bo ?ilae. Simon, prof -.
* A fí I fì w
insx0
iitel j
Naročnina
Ma letno 30 Din, Mlletn« 15 tKn, ■ m i no sem»UAfttaio 60 Dia.
losamazna Stav. i Din
I UREDNIŠTV0"-^1JPRAVA : g. Joa. Benko v M. Soboti telefon Številka 8.
n. rai. poitn« hran. 1M4I
isla «tako nad allo
■■ ...-" 'Wl^j-"T--
HUBSKD
SSRHJIHS
iv. lito
Murska sobota, 1* opvMa MM.
Cana oglasov
Na oglasni stnud; cela stvaa m Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 13 Dia, vsaka beseda več 1 Din. — Mod tekstom vsaki oglas 15*/, dražji. M večkratnem oglaševanju pepnat
* UREDNIŠTVO" in UPRAVA
v Murski Soboti.
Rokopisi sa na vnk
mn :	'
Stbv. is
ii/stV
Minilo ia pol lata
hfor g. dr. Strmšeka ob iTečani komemoraciji v Sokolskem domu dne 9. oprila.
Kakor da se je ustavil čas, kakor i je zastalo življenje ... Tako je lo v tistih strainih dneh... Solze »stale v pogledu, ihtenjevslehrnetn lasu... Nihče pa ni vedel ne kod ! kam, saj }e domovina izgubila rojega veslarja, saj j« svet skočil iz iijev, da se zamaje in pokoplje v lievinah sleherno srce, ki je upalo i pričakovalo lepiih in boljših dni...
Danes, ko se spominjamo tistih [gih dal, je prav da se spomnimo idi velikih dogodkov, ki so sledili, ijtl Iz njBi bomo mogli vso nepre-toljivo izgubo pravilno preceniti.
Komaj smo mogli v tem udarcu «nati straini opomin Usodi, se je razkril nov svet, ki ga dotlej o poznali : svet zarot proti mira tedu, proti sožitju narodov. Kar trume atentatorjev so bile pri-ivljene. da zadeqejo.akobi prvi Telili... S prstom je svet pokazal moralne krivce tega nemira in trpin je, a videlo se je, da je v svetu isko sredstvo prav, dokler služi le tftnim namenom ... Sledila so podaja pred Druitvom narodov z dinlm ciljem, da M se naila rešitev, katero bi bil tudi obtoženec zado-iljen... Atentator Iz Marseillesa je Idei, nekaj njegovih pomočnikov je prtih, očetje atentata so ostali skriti I varnem, na nje in njihovo kazno-nje danes ne misli ž e nihče več... lilo sam proces se nekako odmika, i bi ne razburjal več duhov, ki bi Mj pač pozabili, da je vladal Jugo stavi)! Veliki kralj Aleksander. In res, por prokletstvo leži nad Evropo od iktega dne : dotlej smo se bali, da bi |ido kalil mir, ki so ga uravnavale iirovne pogodbe, od tedaj pa vemo, i stojimo že sredi boja, ki se bije £ manj krvavo v zaledjih, ko padajo glave in ječe po zaporih oni, ki mi jHjo na svet, ki jim je človeštvo več ko prazna beseda, ki jim je pogodba M ko cunja papirja. Skoraj kar ča no, v čigar roki se bo zablisnila ii|s, ker vsi čutimo, da se je 9. Mbra zamajal svet In da se od tage more zopet umiriti. In doma, v zapuičeni državi ? u občutku zapuščenostl in Zaje sledil kot nujna posledica ti nauk, da se bomo mogli ohraniti v složni strnjenogti, zato je nasto v naši državi taka sloga, kakor ne bi bil mogel skovati nihče, pa jje bi rosil samo srečo na naio zem-To pa je bil tudi najhujši odgovor sovražnikom države, ko so mo-spoznati, kako hudo so se vraču ii, ko so mislili, da . bo pri prvem la narod razbil svoje edinstvo. ilo sé je hvala Bogu narobe, naie v mučeniitvu svojega kralja ip aovih moči, odkril novo Ijube-«a do dinastije Is države, tako da só
lahko prijele za žezjo drobne ročice Aleksandrovega sina Petra II. .
In kraljeva oporoka : Čuvajte Jugoslavijo je ila preko vse naie zemlje in miijoni src so stisniti svojo prisego v besede : Čuvali bomo Jugoslavijo.
Ob tisti turobni sliki, ko se obe-ia morilec na avto našega kralja* da ga napravi za mučenika svetovnega miru in legenda/nega junaka naie države, stojimo preplaieni, kakor so bili preplaieni francoski polieaji, saj so stali z golo sabljo v roki ob avta mobilu in niso naili moči, da bi udarili... In na tisti sliki, na tistem hipnem posnetku vidimo, da je samo eden vide) za potrebe trenotka, vedel da je treba kraljevo življenje rešiti z lastnim življenjem... Ta eden je.bil kraljev spremljevalec, nai zunanji mi nister, ki je skočil iz svojega avtomobila še predno je mogel policaj zamahniti s svojo sabljo... te te slike spoznamo ono veliko vdanost do velikega vladarja, ki je zaslužila, da je vladar njemu zaupal s pojemajočim glasom svojo oporoko... In minister Jevtič je to oporoko sprejel in jo vrši, saj ve, da jo vrli po nalogu svojega gospoda, prvega in največjega čuvarja Jugoslavije.
Ko torej tako pregledamo to polletno dobo izven in notraj naie države, ne najdemo tistega tako zaželenega mirnega razvoji, pač pa povsod neko nemirno hlastanje in nervozno iskanje izhodov Iz težke situacije v katero je zapadla Evropa tistega usodnega dne. Iz tega pa, da je bil zadejan udarec celotni Evropi, da radi nesrečne smrti naiega vladarja naravnost ves svet ne najde več miru, spoznamo svojo dragoceno žrtev, kaj je pomenila v svetu njegova vzviiena oseba in kaj je pomenila njegova država. Danes so se nam posušile solze, pomirilo se je naše ihtenje, zato pa tem bolj zbrano hite naše misli na divni Oplenac, da se poklonijo spominu velikega kralja. Nad njegovim grobom iele prav čutimo silni, udarec usode, čutimo pa tudi vio veličino njegove oporoke.
Kakor so veliki slovanski apostolt z Visoke Tatre merili in blagoslavljali slovanski svet, kakor se zbirajo Cehi na Višehradu da črpajo državniško modrost velikega Masa ryka, takö je naia pot na Oplenac, da orò Iz grobov priklije novo spo znance, nova ljubezen v srečo in bla-gor domovine. V njegovem duhu se ndra razvijati usoda naie domovine v njegovem duhu se bo razvijala, sa sedi na njegovem prestolu njegov sin Peter II. In tako bo vodil usodo naie Jugoslavije mrtvi, a vendarle večno živi kralj Aleksander. Večna ja mu slava 1
Ban dr. Dinho Puc v metropoli Slovenske Krajine.
V sredo, ob 9. uri zjutraj je prispel z vlakom gospod ban, dr. )inko Puc. Pred postajo so ga pričakovali zastopniki vojaikih in civilnih oblastev, obe gasilski četi, društva S nepregledna množica naroda. Na pozdravni govor biviega narodnega »oslanca g. Benko Josipa, se je za-ivalil gospod ban z daljiim govorom, povdarjajoč, da je poznal Prek-murje v tistih časih, ