na območju občine Ribnica v prometnih nesrečah izgubilo življenje 6 občanov, lani pa le dva; telesno po ikodovanih je bilo lani 45 občanov ali en m anj kot leto prej. Porastle pa so nesreče z večjo materialno škodo, zato je tudi število kaznivih dejanj porastlo na 40, medtem ko jih je bilo leto prej 33. Glavni vzroki za nesreče so bile neprimerna hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ter slaba urejenost in opremljenost cest. Potrebno bo poskrbeti tudi za večjo varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pozimi. Poraslo je število mladoletnih kršilcev prometnih predpisov. Mladoletniki so vozili predvsem motorna kolesa a(j kolesa z motorjem, ne da bi imeli ustrezno dovoljenje oz. potrdilo o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Miličniki so dali skupno 689 predlogov za kaznovanje proti 696 osebam, opozorili pa so 688 voznikov. Mandatnih kazni so izrekli za 122.900 din. Vozniška dovoljenja so odvzeli 122 voznikom. Odkrili so, da je pod vplivom alkohola vozilo 182 voznikov. Več mladih prestopnikov Mamijo jih tudi avtomobili in vožnje brez izpita — Alkohol daje pogum — Obrtniki ne prijavljajo vseh delavcev Na Trgu Veljka Vlahoviča je zdaj v stanovanjskih blokih že okoli 250 stanovanj, po načrtu pa jih bo tu 280. Zadnja dva stanovanjska bloka, v katerih bo skupaj 36 stanovanj, sta že pod streho in bosta vseljena še Tu je predvidena še čistilna naprava, dve otroški igrišči, zelenice, parkirišča itd., kar je delno že urejeno, delno pa bo še treba urediti. V zadnjih letih so v občini Ribnica dograjevali na leto po več kot 50 družbenih stanovanj, v naslednjih petih letih pa jih bodo skupno le 115 ali približno 22 na leto. Gradnja družbenih stanovanj bo počasnejša, ker bo manj posojil za te namene, razen tega načrtujejo tudi manjšo rast zaposlenosti, zaradi česar bo tudi potreba po družbenih stanovanjih manjša. V nekaterih OZD pa so že ugotovili, da pridejo ceneje do stanovanja, če dajo članom kolektiva posojila za gradnjo zasebnih hiš. Z gradnjo zasebne hiše pa je član kolektiva tako rekoč ..privezan” na kraj. Zaradi vsega tega je v naslednjih petih letih predviden precejšnji porast gradnje zasebnih hiš. Zgradili naj bi jih skupaj 250 ali po 50 na leto. Največ zasebnih hiš bodo zgradili seveda na območju največje KS Ribnica, in sicer 115, po 45 na območju KS Sodražica in KS V ribniški občini ocenjujejo, da je družbena samozaščita vedno uspešnejša in da se varnostna kultura občanov neprestano izboljšuje. V vsej občini lani ni bilo nobene prekinitve dela, zabeležili pa so le eno kaznivo dejanje s političnim obeležjem in 6 takih prekrškov. Na področju gospodarskega kriminala so odkrili največ ponarejanj listin, in sicer 8 primerov, 3 goljufije, po dve poneverbi in uničenji poslovnih listin ter po en grabež v zvezi s poneverbo, zlorabo položaja in lažno overitev listin. Pristojne službe pa so miličniki opozorili tudi o nekaterih sumih ---------------------------------- VEČ KUPITI DOMA Trgovina v ribniški občini nač rtu-je za letos za 13 odstotkov večji fizični obseg prodaje in sicer predvsem zaradi nove blagovne hiše, ki so jo odprli lani. Pričakujejo namreč, da bo zdaj odliv kupne moči prebivalstva v druge kraje, predvsem Ljubljano in Kočevje občutno manjši. Večjih vlaganj v trgovske lokale letos ne nač rtujejo, razen nekaj po pravil in gradnjo trgovine v Dolenji vasi. nevestnega poslovanja. Odkrili sc tudi 4 primere neprijavjjenega zapo slovanja delavcev iz drugih republil v gradbeništvu. Skupno so obrtnik tako zaposlovali 15 delavcev. Pri splošnem kriminalu so obrav navali 222 primerov ali 67 več kot leto prej. Občuten porast je predvsem pri odvzemu motornih vozil in tatvinah, medtem ko večjih vlomov in drugih večjih kaznivih dejanj s tega področja ni bilo. Pri vseh teh kaznivih dejanjih je bilo povzročene za manj kot 500.000 din škode. Mladoletniško prestopništvo narašča. Obravnavali so 52 storilcev, ki so se morali zagovarjati pri sodniku zaradi poškodovanja, napadalnosti, odvzema motornih vozil in tatvin. Skong vsem tem kaznivim dejanjem je botroval alkohol Miličniki so odkrili in prijavili tožilstvu tudi skupino štirih starejših mladoletnikov, kije delala škodo na območju ribniškega gradu. S področja javnega reda in miru so zabeležili lani 377 prekrškov (leto prej 269), največ prepirov, kričanja in nedostojnega vedenja (173), drznega vedenja in pretepov 39, pijančevanja 34 itd. Skoraj polovico (180) kršitev je bilo povzročenih v gostiščih, ostali pa na ulicah 58, v stanovanjih 33 in drugod. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Kdaj obljub -Ijeni obrat? Letos dograjena prva fa. za, v kateri bodo začeli tudi delati Krajevna skupnost Loški potok in krajevna konferenca SZDL sta naslovila na delavski svet RIKO Ribnica več vprašanj v zvezi z gradnjo obrata RIKO v Malem logu, kdaj se bo v obratu začela proizvodnja itd., kopije pisma pa so poslali v vednost občinskim vodstvom družbeno -političnih organizacij. Eri Riku pravijo, da so zemeljska dela za to gradnjo začeli lani, a jih je prehitel sneg. Precej dela pa je bilo tudi s prestavitvijo dela ceste, ureditvijo elektrike in drugimi deli, ki jih je bilo treba opraviti pred začetkom gradnje. Gradbena dela se bodo začela takoj, ko bo izginil sneg. Gradili bodo predvsem z lastnimi sredstvi Za letos načrtujejo dograditev prvega dela tega obrata, ki ga bodo opremili s stroji in orodji, tako da bodo v njem začeli tudi že delati. GORA SE PRAZNI — Na območju Gore nad Sodražico je 90 hiš, med njimi pa je okoli 20 praznih, ker so se ljudje odselili, čeprav imajo delo razmeroma blizu, v Sodražici Računajo, da bodo vodovodi in posodabljanje cest izseljevanje zaustavili SKOKI V SODRAŽICI - Prvenstvo v smučarskih skokih za centralno ljubljansko regijo je bilo minulo soboto v Sodražici. K udeležbi so bili povabljeni člani 24 smučarskih klubov. Tekmovali so v vseh kategorijah, od cicibanov do članov, skupno pa je bilo okoli 120 udeležencev. Pokrovitelj tekmovanja je bila ribniška enota JLA. POSODOBITI CESTO - Prebivalci Loškega potoka se zavzemajo, da bi bila čimprej posodobljena cesta Hrib—Vagovka. Za izboljšavo ceste so pripravljeni delno tudi sami prispevati, čeprav je republiška. Posodobitev je tudi v srednjeročnem načrtu občine do leta 1985. PRED POPISOM PREBIVALSTVA - Od 1. do 15. aprila bo popis prebivalstva po stanju na dan 31. marca ob 24. uri. V KS Sodražica ocenjujejo, da imajo 2.092 prebivalcev v 589 gospodinjstvih. Kmečkih gospodinjstev naj bi bilo 69 (ali 12 odstotkov), delavskih 262 (44 odst) in 258 (44 odst) mešanih. Popis bo pokazal, koliko se ocena razlikuje od dejanskega stanja. MANJ MLEKA IN M ESA - Na območju kmetijske zadruge Ribnica so lani odkupili kar za 9 odstotkov manj mleka in za 14 odstotkov manj mladega pitanega goveda, kot so načrtovali Glavni vzrok je v poznem ..popravku” cen, navzgor seveda. Taki lanski rezultati pa dajejo malo upanja za občutnejši porast odkupa. Po letošnjem načrtu naj bi odkupih 4,280.000 litrov mleka, klavne govedi pa naj bi odkupili za 35 odst. več. — Zakaj ni britvic? — Ker nas „razirajo" cenami. kar s REŠETO 5. februarja 1981 DOLENJSKI LIST 19 Dolga je pot do plodne zemlje Obsežne melioracije v Krški občini — Več živalske hrane — Možna strojna obdelava „Piecej dobrih zemljišč izgubljamo z urbanizacijo in industrializacijo, zato moramo nadomeščati zemljišča z agro — in hidromelioracijami,” je na začetku pogovora pojasnil obsežna prizadevala krške kmetijske zemlji&e skupnosti in Agrokombinata direktor TOK Kooperacija Ivan Kozole. Površine, ki niso nikoli služile za pridobivanje hrane, Ivan Kozole kvečjemu je zamočvirjena zemlja dajala kmetom slabo krmo ali steljo, bodo postale plodna Borci ostajajo tudi borci za stabilizacijo lovori novi predsednik >bč inskega odbora ZZB \IOV Krško Stane Nunčič Novega predsednika občinskega odbora ZZB NOV Krško Staneta Nunčiča smo obiskali ravno v sredo, ko se je v črnino odeto Senovo in s tem rudarskim krajem tudi vsa krška občina in Posavje poslavljalo od revolucionaija Karla Šterbana. Prav od njega je Stane Nunčič na zadnji programski konferenci občinske borčevdce organizacije sprejemal pred sed nkovanje. Zato je odgovornost za uspešno vodenje in delo še večje, to je bila ena izmed misli sogovornika, ki ima bogate politične izkušnje. „Vključitev borčevskih krajevnih organizacij v stabilizacijska prizadevanja je bil eden temeljnih poudarkov konference,” pripoveduje Nunčič in nadaljuje: „ Borci ne bi smeli biti pasivni Predvsem bi morali biti zelo aktivni na vasi v krajevnih skupnostih, kjer gre za pridobivanje hrane. Borci bi morali dajati močnejše spodbude.” Stane Nunčič Se več pozornosti bodo krSci borci posvetili obujanju tradicj NOB in očuvapju obeležij iz NOB. Gre zlasti za vzdrževanje grobišč padlih partizanov. Z organizacijami združenega dela bodo sklenili sporazume, da bi \ saka poskrbela za eno grobišče. Za prenašanje revolucionarnih tradicij na mlajše rodove lahko ■sliko storijo tudi z razširitvijo . luzejske zbirke na brestaniškem gi idu. Izdelali bodo tudi kon-k eten prog am o pisarju polpretekle zgodovine. „Se veda .orno še bolj kot doslej posvečali skrb za borce v rjihovem osebnem življenju, pa najsi gre za zdravstveno ali s.anovanjsko vprašanje,” pravi predsednik Nunčič. P.P. zemljišča. Ob potoku Kolariča so že izsušili 50 hektarjev, ob potoku Lokavec opravljajo regulacijo na 100 hektarjih in bodo dela končana še letos. Prav tako naj bi letos zaključili melioracijo na področju Kalce — Naklo. „Prvotno smo nameravali izboljšati 272 ha zemljišč, vendar smo zaradi nepripravljenosti lastnikov zemljišč, da bi skrčili gozdove, ostali pri manjših površinah,” pripoveduje Ivan Kozole, hkrati pa označi pomen teh 150 ha zemljišč za povečanje zmogljivosti pridelovanja živalske hrane. V Krakovskem gozdu bo namreč zrasla prašičerejska farma, kjer bodo vzredili 30.000 bekonov na k*0' Da bi velikemu sodobnemu kmetijskemu posestvu zago- Zagnani „diicarji” V Krškem 350 privržencev bele opojnosti na smučeh Krški smučarski klub, vodi ga dr. Milan Mlakar, je zadnji dve leti zadihal s polnimi pljuč L Pripravno tečaje, množične smučarske izlete, dobršen del dejavnosti pa je namenjen tudi tdcmovalnemu športu. Lani so pripravili dva tečaja za odrasle, na Polomu, kjer imajo svojo vlečnico, pa so prišli na račun šolarji. Organizirali so tudi sedem izletov na slovenska smučišča. Omeniti velja še dcrb za kadre, saj so lani pridobili kar štiri smučarske vaditelje. Tudi letos temelji delo zlasti na množičnosti. Ker so snežne razmere ugodne, skušajo večji del programov izvesti na domačih smučiščih ali v bližnji okolici. Enotedenskega tečaja alpskega smučanja med počitnicami se je udeležilo 60 učencev. Otroci so smučali na Goijancih in na Pohorju. Letos se je klubu pridružila sekcija senovškega Planinskega društva, ki vzorno skrbi za vlečnico na Bohotu. Za zahtevnejše smučarje so seveda še vedno dobrodošli izleti na znana smučišča v Slovenji. Prirejajo jih dvakrat mesečno in avtobus je vedno nabito poln. V januarju so prizadevni člani smučarskega kluba pripravili dva tridnevna tečaja za odrasle na Arehu, konec marca pa načrtujejo še enega. Izvedli so klubsko izbirno tekmo v veleslalomu, v soboto, 7. februarja, pa je na Gorjancih predvideno odprto občinsko prvenstvo Krškega. 14. in 15. februarja bodo izvedli klubsko tekmo v slalomu in veleslalomu. Krčani bodo predvidoma tudi organizatorji med-občinskega tekmovanja Posavja na Lisci. Če k temu dodamo še spominski tek na Rorah 21. L m., je kaj hitro na dlani, daje tudi v krški občini vse več „dilcarjev.” Kakšen ducat je takih, ki si radi pripno tekaške smuči, vseh članov pa je 350. P. PERC tovili dovolj hrane, se bodo lotili še melioracije 120 ha površin okoli Jelšanskega potoka. V pričetku prihodnjega leta bo živahno delo steklo še na 70 ha ob potoku Račna. Vse te melioracije so ovrednotene na okoli 80 milijonov. „Ce bo to opravljeno v tem srednjeročnem obdobju, bo velik uspeh, saj v dvajsetih letih ni bilo strnjenega ničesar,” zatrjuje Kozole in doda: »Druž-ba bi morala prispevati več kot Rafko Kranjc 40 odstotkov nepovratnih sredstev za take naložbe. Interes kmetov pa bi moral biti dosti večji, da bi lažje preusmerjali svoje kmetije. Imeli smo precej sitnosti, zlasti s polkmeti. Č& si že lastnik zemlje, jo moraš obdelovati, pridelati tudi kaj za trg.” TOK ima nalogo, da na izboljšanih zemljiščih organizira proizvodne skupnosti, ki so se že uveljavile v jagodičevju, sadjarstvu in pri pridelovanju mleka. Ne drži torej, da se nič ne splača, temveč se je potrebno hitreje prilagajati in več ustvarjati na istih površinah. Podobno mnenje ima stokovni vodja krške kmetijske zemljiške skupnosti Rafko Krajnc: „KZS pripravlja razgovore z ljudmi in načrte. S TOK smo skupaj zbirali podpise. Dela pri melioracijah je toliko, da bi pri TOK skorajda potrebovali človeka, ki bi se ukvarjal samo s tem. Od 1976. leta si s predstavniki novomeške območne skupnosti Dolenjske ogledujemo površine, kjer so smotrni posegi. V vseh dolinah, razen Kalce — Naklo, je bilo potrebno najprej regulirati potoke. Omenil bi še melioracijo ob potoku Senuša. Gre za 50 na zemljišč, za katere smo pripravili projekte sočasno z Lokav-cem in Račno. Ob melioracijah potekajo tudi komasacije. Zaenkrat prispeva Zveza vodnih skupnosti 40 odst., ostalo so bančna posojila; KZS prispeva nato še 10 odst. sredstev zaradi agrotehničnih ukrepov in podražitev.” PAVEL PERC KRŠKE NOVICE RAZMERJE NEUGODNO -Družbena peka v krški in brežiški občini še vedno zagotavlja 70 odstotkov osnovnih vrst kruha in le 30 „posebnih“. Tako razmeije prinaša manjši dohodek, oziroma so lani zabeležili celo njegov izpad. Četudi je delovna storilnost pekov v TOZD Žita v Brežicah in. Krškem vi§a od tiste v drugih Zitovih temeljnih organizacijah, so pri njih zaradi tega nesorazmerja osebni dohodki za 10 odstotkov nižji. SREBRO ZA PRAZNIK -Občinska Zveza kulturnih organizacij bo v nedeljo lahko uresničila svojo obljubo, da bo tokratno praznovale slovenskega kulturnega praznika prva priložnost, da bodo podelili najvi^a občinska priznala kulturnim amaterskim delavcem -»Srebrne Prešernove plakete". So delo akademskega kiparja in meda-Ijerja Vladimirja Stovička, slovesno pa jih bodo podelili v Kostanjevici, pred nastopom drame SNG Maribor, ki bo tamkaj uprizorila Partljičevo dramo ,,Za koga naj še molim . ZADOSTITI ZAKONU - Na novosti v zakonu o šolstvu se seveda na vseh osnovnošolskih ustanovah krške občine že dalj časa pripravljajo. Največ težav jim bo povzročalo pomanjkanje prostorov za obvezni dodatni pouk ter izvajanje obveznih intreresmh dejavnosti. Prav tako opozarjajo na kadrovdci problem, oziroma na ,to, da sedaj za nagrajevanje zunanjih sodelavcev mentorjev nimajo denarja! LITERARNI „NAŠ GLAS" -Posebna številka glasila občinskega Indokcentra bo v celoti namenjena predstavitvi literatov - amaterjev, ki jih zbira občinska ZKO. Uredniški odbor je za številko, ki jo že tisktgo in bo posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, odbral dela trinajstih avtotjev, med katerimi prevladujejo prispevki v vezani besedi. LETOS PO NOVEM — Pogojev za vpis v usmerjene šole ne določajo več vzgojno-izobraževalne organizacije, ampak programi, ki jih sprejmejo uporabniki in izvajalci posebnih izobraževalnih skupnosti. Nanje bo treba še počakati. Skupen razpis o vpisu za novo šolsko leto bo objavljen v začetku marca in učenci bodo imeli mesec dni časa za prijave. Po vpisu bo Šolski center v Brežicah prirejal informativne dneve, da se bodo učenci seznanili z bodočim poklicem, z možnostmi za nadaljnji študij in zaposlovanje. (Foto: J. Teppey) Po novem več v šole drugam V Brežicah trgovska, pedagoška in matematično naravoslovna smer Od 900 učencev, kollcor jih v Posavju vsako leto zapusti osnovnošolske klopi, jih bo v novem šolskem letu približno 300 moralo nadaljevati šolanje v drugih regijah. Starši nestipno čakajo na objavo razpisa o vpisu, ko bodo dokončno zvedeli, za katere poklice se njihovi otroci lahko šolajo v domači občini in regiji. V Brežicah po predlogu nove šolske mreže odpade vpis Krka zdrava, Sava že dolgo zastrupljena Bo JE Krško dokončno uničila življenje v Savi? Raziskave Krke od Žužemberka do izliva m Čatežu in Save od Litije do Zagreba, ki so jih delali strokovnjaki Inštituta Ru-djer Boškovič iz Zagreba ob pomoči rib iških družin vzdolž obeh rek, nas opominjajo, da ne smemo biti več brezbrižni do okolja in dopustiti, da bi zdaj še dokaj čisto in zdravo Krko spremenili v umazano odplako, kakršna je Sava. Z izsledki analize sta dr. Branko Kurelec in mr. Nikola Kezič pred dnevi na Čatežu seznanila predstavnike Zveze ribiških družin Novo mesto, predstavnike Vodnogospodarskega podjetja in Vodne skupnosti Dolenjske ter predstavnike brežiške občine. Krka še vedno sodi v zgornjo kakovostno raven, čeravno ne več z najvišjo, zato so ribe, ki so jih ujeli v njenih vodah, zdrave in neškodljive za ljudsko prehrana To seveda ne pomeni, da čistilne naprave v Novem mestu niso potrebne. Industrija in kanalizacija iz naselij jo namreč prav v Novem mestu najbolj onesnažujeta. Reka ima za sedaj še veliko samočistilno sposobnost, vendar brez človekove pomoči ne bo več dolgo vzdržala. S Savo je veliko slabše. Ta je že zdavnaj zastrupljena in ribe, ki so se prilagodile življenju v njej, niso več primerne za prehrano. Zlasti v toku nad Krškim so namerili v njej izredno veliko kancerogenih snovi (povzročiteljev raka) in snovi, ki vplivajo na negativne dednostne spremembe. Iz celuloznih odplak dobi Sava nov udar kancerogenih snovi Čistilne naprave bodo to preprečile, toda zdaj preti nova nevarnost iz jedrske. Sele pred tremi meseci so namreč izvedeli, da bodo vodo za hlajenje klorirali, to pa pomeni dokončno izumrtje življenja v reki in ima lahko usodne posledice za zdravje milijonov prebivalcev, ki žive ob Savi in pijejo njeno vodo. JOŽICA TEPPEY v dva oddelka ekonomske usmeritve s poslovno finančnim programom. To pomeni, da bo vpis zmanjšan za 60 učencev. Do zdaj je šolski center razvijal ta program štiri leta v dislociranih oddelkih trboveljske ekonomske srednje šole. Zanimanja za poklic ekonomskega tehnika je bilo med učenci zelo veliko. Po mnenju šolnikov potrebuje združeno delo v Posavju še precej delavcev tega profila, ker je zdaj na teh mestih izredno veliko trgovoev. Šolski center v Brežicah bo zadržal vpis v dva oddelka pedagoške smeri, v sedem oddelkov trgovske usmeritve in imel bo dva oddelka naravoslov-no-matematične smeri. Združeno delo trgovskih organizacij Dolenjske si" je močno prizadevalo, da bi dva oddelka dislocirane trgovske šole odprli v Novem mestu, ,.Zahtevo so naslovili na naš svet šole,” je pojasnil prof. Jože Antolovič iz Brežiškega šolskega centra. ,,Svet je vlogo obravnaval, vendar je ni odobril.” — Zakaj ne? »Zato, ker smatramo, da v skladu s sporazumom o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za blagovni promet in z družbenim dogovorom o razporejanju vzgojno-izobraže-valnih programov v našem šolskem centru lahko zagotovimo ustrezne kadrovske in materialne pogoje za obe regiji. Tukaj je tudi dom učencev, ki je bil planiran in zgrajen za učence šole za prodajalce, ta pa je bila načrtovana kot medregij-ska šola. Zaradi tega menimo, da je odpiranje oddelkov v Novem mestu podvajanje zmogljivosti.” — Kdaj bomo lahko kaj več zvedeli o poklicih, za katere se bodo šolali dijaki v oddelkih matematično-naravoslovne smeri, in o možnostih za nadaljevanje študija na fakulteti? »Po 15. februarju, ko bomo dobili programe.” Prof. Savnik je sogovornika dopolnil s pojasnilom, da so za zdaj predvideni trije poklicni profili: matematični, fizikalni in kemijsko-biološki tehnolog, študij pa naj bi nato nadaljevali na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo morda tudi kje drugje, vendar to za zdaj ni znano. J. T. MANJ IZLETOV V TUJINO Stabilizacija je zelo razredčila turistična potovanja. V posloyaJ- ‘njfcf SAr VSforv BreSSKfso jo občutili že lansko leto. To velja predvsem za izlete v tujino. Mrtvo sezono bi si letos lahko močno poživili z rezervacijo smučarskih mest, vendar so bile te zmogljivosti prodane že v jeseni, ko starši še niso vedeli za podaljšane šolske počitnice in izredno ugodno zimo ni vseh slovenskih smučiščih. Športna društva so ta čas sama organizirala več enodnevnih izletov, za katere jim je SAP nudil samo prevoz. Lani je turistična poslovalnica v Brežicah prodala tudi precej rezervacij za letne dopuste ob jadranski obali in na otokih. Za letos še nima cen, zato zdajle težko k aj napove. V programu izletov po izteku mrtve sezone bodo predvsem potovanja po domovini. Teh je bilo izredno veliko lani v avgustu in septembru, ko so skoraj vsak drugi dan vozili v Beograd na ogled hiše cvetja. NOVO V BREŽICAH ZA DOM NI NIHČE SKRBEL -Prosvetni dom v Brežicah je neke vrste občinski revež. Odkar stoji,ga ni nihče redno vzdrževal. Občinska skupščina ga bo zdqj prenesla v upravljanje kulturne skupnosti, kiji mora seveda zagotoviti tudi denar za amortizacijo. Ta naj bi do zasedanja občinske skupščine predložila program za obnovo stavbe. Zbori občinske skupščine bodo na predlog izvršnega sveta na seji 10. februarja odločali tudi o tem, kpmu dodeliti izpraznjene prostore občinske matične knjižnice, za katere so zainteresirana kulturna društva in Radio Brežice. KRUHA NE SME ZMANJKATI - V Brežicah je še vedno oskrba s kruhom problematična. Dopoldne še nekako gre, popoldne pa ga navadno zmanjka v vseh prodajalnah hkrati. Prav zaradi tega je izvršni svet odobril peko posebnih vrst kruha le v primeru, da bodo potrošniki imeli možnost kupiti osnovne vrste kruha skozi ves dan. ZA SPORAZUM DVE TRETJINI — Do zdaj je podpisalo sporazum o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in oskrbe s kmetijskimi pridelki 69 odst. zaposlenih v občini. Odklonilo ga je 16 tozdov. Z ................... .... jim bojjio, da bi na ta način financh®^ pridelovanje hrane ne le za doma^ občino, ampak tudi za kupe« drugih krajih. Pred očmi namreč podatke o tem, da so leta kmetje prodali izredno 'jellt0 v o i» lik« drugam. Na lcto ^^ceV živine približno f900 telet, 55 in 800 tisoč litrov mleka. BREŽIŠKE VESTI Sindikat ne ho gluh za delavce Danes programska seja občinskega sindikalnega sveta — Pred konferencami Razprava o programski usmeritvi občinskega sindikalnega sveta ~ seja je sklicana za danes ob 13. uri — bo lahko dobro napotilo za delo osnovnih organizacij, ki imajo ta mesec 5 red seboj letne seje. Predsedstvo občinskega sin- pa tudi, da bi skupščine še bolje likalnega sveta v pripravi na *jo sveta 23. januarja ni bistvene je dopolnjevalo šest strani dolgega seznama nalog za etošnje leto. Praksa bo nedvomno navrgla še nove. Ob t^Snem številu nalog je umesten operativni načrt za prvo Polletje. Prostor nam onemogoča obsežnejšo predstavitev tega Programa. Omenimo naj vsaj nekatera vprašanja, o katerih so obširneje govorili v predsedstvu, v sindikatih nameravajo urediti evidenco članstva, vsakdo naj bi °b sprejemu prejel knjižico. Do volitev je še dobro leto. vseeno menijo, da s pripravami ne smemo odlašati, saj bo Potrebna zamenjava delegatov ^adi dveh mandatov, želimo NAJ NE MANJKA noben traktorist Komisija sveta za preventivo >n varnost v cestnem prometu v Sevnici pripravlja Predavanje za voznike trak-torjev in kmetijskih strojev. To zimo bodo zajeli štiri krajevne skupnosti, s predavanji drugod bodo nadaljevali v jeseni. Vsa predavanja bodo ob nedeljah ob 8. uri. 15. februarja bo prvo v Šentjanžu, 22. februarja v Tržišču, 1 . marca na Studencu in 15. marca na Bučki. Udeležence bodo seznanili najprej s predipsi o ravnanju s traktorjem v prometu, v drugem delu pa z delom s kmetijskimi stroji. delale. V sindikatih še bolj občutijo težave skupin delegatov za republiško skupščino. Med povsem določnimi nalogami se bodo sindikati v PREDAVANJA ZA CIVILNO ZAŠČITO Štab za civilno zaščito pri sevniški krajevni skupnosti namerava do sredine marca pripraviti predavanja za okrog 3.500 občanov. Priredili jih bodo po večjih delovnih organizacijah in večjih krajih, da bodo ljudem čimbolj pri roki. Komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je pregledal tudi že 13 programov, predvidenih v okviru akcije, „Nič nas ne sme presenetiti”. VELESLALOM NA Lisa V nedeljo je bil na Lisci v sestavu občinskih sindikalnih športnih iger veleslalom. Možnost nastopa so imeli tudi ostali rekreativci. Med moškimi je v skupini nad 45 let zmagal Alojz Mihev, 2. je bil Janez Kranjc, 3. Uli Rupert. V starostni skupini 35 do 45 let je bil prvi Toni Klakočar, drugi Marjan Flisek, 3. Dušan Flisek. V starostni skupini do 35 let je zmagal Toni Možic, 2. Milan Pipan, 3. Rajko Bončina. Smučark je bilo premalo, da bi jih razvrstili po skupinah: prva je bila Jožica Blas, druga Nevenka Vahter, tretja Mateja Novšak. Med naj-mlajšimi je bil najuspešnejši Momo Flisek, drugi Marko Mihev, 3. Bogdan Čop. Tekmovali so na običajni 600-metrski progi, ki ima 60 metrov višinske razlike. V ekipni razstavitvi za občinske delavske športne igre si je priborila zmago moška ekipa Lisce pred ekipo Sevnice in Lisco IL Vseh tekmovalcev je bilo 69. sevniški občini zavzemali za pobudo Gostinskega podjetja o gradnji skupne kuhinje za družbeno prehrano. S preskrbo niso zadovoljni, potrošniških | svetov ni čutiti. Kaj je s konferenco svetov potrošnikov, naslavljajo vprašanje na SZDL. V stanovanjski samoupravi imajo težave pri delu, ali bolje, ne delu hišnih svetov. Posamezniki se kar otepajo dela v teh organih. Nove naloge prinašajo dolžnosti v civilni zaščiti. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se je zavzelo tudi za stalno nalogo občinskega izvršnega sveta. Le-ta naj bi skupaj s poslovodnimi delavci spremljal delitev osebnih dohodkov. A. Ž. PRIJETEN VEČER - Skupna kulturna komisija Lisce je v soboto Pripravila že tretji nastop pod priljubljenim naslovom „Pokaži kaj *nai”. Mikrofon so si podajali delavci Lisce, večinoma pa njihovi “troci. Sevniški plesni ansambel Seplan je nudil brezplačno premij avo. Pred polno jedilnico gledalcev se je zvrstilo 22 Posameznikov in skupin. Na koncu so se poslovili kot običajno z ”Mi se imamo radi”. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI žagate s tržnico - Na » uredništvu v gosteh predenji torek v Šmarju smo slišali "“Bubo, da bodo letos v Sevnici Postavili, preprostejšo tržnico. Bila S bi blizu tako imenovanega JjOjJnina bara“, oziroma nasproti rUhopostrežnice 12. Ni pa enostav-^ namestiti vse potrebno. Dokler prodaja tako kot dosiej na tleh, £7 stopnicah ipd., nihče ne vpraša 0l nika za tekočo vodo in cel kup težnosti. 'SALaMIADA 80 - Ostra zima bi šla na roke salamarjem daj -ma mučenikom od blizu in V Vrtovškovi gostilni pod 1 na tradicionalni dan tudi Srjjj shod. Ob dragih salamah pri pjgTbu naj nikar ne pojedo vsega, * ne bodo pomerili v em boju za točke. >n£ASA NI - Poleg surovega • Pralnih praškov in olja so jeli trošniki iskati povsem običajen :vas. Za silo se kje stakne suh. kv; OBČINA OSTANE - Stari Sevničani tožjjo, da se vse umika iz starega dela mesta. Občinska uprava bo slej ko prej ostala tam. Se več, menijo, daje dosti boje dozidati kaj k sedanjim prostorom, kot graditi na nova Če bi prodali sedanje prostore, kjer so družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in še kaj, ki so bili pravzaprav zgrajeni za stanovanja, bi se bojda že lahko lotili dela. Pa še vse bi bilo na enem mestu. PRAVNA POMOČ - Poslej opravlja pravno pomoč pri občinskem sindikalnem svetu v Sevnici sodnica enote temeljnega sodišča v Krškem Zdenka Vresk. V pisarni občinskega sindikalnega sveta v stolpiču za Ljubljansko banko je vsak četrtek od 15. do 16. ure. %VNI$KI vestmi: SPET SMUČARSKI VLAK Sevniški smučarski klub načrtuje v februarju nekaj smučarskih avtobusov na Kope. Dosedanji dve potovanji, posebno tako imenovani „ski-boom“, enoličnica s karto, sta pritegnili prvič 60 in drugič 70 smučaijev. Dogovarjajo se že s smučarji v Radečah in Krškem za smučarski vlak v marcu. V______________________J NOV sekretar K uspešnemu delu krajevnih konferenc SZDL na terenu lahko mnogo pripomorejo dobri kadri. Na seji sevniške krajevne konference SZDL v Sevnici so pred nedavnim izvolili za sekretarja Jožeta Žvegliča iz Šmarja. Predsednik je še nadalje Janez Debelak. 1 Gasilci s srcem j I-------------------------------i {Sevniški gasilski dom j shajališče vseh j j Težko bi si bilo zamisliti | : sevniško društveno in kub j j turno življenje brez gasilske- j {ga društva. Pregled njegove ] j dejavnosti, kot ga opravi m j • vsakoletnem občnem zboru, I j je zato vedno zanimiv. : Tudi v minulem letu ni \ j zlovešče zagorelo v kateri j izmed sevniških tovarn. Ne-j dvomno ima za to zasluge • strokovna skrb gasilcev, pre- • ventivno delo , ne nazadnje • tudi tekmovanja gasilcev. j Gasilci vedno radi vidijo v : svojih vrstah mlade. Da se i tudi z leti ne izneverijo j članstvu, potrjuje na ob-{ čnem zboru 25. januarja | podeljenih 14 članskih izka- • znic gasilcem, ki so izšli iz • teh vrst Sodelovanje z • osnovno šolo Sava Kladnika • in Ane Gale obeta gasilcem ; nove pomočnike. Vključitev : gasilske operative v lanski : šolski obrambni dan je bila j prava osvežitev. j V gasilskem domu uspe-: šno dela gasilski servis. Z j izobraževanjem najširšega • kroga ljudi skušajo doseči, • da bi znal vsak posameznik j rokovati z gasilskim apara-; tom. Gasilci želijo vzbuditi j skrb za urejenost domačij in { tovarn, saj večinoma, če že • zagori, zagori iz malo- • mamostL • Za vsak hip pripravljena ; vozila, posebno avtomo- • bilski cisterni, so dokazala S učinkovitost Sevniško go- : spodarstvo, ki je doslej j vedno z razumevanjem daja-{ lo denar za to opremo, je • denar dobro naložilo. • Dejavnost sevniških ga- • silcev že od nekdaj spremlja • kultura. Razveseljivo je, da • po prekinitvi spet poje ; moški pevski zbor. Oder : mladih sicer ni nastopil na ; občnem zboru, obetajo pa • recital za kulturni praznik. { Godba pa je že tako j nepogrešljiva. A. Am BO POTNIK O/ ZMERAJ VEČ? - Brskanje za statističnimi podatki, ali se v času stabilizacije kaj bolj vozimo z vlakom, bi bilo zamudno, za vsakdanjo rabo pa je dovolj že bežen pogled na železniško posta o. In zdi se, da ta pogled ne vara. Odkar bo| dosledno izvajamo politiko stabilizacge in je v skladu s tem prevoz z o sečnimi avtomobili, za katere bomo slej ko piej spet uporabili ime „luksus , vse dražji, je potnikov na v lak Ji vse več. In tudi v prihodnosti jih bo, še posebej ker so zadnje podražitve tako načele družinske proračune, da je vožnja v osebnem avtomobilu za marsikoga predraga. Delegati sprejeli odstop „vlade” Za novega predsednika izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine je evidentiran Nace Dežman, sedanji predsednik komiteja za gospodarstvo in planiranje Na zadnjih sejah vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine, ki so bile pretekli četrtek in petek, so delegati obravnavali vrsto vprašanj, v središču pozornosti na sicer kratki seji pa je bilo poročilo o delu zdravstvene skupnosti. Ko je beseda tekla o tem poročilu, so mnogi delegati Vsi bodo plačali Na seji trebanjske občinske izobraževalne skupnosti bodo sprej e l i končno besedilo samoupravnega sporazuma Sodeč po novih obvestilih z republiške ravni, ki so v veliki meri razčistila, kje in po kakšni prispevni stopnji bo treba plačevati prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti, se bodo delegati trebanjske občinske izo braževalne skupnosti zbrali nekolikanj bolj mirno. Osrednja točka dnevnega reda bo na seji skupščine, ki bo 9. februarja, pav sprejemanje samoupravnega sporazuma^ o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti. Seveda do zagat ni prihajalo zaradi šol, ampak zaradi delovnih organizacij, katerih sedeži so izven trebanjske občine. Do pomislekov pa je prihajalo predvsem zato, ker so v mnogih krajih prispevne stopnje nižje, kot so v trebanjski občini, kjer bodo znašale 8,45 odst. bruto osebnega dohodka. Tako visoke prispevne stopnje pa so rezultat velikih naložb v gradnji osnovnih šol, ki so jih že zgradili ali jih še bodo zgradili v trebanjski občini Tako bo v najkrajšem možnem času končano tudi to poglavje v samoupravnem sporazumevanju in bodo tudi delovne organizacije zdaj, ko je končno vse jasno pristopile. Te pa so bile doslej: Elektro, Induplati, Veterinarska postaja, Pe rutnina Zalog, ŽTP Novo mesto, Novotehna, Surovina, Petrol, Putnik in Zavarovalna skupnost Triglav. Na seji bodo obravnavali še sporazum o obravnavanju planov IOS na ravni republike, ustanovitev izobraževalne skupnosti SRS, oblikovanje enotne interesne skupnosti za ekonomske odnose tujino, družbeni dogovor merilih za razmeščanje programov usmerjenega izobra ževanja in poročilo o delu vzgojno — izobraževalnih ustanov, s___________________________' izrekli kritiko, češ da je v njem vse preveč številk, vse premalo pa o resnični problematiki Zato so delegati na seji sprejeli sklep, da mora zdravstvena skupnost v poročilu za preteklo leto prikazati dejansko stanje. Sicer pa so na seji sprejeli še sklepe o sprejetju programa za delo skupščine v letošnjem letu, dogovor o skupnih temeljih pla na skupnosti dolenjski h občin, s katerim se odločajo o skupnih temeljih razvoja v tem srednjeročnem obdobju. Med drugim so na seji sprejeli tudi odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o PRIZNANJA NAJBOLJ PRIZADEVNIM V počastitevkulturnega praznika bodo v trebanjski občini hkrati s predstavitvijo nove številke Samorastniške besede pripravili še podelitev priznanj ZKO. Ta priznanja, ki jih v trebanjski občini letos podeljujejo prvič, bo dobilo trinajst posameznikov, ki so v preteklih letih tako ali drugače pomagali pri razvoju kulture v trebanjski občini Odslej bodo ta priznanja podeljevali vsako leto, najverjetneje ob slovenskem kulturnem prazniku. načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene. Na seji so sprej eh le te dopolnitve, da bosta v organih skupnosti namesto štirih članov medobčinske gospodarske zbornice sodelovala le dva predstavnika, namesto njiju pa bodo v njih volili več predstavnikov občinškega izvršnega sveta. Delegati trebanjske občinske skupščine so na seji sprejeli tudi sklep o odstopu predsednika izvršnega sveta inž. Avgusta Gregorčiča, ki odhaja na novo delovno dolžnost v delovno organizacijo Dana na Mimi. Hkrati so delegati na seji v skladu s sklepom o odstopu predsednika izvršnega sveta sprejeli sklep tudi o odstopu celotnega izvršnega sveta. Sedaj v SZDL teče kandidacijski postopek za novega predsednika izvršnega sveta, kjer je kot rfiožni kandidat sprejet Nace Dežman, ki je doslej opravljal dolžnost predsednika komiteja za gospodarstvo in planiranje. J. S. PRIPRAVE NA 3. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV V okviru pripravna tretji kongres samoupravljalcev, ki bo letos v Beogradu od 16. do 18. junija, seje v Trebnjem prvič sestala tudi občinska koordinacijska komisija. Ta pripravlja gradivo in sklepe, kijih bodo potem predali slovenskim delegatom, ki nas bodo zastopali na kongiesu. TREBANJSKE IVERI RAZMIŠLJAJO, ALI SE JIM SPLAČA - Mladinci iz krajevne skupnosti Velika Loka se menda že pripravljajo na akcijo, v kateri naj bi očistili okolico različne nesnage. Ker je med to nesnago tudi precej steklenic, bi marsikdo pomislil na to, da jih bodo prodali Toda po lanskih izkušnjah, ko bi za odvoz polnega zabojnika steklenine skoraj morali plačati trebanjski Surovini stroške za odvoz, zdaj resno razmišljajo, ali se jim sploh splača steklenino prodajati temu podjetju. VSE MANJŠA VREDNOST DENARJA - Kot je bilo moč prebrati v časopisu, so v Trebnjem pred nedavnim vlomili v dve gostilni. Mimo tega, da so ukradli nekaj pijače in radioaparat, so ukradli tudi nekaj drobiža: v eni 2.000 dinarjev, v drugi pa 1.200 dinarjev. Tako so tudi za vlomilce do nedavnega še sposobno visoke vsote postale drobiž, kar priča o vedno manjši vrednosti denarja. KAKO SO V TREGRADU GRE LI NAFTO - V teh d ne h, ko je bil tak mraz, da je celo nafta zmrzovala v rezervoarjih kamionov, so se v Tregradu domislili precej enostavne resrtve. Nad rezervoarje so namreč šli kar s plinskim plamenom, eden izmed delavcev pa je imel takšno smolo, da mu je odneslo močan plamen v obraz in je moral zaradi tega v bolnišnico. ODMEVALO JE, TODA KAJ POMAGA — Ko smo v tej rubriki pisali o tem, da se trebanjski trgovci nikakor ne morejo zmeniti, kdo naj bi prodajal konfekcijo, je bilo slišati med občani precej pohvalnih besed na račun taksnega pisanja. Žal pa ta rubrika nima na trgovce taksnega učinka, kot jih ie imela na nekatere druge ..grešnike ’. Zato Trebanjci je še vedno ne morejo kupiti obleke v Trebnjem, ampak morajo denar odnesti v Novo mesto ali celo v Ljubljano. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO,SOKOLSKA 1 TEDENS/( Četrtek, 5. februarja - Agata Petek, 6. februarja - Dora Sobota, 7. februarja - Egidij Nedelja, 8. februarja - Janez Ponedeljek, 9. februarja - Polona Torek, 10. februarja - Viljem Sreda, 11. februarja — Marija Četrtek, 12. februarja - Damjan LUNINE MENE 11. februarja ob 18.49 - prvi krajec OIOl BRESTANICA: 7. in 8. 2. italijanski barvni film El meko kavboj. BRtžlCE: 6. In 7. 2. anrcriski film Pekel v vsemirju. 8. in 9. 2. ameriški barvni film Zrelo IL 10. in 11. 2. japonski barvni film Dokaz. KOSTANJEVICA: 7. 2. itali- janski Fellinijev film Casanova. MIRNA: 7. 2. film Imenujem se Ga tor. NOVO MESTO - KINO KRKA: 6. 2. koncert. 7. in 8. 2. ameriški barvni film Nočne igre.' 9. 2. koncert. 10. in 11. 2. angleški barvni film Zadeva Odessa. 12. in 13. 2. angleški barvni film Nenavaden pes čuvaj. NOVO MESTO-KINOJLA: Od 6. do 8. 2. nemški film Železni križ. Od 9. do 11. 2. film Svinčena brigada. RIBNICA: 7. in 8. 2. italijanski barvni film Človek z ‘ imenom Buldožer. SLUŽBO DOBI SPREJMEMO dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje preskrbljeno, OD po dogovoru. Gostilna Ana Babnik, Trpinčeva 73 Ljubljana. SPREJMEM VAJENCA ali fanta za priučitev v RTV mehanični stroku Zlatko Šepetave, CKŽ 11, Krško. SLUŽBO ISCE SKUPINA vestnih delavcev se zanima za stalno ali občasno ročno delo na domu. Ponudbe pošljite pod šifro „PRIDNE ROKE INVALIDOV”. S TANOVANJA V KRŠKEM ali BrestaniC iščem stanovanje. Naslov v upravi lista (398/81). MIRNA DRUŽINA Z OTROKOM (hčerko) nujno išče stanovanje v okolici ali v Novem mestu. Tel. 24-497. PRODAM GARSONJERO v Novem mestu. Informacije na tel. 23-473 od 17. do 19. ure. Golob, Kristanova 32, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo v centru Novega mesta. Naslov v upravi veg: lista C399/81). MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (393/81). Motorna vozila PRODAM Renault 10 — major, v voznem stanju ati po delih. Tel. 23-604. PRODAM P 126, letnik 1978. Informacije po teL 25—879 popoldne. PRODAM RENAULT 4 (KATR-CO), letnk 1976. Janez Gotlib, Luterško selo 5, 68222 Otočec. Z 101 mediteran, temnordeče barve, staro 7 mesecev, prodam. Informacije natel.(068) 25 -700. PR (DAM malo rabljen motor MZ 250 ccm. Alojz J unc, Gorenja vas 17, Šmarjeta. RENAULT 4, letnik 1974, odlično ohranjen, malo vožen, ugodno prodam. TeL 21-802. PRODAM Z 750, letnk 1972, brezhiben. Mačkovec 4 Novo mesto. , PRODAM osebni avto Kadett, letnik 1974, dobro ohranjen. Darko Bašel), Gor. Kamenje 5, Novo mesto, teL 25 -862. PO UGODNI CENI PRODAM Z 750, letnik 1979. Pristavec, Gubčeva 30, Novo mesto. PRODAM Alfa sud, letnik 1975. Stane Rožman, Podgorje pri Pišecah. PRODAM Z 750, letnk 1980, prevoženih 9000 km. Jože Bevc, DoL Dobrava 10, Trebnje. PRODAM Z 750, letnik 1970, registrirano do 15. 4. 1981. Jože Muhič, Globoč dol 1, Mirna peč, ali dopoldan na teL 23-311 inL 60. PRODAM ZASTAVO 101 S, staro dve leti, zelo dobro ohranjeno. TeL 24—460 popoldan. PRODAM Z 750 S, september 1978. Ogled v petek in soboto po 14. uri. Somrak, Majde Šilc 8, Novo mesto. PRODAM Z 1300 kombi—tovornjak nosilnosti 900 kg ali zamenjam za manjši osebni avto (Z 750 ali podobno). TeL (068) 82-755. PRODAM FIAT 128 šport, letnik 1972. Janez Dolinar, Polhovica 8, \a n ti prnpi PRODAM osebni avto Z 1300, letnik 1973 (lahko tudi po delih), in razne dele za Z 750, letnik 1963. Alojz Mrgole, Šentjernej 121. UGODNO PRODAM Z 750, letnik 1975. Franc Mali, Krka 16 a, Novo mesto. PRODAM LADO 1500 special, staro 4 leta. Anton Brezovar, Repče 10, Trebnje, teL 83-321 int. 290, dopoldne. UGODNO PRODAM ŠKODO 100, letnk 1973. Kelher, Šmarska 22, Sevnica. PRODAM Z 750, letnk 1978. Franc Mustar, Gorica 10, Leskovec pri Krškem- PRODAM Z 750, letnk 1969, registrirano do decembra 1981. Slavko Pungeršič, Dule 11, Bučka. PRODAM DAFA 55, letnk 1971, karamboliran, po zelo ugodni ceni. Martin Turk, Podgora 44, Straž* UGODNO PRODAM Z 101 B, letnk 1979. Kristina Jurglič, Prelesje 25, Šentrupert. PRODAM dobro ohranjen Golf J, letnik 1 978-79, prevoženih 20.000 km. Alojz Mam, Levstikova 4, Stari trg pri Trebnjem. R 4, plave metalk barve, letnk 1978, prodam za 100.000 din. Informacije na tel. 21-336 ali 23—897, PRODAM Z 101 komfort, letnk 1980. Martin Janc, Male Brusnice ' 3. PRODAM karambolirano Z 750, letnk 1970, registrirano do 8. 5. 1981. Anton Ribič, Karteljevo 12, 68216 Mirna peč. POCENI PRODAM NSU 1200, dobro ohranjeiu Zoran, Jelše 1, O^O ČCC, PRODAM 126 P, letnk 1976. TeL 24-663. PRODAM FIAT 750, letnk 1979, registriran do 1982. Jože Berk o-pec, DoL Straža 63. PRODAM Z 1300, letnk 1971, registrirano do 25. 6. 1981. Alojz Kerin, Cerovi log 1, 68310 Šentjernej. PRODAM Z 750, letnk 1977. Marjan Klobčar, Regerčavas 19, Novo mesto. PRODAM R 4, letnk 1978, po ugodni ceni. Jože Stanič, Oražno-va 21, Kostanjevica na Krki, teL 71-978 do 14. ure. PRODAM Z 750, letnk 1976. Drago Badovinac, Gotna vas 39 e pri betonarni. PRODAM Z 750 lux, letnk 1976 in gumi voz 13 eolski. Kovačič, Goriška vas 12, Mirna peč. RENAULT 4 TLS avgust 1977, prevoženih 46.000 km, ugodno prodam, v račun vzamem tudi posojilo. TeL 21—737 inL 18. PRODAM Z 101 comfort, 1980. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM ŠKODO 110 LS, letnk 1972, registrirano do oktobra 1981. Marjan Furman, DoL Karteljevo 8, Mirna peč. PRODAM DIANO, letnk 1977; Uroš Gorenc, Gor. Gradišče l/a, DoL Toplice. R 8 skupaj ali po delih, poceni Drodam. Srčič, Radovlja 16, Šmarješke Toplice. UGODNO PRODAM VW DERBY LS, star eno leto, prevoženih 8.000 km, ali Z 850, novega. TeL (068) 84-178. , UGODNO PRODAM Z 101. letnk 1976, dobro ohranjen, lahko tudi na kredit Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Saje, Cesta Gubčeve brigade 10, Tre bige. ŠKODO 120 L, november 1980, prodam. Ponudbe pod šifro .REGISTRIRANA”. PRODAM Z 750, letnk december 1977. Murn, Drejčetova pot 17 (Žabja vas), Novo mesto. PRODAM ali zamenjam za manjši avto (126 P) R 12 TL, letnk 1974 november. Gotlib, Mirana Jarca 22, Novo mesto, teL 21-946. PRODAM Z 750 SC, letnk 1980 in Z 850, letnk 1981. Anton Macedoni, Cužnja vas 26, Trebelno. PRODAM LADO SL, staro 3 leta. Ciril Atelšek, Trdinova 5 B, Novo mes to« PRODAM 126 P, letnk 1979. TeL 22-966. PRODAM OPEL REKORD, letnk 1973 z vgrajeno plinsko napravo. Golob, Šentjernej 162. , UGODNO PRODAM R 4, letnk 1976. Judež, VeL Ckava 10, Novo mesto. PRODAM Z 750 SC, letnk 1979. Ostoja Draganič, Gor. Straža 72. UGODNO PRODAM RENAULT 4 TLS, letnk 1978. Informačje po telefonu 21—760 dopoldne in 24-506 popoldne. PRODAM OPEL KADETT, prva registracija 1976. Stane Vidic, Cesta herojev 21, Novo mesto. UGODNO PRODAM Z 101, letnk 1973, registrirano do julija 1981. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. Kmetijski stroji^ PRODAM TRAKTOR FIAT 402, porabljenih 430 ur. Anton Brili, Brezje 27, Senovo. KUPIM ročni mlin za sadje. Naslov v upravi lista (396/81). V NOVEM MESTU ali bližnji okolici takoj kupim hišo do prve plošče ali pod streho. Tel. (068) 25-362. PRODAM dvobrazdni plug znamke Slavonac. M at j a Gazvoda, DoL Straža 51. PRODAM malo rabljen traktor Store, pogon na vsa 4 kolesa. Naslov v upravi lista (397/81). PRODAM dvobrazdni traktorski plug Batuje. Hudo 4, Novo mesto. UGODNO PRODAM traktor TV-18 KM s prključki (plug, brana, grablje). Alojz Ivanič, DoL Suhor 17, Dragatuš. PRODAM OBRAČALNIK za kosilnico BCS in 10 m suhih drv. TeL 23-290. PRODAM kosilnico Bertolini, staro 4 leta, 127 cm in novo motorno žago Stihi 048 AV elektronk 5 KS. Rožman, Puiga 6, AdlešičL PRODAM vprežni plug obračalnik. Čatež 4 a pri Brežicah. PRODAM PRODAM psico šarplaninko, staro osem mesecev. Kaferle Ciril, V Brezov log 27, 68000 Novo mesto PRODAM motor za Z 125 P, letnk 1976. TeL 21-970. PRODAM kravo, obračalnk za BCS 127, voz za prevoz živine, slamoreznico in motor za kombi 1600 B moriš. Mam, DoL Dobrava 13,68210 Trebnje. POCENI prodam rabljeno spalnico. M. H., Ljubljanska 17, Novo mesto. PRODAM kravo, staro 3 leta. Marjan Golob, VeL Slatnk 15, Novo mesto. PRODAM kombinirano peč za kopalnico (trda goriva-elektri-ka). Rolih, Prisojna pot 2, Novo mesto, teL 21-531. COLN P 500 (ISTRANKA) z motorjem Yamaha 15 K.5 nujno prodam. TeL (068) 22—365. DLN gumijast, 5 prekatov (Šport Beograd), in motor Tomos 4 prodam, vse za 2,5 M. TeL (068) 2-365. PRODAM nove 12-, 13-, 14-, 15— in 16— eolske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prkolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Ra-k ovnik. PRODAM prikolico za osebni avto. Šmihel 11, Novo mesto. pr COL Be E no otroško posteljo. TeL (068) 71-381. PRODAM otroški kombiniran voziček Tribuna. Šobar, DoL Toplice 119, teL 85-786. KUHINJO, trajnožarečo peč, preprogo, predsobo, zaradi selitve prodam. Oglasite se v soboto od 26. do 18. ure. Vuicajerebova 20, Novo mesto. PRODAM rabljeno diatonično harmoniko Melod ja, duri Be, Es, As. Drago Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto. PRODAM dva m e seca stare rjave jarčke, odlične nesnice. Stanonik, Log 9, 64220 Škofja Loka. PRODAM gabrova drva in hrastove suhe plohe. Martin Pirc, Kalce--Naklo 2, Podbočje. PRODAM kombiniran športni otroški voziček ter avto voziček, hodalko in stolček (komplet) ter črnobeli televizor, vse v odličnem stanju. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. KUPIM KUPIM ITALIJANSKO KOMBINIRANO PEC (drva-elektrika) za kopalnico. Stane Molek, Gradec 8, 68360 Žužemberk. FIAT 850 šport kupe kupim. Letnik in stanje vozila nista pomembna. Cena do 3 M. Brane Šeruga, Crmošnjice 28, Stopiče, Novo mesto. KUPIM SOD za vodo do 1000 1 ali za gnojnico. Naslov v upravi lista (395/81). POSEST PRODAM 10 a vinograda zaradi bolezni v StražL Slavko Ucman, Vavtavas 15, Straža. PRODAM vinograd s hramom v Gradiščku pri ŠutnL Informacje dobite pri Petru Delevuk, Gor. Skopice 30, 68262 Krška vas. PRODAM 6 let star vinograd v Grčevju, na terase 30 arov blizu Svete Barbare. Jože Zoran, Šmarješke Toplice 18. PRODAM podkleteno hišo z 1 ha vinograda v Zavodah pri Kostanjevici. Slavko Kržičnik, Kalce -Naklo 29, Podbočje. PRODAM gradbeno parcelo v Gotni vasi - Novo mesto z gradbenim dovoljenjem, plačanimi vsemi prispevki, gradbeni material na parceli, izkop napravjen, asfalt, voda in elektrika na parceli Kličite po teL (068) 21-451 po 15. urL PRODAM vinograd v velikosti 13 a na Goleku. Dostop po asfaltni cestL Informacje na tel. (068) 75—736 od 6. do 14. ure vsak dan, razen sobote. PRODAM neurbanizirane parcele za vikend ob moiju blizu Pulja. Emil Uhač, Trščanska 8, Pula, teL (052) 26-917. RAZNO IŠČEM INŠTRUKTORJA .MATE-MATI KE za 2. razred gimnazije. Naslov v upravi lista (394/81). NA OTOCCU STA SE IZGUBILA DVA LOVSKA PSA (angleška seterja). Eden je čmobel, drugi pa tribarven — čmobel in rjav. Oba sta dolgodlaka in slišita na ime Baro inCiko. Poštenega najditelja prosimo, da ju vme proti NAGRADI 5.000 ND. Najditelja prosimo, da ju zadrži in prijavi na Postajo milice v Novem mestu. ZA ENČTFTO'NUJNO POTREBUJEM DELAVNICO za zelo mirno obrt Lahko dve večji sobi ali suha garaža. Plačam v naprej. TeL (068) 25-468. mmmm sumiti i MUTU UKaiut UGODNO PRODAM jabolka vseh vrst Šinkovec, Potok 5, Straža. BARVNI TELEVIZOR Iskra Panorama, brezhiben, prodam. Vladimir Kravos, Krško, Papirniška 2, teL 71-034. UGODNO PRODAM nov harmonij tip Haimo na, 7 registrov, glas E C-uvoz. Tomaž Glivar, Korita 6, Dobrnič. PRODAM 130 kg težkega prašič* Jože Zoiko, DoL Mokropolje 12, Šentjernej. PRODAM 2 dobro ohranjeni motorni žagi 045 in 08 StihL Zdravko Robck, Dobruška vas 29, Skoo-jan, teL 85-218. PRODAM krznen plašč lisico in palerino št 42. Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM kravo za zakoL Dečja vas 12, Trebnje. UGODN O PRODAM dobro ohranje- ELEKTROINSTALACIJE, napeljave in popravila, material na zalogi! IVAN PETRIČ, CBE 46, Metlika. Se priporočam. STRANKAM SPOROČAMO, da imamo vsako soboto enodnevne piščance bele, težke pasme, rjave n pei konkurenčni cenu Piščance lahko naročite po telefonu, pa vam jih bomo rezervirali do 10. ure na dan prodaje. Informacje na teL 23—384, od 12. ure tudi na teL 23-385. VALILNICA, CEGEL-NICA 20, Novo mesto. CENJENE GOSTE obveščam, da bo bife na letališču v Prečni od 28. januarja do 28. februarja 1981 zaprt Preverjanje sposobnosti V krajevnih skupnostih v zadnjem času predah v okv,ru akcije NNNP — Usposabljanje prebivalstva Pred kratkim se je v Metliki sestal odbor za vodenje akeje „Nič nas ne sme presenetiti” in ocenil dosedanje Za spomenik še 500 tisočakov Na zadnji seji širšega odbora za postavitev spomenika 1. belokranjski četi, kije novembra 1941 izkrvavela na Gornjih Lazah, so ocenili dosedanje priprave in se dogovorili za nadaljnje delo. Osrednja proslava bo za dan borca 4. julja na Gorrj ih Lazah, ko bodo odkrili 3,5 metra visok spomenik, delo kiparja Stojana Batiča, na podstavku pa bodo vklesani verzi belokranjskega rojaka, pesnika Lojzeta Krakarja: Ko iz prvih isker plamen se je vžjgal,/ že so njegovi zublji vas použilt/ Življenje ste življenju poklonili:/ njih prah odtod se v neminljivost dviga. Ob tej priložnosti bo izšla brošura o tragedji na Gornjih Lazah in o pomenu tega območja v NOB, ki jo piše Radko Polič. Za spomenik in ostala s tem povezana dela so doslej zbrali že 1,70 milijona dinarjev, v glavnem v Beli krajini, zagotoviti pa je treba še 500 tisočakov. delo vseh nosilcev teh aktivnosti,® krajevnih skupnosti, temeljnih o1?3 nizacij, interesnih skupnostL »P1*, nih organov, izvršnega sveta družbenih organizacij in društev.1 sprejel usmeritve za nadaljnje w-nostu Zlasti v krajevnih skupnostih je 'J zadnjem času čutiti nekakšen zas®J na tem področju, pohvalno paje. h prav v zadnjem času v krajevnih skupnostih zelo dobro poteh3 usposabljanje prebivalstva s pod*0" čja ljudske obrambe in družbene samozaščite in bo v vseh krajevnih skupnostih v roku končano. Odbor je tudi oceniL da so se družbene organizacije in društva dobro vključila v prizadevanje n> tem področju, pomanjkljivosti pa * kažejo pri povezovanju in usklajeva' nju aktivnosti v akciji „Nič nas ne sme presenetiti” v krajevnih skupnP" stih, ker ponekod odbori za voden)e te akcije niso bili dovolj učinkovih Glavni poudarek sedanje akc?e NNNP je preverjanje mobilizacijshe sposobnosti aktivnosti organov jj organizacij. V okviru enotnih predpostavk za zaključne aktivno^1 v regiji bodo v metliški oziroma v krajevnih skupnostih pripravili take naloge, da bod° lahko glede na oceno zadnje akrie preverili, če so se stvari na tel" področju izbopale. OGLAŠUJTE V DL! ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče RUDOLF ■ KOPAR iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam ustno izrazili sožalje in pokojnemu podarili cvetje in vence. Prisrčna hvala duhovniku za opravljeni obred, železničarjem za poslovilni govor, IMV Novo mesto, Trimu Trebnje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za pjegov trud. Žalujoči: žena Antonija, sinova Rudi in Tone z družinama DRAGI MAMI IN OČETU NEŽKI IN JOŽETU KLOBUČAR iz Pangrčgrma čestitajo ob 50-letni-ci skupnega življenja ter jima želijo se veliko srečnih let sin, šest hčera, dvanajst vnukov, pravnukinja Silva in ostalo sorodstvo. DRAGIMA MAMI IN OČETU JOŽEFI IN JOŽETU KOCJAŽ iz Vrhovega, želimo za njuno 25-letnico vse najboljše, obilo zdravja in razumevanja, sinovi Jože, Polde in Mirko. TE DNI PRAZNUJETA ZLATO vanju jima zdravja družina J. DRAGIMA ATU IN MAMI LOJZETU IN PEPCI ZAGORC s Pahe želimo za 50-letnico poroke vse uiiiumL najboljše! Otroci z družili SAiusm TOVARIŠU TONETU V1NDERJU iz Šentjerneja sc za odstopljeno nagrado v znesku 400 din nqjiskrcneje zahvaljuje Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto. IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevj* Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legen (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din, letne naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družben« organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga voluta v tej vrednosti) " Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Noro mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določen strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din 1 cm na pr* strani 320 din Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nedeljiv* beseda 6 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od »• 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata, za informacje >' skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list n* plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri porkužnlci SDK v Novem m»*\| 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Gl«''" trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naalov uprave: Glavni trg j" p, p. 33, tsl.(068) 23-611 — Naslov ekonomske propagande In m*1-oglasov: Glavni trg 5, p, p, 33, telefon (068) 22—366 — Nenaročen! rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, film;. . prelom DITC, tozd Časopis Dolerjski list. Novo mesto — Barvni " in tisk: Ljudska pravica, Ljubljane. zahvala našim Marincu, ki so nam ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, deda in pradeda IVANA BOŽICA iz Trebče vasi 20 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh globoke žalosti stali zvesto ob strani Najprej gre dobrim sosedom Uršičevim, Papeževim, Bradačevi teti in drugim, posebej pa tovarišu Marin ze prej nesebično pomagali in nas v teh dneh razbremenili skrbi pri domačih opravilih in organizaciji pogreba. Iskrena hvala dvorskemu gasilskemu društvu, ki je svojega ustanovnega člana v tako velikem številu spremilo na njegovi zadnji poti in se hvaležno poslovilo od njega. Prav tako se zahvaljujemo Urustvu upokojencev in borcem za severno mejo za izrečene tople besede slovesa ter pevcem za lepe Pesmi Velika hvala žužemberškemu zdravniku dr. Kocutarju za dolgoletno prizadevno, uspešno zdravjjenje. Hvala pogrebcem in vsem drugim, ki so pripomogli, da je bilo slovo od pokojnika takšno, Kakršnega sije vedno želel in kakršnega je bil tudi vreden. Opomnite se še kdaj na človeka, kije skromno in z ljubeznijo živel na tem lepem koščku sveta ob Krki, ki g*le imel tako neizmerno rad. Vsi njegovi: žena Meri, sin Ivan in hčerke Merica, Nada in Milena z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Trebča vas, Novo mesto, Ljubljana, Cabetje, 29.januaqa 1981 a ZAHVALA V 74. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustila naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA SLOBODNIK ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta IVANA KOSTEVCA iz Pavlove vasi Se iskreno zahvajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in venoe ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč v težkih dneh dr. Krstiču in sosedi Mariji Dučič. Za organizacijo pogreba se zah valujemo družbenopolitičnim organizacijam Brežice, ZB NOV Pišece in borcem za severno meja Zahvaljujemo se LD Pišece in njenim članom, ki so s častno stražo ob krsti počastili njegov spomin ter ostalim lovskim družinam, ki so se na pokopališču poslovili z zadnjim lovskim pozdravom- Hvala še trgovskemu podjetju Posavje Emona iz Brežic, Slovinu Brežice, KS Pišece, GG Brežice, Gasilskemu . Pišeoe in ostalim gasilskim društvom za spremstvo. Posebna hvala pevskim zborom iz Globokega m Pisec ter godbi na pihala iz Kapel za žalostinke. Zahvaljujemo se govornikom Ivanu Videniču, Mihi Ogorevcu, Ivanu Cizlu, Avgustu Molanu in Roku Kržanu za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: sinovi Gvido, Slavko, Miha, Viktor, Rudi z družinami ZAHVALA Po dolgi bolezni je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA VOVKA iz Šmarjete 19 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti,mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala sosedom, sestram iz Šmatjete, župniku za oprav jeni obred. Prav tako:, se zahvaljujemo tovarni Labod, Komunalnemu podjetju iz Ljubljane tozd Remont, IMV iz Šmarjete in vsem, ki ste nam izrekli sožaje. Ž alujoči: žena, hčerka Minka, sinova Tone in Franci z družinami, vnuki ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Kruta usoda nam je v 51. letu starosti iztrgala iz naše sredine ljubo ženo, mamo, staro mamo, sestro in teto PEPCO GAJIČ iz Lobetove 7, Novo mesto Zahvajujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino in io tako številno spremili na njeni zadnji poti Prav tako se iskreno zahvaljujemo delovnim kolektivom Novoteks, Pionir-tozd MKO, družbenopolitičnim organizacijam iz Žabje vasi, govornikom za tako gan jive besede slovesa. Nelepša hvala župniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste z nami delili žalost in nam lajšali našo bolečino v tako težkih trenutkih. Žalujoči: mož Ljubo, sin Darko, Mfian z družino ter drugo sorodstvo roj. Režek z Radoviče 11 Iskreno se zahvajujemo vsem sorodnikom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter za teko številno spremstvo pokojne do njenega preranega groba. Posebno se zahvaljujemo sosedom Mariji Režek, Marji Bajuk, kolektivom Mercator-tozd Metlika, Drogerija Nevenka Ljubljana, Emona Merkur-tozd Supermarket Ljubjana, industrja Usnja Vrhnika, RSNZ, UNZ Ljubljana, zdravstvenemu osebju internega oddelka Novo mesto za lajšanje bolečin, župniku za tako lep obred ter govorniku Jožetu Rusu za poslovilne besede. Žalujoči: sinovi Tone, Tine, Ivan, hčerke Vida, Zinka, Marica z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 47. letu starosti nam je nenadna in kruta smrt iztrgala iz naše sredine dragega1 moža, očeta, brata ter strica ALOJZA ZUPANČIČA s Tolstega viha 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki so pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu in zasluženemu počitku. Hvala delovnim organizacjam IMV, tovarna zdravil Krka, To tak, Labod za podarjene vence ter duhovniku za opravljeni obred. Zahvajujemo se tudi govorniku tov. Francu Kovačiču za poslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: žena Alojzija, hčeike Jožica, Tončka, Martina, sin Peter, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 87. letu starosti je za vedno prenehalo biti srce naše nadvse jube mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE DEBELJAK iz Zlatega repa, bivajoče v Kočevju Najtopleje se zahvajujemo vsem sorodnikom, prijate jem, znancem in sosedom iz Kočevja in Slemen, ki ste se tako številno poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrekli sožaje in ji v slovo podarili venoe in cvetje. Posebna zahvala DO Lik in Melamin iz Kočevja ter Riko iz Ribnice za podarjene vence. Iskreno se zahvajujemo žigrniku od Sv. Gregorja za gan jive poslovilne besede in opravjeni obred. Enaka zahvala tudi župniku iz Kočevja. Žalujoči: hčerke Ivanka in Angelca, Ančka z možem Rudijem, Julka in Micka z družinami, sin Janez z družino, sin Jože z družino iz Kanade ter ostalo sorodstvo ZAHVA LA V 60. letu starosti nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine drage ženo, ljubjeno teto, sestro in botrco MARIJO KONCILJA iz Vrbovca pri Dobrniču Iskreno se zahvajujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni Julki Pefcoljevl Malki Smolič, Slavki Zoranovi in Mileni Smoličevi za vso pomoč. Prav tako se zahvajujemo sorodnikom in znancem za podarjene vence in cve je, pevskemu zboru Dobrnič, župniku za lepo opravjeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili do njenega preranega groba. Žalujoči: mož Blaž, sestre, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš oče, stari oče FRANC BERKOPEC s Podgrada Iskreno se zahvajujemo vsem sorodnikom, vaščanom, ki so v lunlftl breme, jaz pa, kolikor jih imam, jih z veseljem opravljam. Mislim, da funkcije niso nič tragičnega, nikakor ^ pa ne samo potrata časa. Jaz S vidim prav v tem veliko \ priložnost, da vidim od * blizu, kako delujejo samo- % upravni mehanizmi v družbi, kako se sploh gremo samo- ^ upravljanje v kulturi ” Kadar ni v knjižnici, kjer * je nakopičeno bibliotečno gradivo, namenjeno ohranja- J nju preteklosti, uporabno pa ^ za sedanjost in prihodnost, bere, inštruira in kaj malega , prevede iz francoščine. Cesto preživi prijetne tre- V nutke ob glasbi, v naravi in ^ slikarski razstavi Najraje pa s je s hčerko, katere čebljanje ^ je kot pesem, kot lirični J zvoki harfe. ,Ravnam tako, % kot mora vsaka mati, in v ^ tem res ne vidim kaj takega, > kar bi časopisu. ’ J poklic. ,, Vendar tudi, s moralo biti v ( IVAN ZORAN ^ Smuka sneinikovcev Tečaj za šolarje in moške končan, na vrsti so ženske Posestvo ,.Snežnik" iz Kočevske Reke je organiziralo osnovno smučarsko šolo za otroke in mladino, pa tudi starejše iz tega kolektiva. Posestvo je dalo na razpolago vlečnico, plačalo stroške tečaja, toplo malico in prevoz. Prvega tečaja, kije trajal teden dni, do 25. januarja, se je udeležilo 39 tečajnikov, vodil ga je strokovni učitelj iz Kočevja Borut Hočevar, pomagala pa sta mu domačina Ivo Sern in Boris Božič. Ob zakjučku tečaja so se udeleženci pomerili v veleslalomu (350 m, 20 vratc). Rezultati: cicibani: 1. A. Križ, 2. Vlado Prebilič, 3. M. Sega itd.; pionirji: 1. T. Agar, 2. 1. Mihelič, Smrt pobrala vaškega posebneža Po prvih ugotovitvah je 68-letni Franc Lovšin iz Dolenje vasi pri Ribnici zmrznil Franca Lovšina iz Dolenje vasi 17 pri Ribnici, rojenega 25. decembra 1912, so našli 27. januarja ob 13.55 mrtvega v njegovi hiši. Zdravnik je ugotovil, daje smrt nastopila zaradi podhladitve. Umrl je verjetno dopoldne istega dne. Sosedje ga niso videli približno dva dni pred smrtjo. Prebival je v človeka nevrednem prostoru v svoji hiši. V sobi ni imel niti peči, medtem ko je bila te djii zunaj temperatura med 10 in 20 C ZLATI MEDALJI FURLANOVI IN KLANČARJU Člani in članice medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Novo mesto so se v soboto udeležili republiškega prvenstva v smučanju, ki je bilo tokrat na Okroglem pri Kranju. Novomeščani so dosegli izredne uspehe, saj je Furlanova v spustu med popolnoma slepimi osvojila prvo mesto, medtem ko je bil Skrabec v isti disciplini četrti. Velik uspeh je doseeel tudi Klančar nki \ med slepimi z ostanki vida, saj je bil v spustu prvi, njegov klubski tovariš Furlan je bil 12., Mlakar pa 16. Novomeščani so nastopili tudi v teku na 10 kilometrov, kjer je Mlakar zasedel 6. mesto. Male živali pritegnile ljubitelje V Šentjerneju je bila razstava kur, kuncev . . . Šentjernej z okolico je že stoletja znan po reji konj, v zadnjem času pa se ondotni ljudje odločajo tudi za gojenje malih živali, denimo, Za pasemsko perutnino, okrasne golobe, kunce, ptice pevke, športne golobe, kožuharje. Zanimanje za tovrstno ljubiteljstvo bo morebiti še povečala razstava malih živali, ki jo je v soboto in nedeljo v Šentjerneju pripravila domača sekcija kluba Pismonoša. Na ogled je bilo 14 pasemskih kur, 7 pasem kuncev, 26 pasem okrasnih golobov pa volj era s skobčevkami in nimfami. Obiskovalci so se lahko seznanili tudi z dejavnostjo šentjemejske sekcje Pismonoša. Rastavljene male živali so tudi ocenili, največ pozornosti pa so vzbudile kure J. Kepeta, kraljevi golobi J. Vovka, T. Bučarja in J. Rodiča, angleškigolšaiji J. Planinca, rimljani M. Kuralta, fazani in pravi J. Žnideršiča, papige tov. Drobiža in golobi pismonoše T. Dolinška. pod ničlo. Pokojnika je našla Marja Ilc iz Dolenje vasi 57, ki je nato obvestila postajo milice. To je nekaj skopih uradnitr podatkov. Obiskali pa smo tudi nekaj sosedov. »Jutri, prav na njegov god, ga bomo pokopali," nam je 28. januarja pripovedovala soseda Angela Zbašnik. »Bilje posebnež, a smo ga imeli vsi vaščani radi Že po novem letu mi je rekel, da gre v Ribnico po denar, da si bo kupil kruh. Kupoval je le kruh, in še to po možnosti starega, da ga je dobil ceneje." Angela Zbašnikova je zadnj ič videla soseda Lovšina v soboto, 24. januarja. Že prej mu je večkrat nesla kaj jesti, tako tudi tisto soboto. Soseda ni videla niti v nede jo niti v ponedeljek in še v torek dopoldne ne. „Ko sem hodila okoli hiše, se mi OGLAŠUJTE V DL! OBČNI ZBOR TREBANJSKIH KEGLJAČEV 10-)etnico delovanja KD Trebije so tamkajšnji kegljači proslavili z občnim zborom 23. januarja. Zbralo se je 42 članov, med njimi pa so bili tudi kegjači - ustanovitejr društva. Ob slavnostnem dogodku so se spomnili tudi Franca Maraža in na njegov grob odnesli šopek rož, hkrati pa so se domenili, da bodo v spomin nanj organizirali tekmovanje. N. G. je zdelo čudno, da muka Lovšinova krava, ki se drugače ni nikoli oglašala. Zato sem postala v torek dopoldne še bolj pozorna in opazila, da ima v košu pred hlevom že precej časa isto seno. Okoli 12. ure sem šla do cjcna njegove sobe — šipe so skoraj vse razbite in odprtine zadelane s cunjami — in ga klicala. Nihče se ni oglasiL Potem sem poklicala hčerko Marjo Ilc." Taje obvestila postajo milice. Franc Trdan, predsednik Krajev-ne skupnosti Dolenja vas, je povedal, da pokojnik ni bil revež, bil pa je nekoliko čuda&j. Tako se ni hotel nikoli podpisati, češ, da z enim podpisom lahko zapravi ves grunt Zato je on, Trdan podpisal, da so Lovšinu izplačali za okoli 3 leta kmečko pokojnino, kar je zneslo preko 20.000 din, in to knjižico je Trdan po Lovšinovi smrti predal enemu izmed Lovšinovih bližnjih sorodnikov, da bo poskrbel za dostojen pogreb. Vsi pa vedo, tudi Franc Trdan in sosedje, da je imel Lovšin še eno hranilno knjižico, na kateri je bilo še več denarja, okoli 70.000 din, a te še niso našli. »Bil je po svoje narejen", je o pokojniku povedala sovaščanka Mira Pogorelc. »Drva j e imel zložena na vrtu, pa so mu segnila, on pa je zmrznil. Imel je tudi gozd in denar. Kljub temu je hvaležna sprejel, če mu je kdo prinesel jesti Obleke pa ni vzel od vsakega. Bil je vaški posebnež in otroci so o njem pisali celo šolske naloge." J. PRIMC IH« Šestdeset let skupiM9a; življenja a za konceVj Gazvoda in Senica j —* I Kar dva visoka življenjska j jubileja smo imeli v nov o me 9u ; občini zakonca Jože in Te rez j a Gazvoda (slika zgoraj) iz Šentjošta pri Stopičah ter zakonca Franc in Alojzija Senica iz Drganjih sel so slavili šest desetletij skupnega življenja. Zakonca Gazvoda sta biserno poroko slavila v spominih na naporno in večinoma težavno življenje, ki je bilo včasih tudi veselo. Ne nazadnje pričuje o tem 24 vnukov in 2 pravnuka, ki babico in dedka ob praznikih obstopijo. V zakonu sta imela 14 otrok, živih je še 9. Eden j* padel kot partizan. Vse svoje življenje sta se Gazvodova ukvarjala s kmetijstvom. Franc Senica je prekoračil 90 let, zato se ni mogel udeležiti slavnostnega odreda biserne poroke v Novem mestu. Na njegovo žejo so praznovali doma, kjer je v krogu številne; družine in sorodnikov stisnil j roko svoji življenjski družici! Alojziji 8. njegovih otrok, 201 vnukov in 18 pravnukov pa mu j je zaželelo še veliko let. (Foto: Tone Pungrčar) w 13. FEBRUARJA PRAZNUJEJO RAČUNOVODSKI DELAVCI UMRL PA OD MRAZA - Franc Lovšin iz Dolenje vasi je imel na hranilnih knjižicah več starih milijonov, kljub temu pa si ni kupil > na razbitih oknih in celo hrano je redko peči, niti ni nadomestil l _______________________________ kupoval. Na fotografki: Se nekaj dni so se vaščani zbirali pred pokojnikovo hišo in se pogovarjali o tem žalostnem dogodku. (Foto: Primc) Prepuščeni propadanju 1. februarje sicer proglašen za dan računovod*ka» in finančnih delavcev, vendar ga bo tovrstno, dolenjsko društvo praznovalo’ malce kasneje. Odločili so se za 13. februar ob 11. uri, ko bo v novomeškem Domu JLA jaosla-va s kulturnim programom in podelitvijo priznanja. Dolenjko društvo računovodskih in f*" nančnih delavcev, ki vk$učuje člane iz občin, bo letos žc tretjič počastilo svoj dan. Z mlini in pagami propadajo tudi jezovi na Kolpi in Lahinji — Nekatere ohraniti in vzdrževati N a Kolpi in Lahinji se je svoj čas vrtelo precej mlinov, danes pa so se ctnirilmn Lr rt In <* o nrtainla r/ vrtelo precej mlinov, danes pa so številna kolesa ustavila, ropot je potihnil. Zob časa je neusmiljeno zagriznil in spremenil mline ter žage v podirajoče se stavbe, z njimi vred pa je načel tudi jezove, za katere se ne zanimajo stari lastniki, še manj pa novi, ki so ponekod mline spremenili v počitniške hiše. Na Kolpi in Lahinji je blizu dve desetini jezov in nekaj manj mlinov. MALE ŽIVALI - Razstavo malih živali si je v Šentjerneju ogledalo nad 700 ljudi; otroci pa so se posebno radi zadržali ob kletkah z zajci. (Foto: P. Miklič) Mlini in žage z jezovi niso le del naše kulturne in zgodovinske dediščine, ki jo moramo tako in tako primerno varovati ter ohranjevati, marveč so pomembni tudi kot vzdrževalci vodnega režima in kot možni objekti za izrabo vodne energije, česar danes nikakor ne gre zavreči, posebno če računamo na možne bodoče izjemne razmere. Tak premislek je vodil v skupščino črnomaljske kulturne skupnosti, da je na pobudo občanov, ribičev in drugih, ki so vneti za varovanje okolja, predlagala, naj vodne skupnosti prevzamejo skrb za vzdrževanje jezov in naj to obvezo zapišejo tudi v zakon o vodah. Sredstva za vzdrževanjejezov bi zbrali iz občinskih proračunov, svoje bi morala primakniti tudi vodna skupnost, zainteresirane delovne organizacije, kulturne skupnosti in morda tudi krajevne skupnosti NOVI FOSILI V NOVE*1 MESTU - Jutri, 6. februaij* t bo ob 19.30 v športni dvorani' c Novem mestu koncert skupen Novi fosili, ene naj bob popu!*1 < blov. Skupina P < nih pop ansamblov. Skupina I Seveda vsi jezovi in spremljajoči gospodarski objekti niso toliko važni, da bi jih morali vzdrževati Najbrž bi morali gospodarski, zgodovinski in vojaški razlogi pozornost in skrb zožiti le' na nekatere. Vsega pa gotovo ne bi smeli prepustiti propadu. MiM veijetno zastopala Jugoslavf*n na festivalu Evrovizije. Kak1' uspešna je, dokazuje tudi njet11 zadnja plošča, ki so jo prod** 1 že v nad 300.000 primeri* Predprodaja vstopnic (po 1^ din) je v pisarni dvorane in' Kompasovi turistični poslov* met. 3. D. Naglič itd.; pionirke: 1. E. Kopač, 2. M. Sega, 3. R. Okraj šek itd.; mladinci: 1. T. Ličen, 2. G. Mihelčič, 3. B. Košorok itd. Že 27. februarja se je začel nov smučarski tečaj, in sicer za ženski del kolektiva posestva »Snežnik." Trajal bo do 17. februarja. Tudi ta se bo končal z zaključnim tekmo- vanjem. A. ARKO LAVRIČ IN VENCUEVA Na klubskem prvenstvu kegljaškega kluba Mercator je pri moških zmagal Franci Lavrič, pri dekletih pa Marja Vence j. _ Rezultati: Lavrič 6738, Goleš 6593, Gričar 6563, Fliser 6397, ženske: Vencej 3088, Veber 3023, Bukovec 2980, Fliser 2954, Veble 2887. NEVERJETNO SPOSOBEN MOZEG Ferdo Umič je imel v delovni organizaciji svoj laboratorij in pisarno, v kateri je sedel ure in ure v globokem premišljevanju. „Umič pa je mozeg, ta pa! ” je večkrat s ponosom rekel direktor vseh direktoijev, vesel, da dela takšna umska kapaciteta prav v Hitrotkalu ne morda v Hitro šivu, m četudi so se delovni ljudje z referendumom odločili, da se združita ti dve delovni organizaciji v sestavljeno organizacijo združenega dela. »Tovariš Umič že dve leti raziskuje vpliv sončne svetlobe na obstojnost barv s 1 posebnim poudarkom na rde- či,” je trobil naokoli tehnični direktor s spoštovanjem v glasu. V. Ferda Umiča so v Hitrotkalu na debelo pardonirali: ni mu bilo treba hoditi na sestanke, niso ga vtaknili v samoupravne organe in celo na zborih delovnih ljudi ga ni bilo videti, samo daje lahko v miru raziskoval, premišljeval in se poglabljal v tematiko, ki bi prinesla po končani raziskavi delovni organizaciji prednost v kvaliteti. Mimo Umičeve pisarne so ljudje stopicali po prstih. Sodelavci Ferda Umiča so dobili podzavestni občutek, da sevajo iz njegove pisarne valovi čiste pameti, in to skozi zaprta vrata. „Ni mi žal niti denarja niti časa,” je govoril direktor vseh direktoijev, ko so nekateri le postajali nestrpni in so zahtevali od tovariša Umiča rezul- tate. »Naučiti se moramo ceniti domačo pamet,” je v podporo zagovoru direktorja vseh direktorjev pristavil svoj stavek tehnični direktor. »Raziskovalno delo ni isto, kot bi kopali jarek,” je skušal razgnati balkansko prepričanje komercialni direktor. Po štirih letih, dveh mesecih in natanko trinajstih dneh je tovariš Umič končal svoje raziskovalno delo, ugotovitve pa je zapisal v petih debelih zvezkih. Na zadnjem listu petega zvezka je bilo v strnjeni obliki zapisano, da rdeča barva, izpostavljena več dni močni sončni svetlobi, zbledi do opečnato rdeče. »To ve tudi moja baba. Vsaka ženska, ki suši perilo, to ve,” je bil ob tem jedek neposrednik Jožič Repič. »Že mogoče, da ve, vendar je prišla do takega zaključka s primitivnim izkustvom. Tovariš Umič pa se je dokopal do ugotovitve z znanstveno metodo, zato ne dovoljujem nikakršnih primerjav,” mu je zaselotejpil usta direktor vseh direktorjev. TONI GAŠPERIČ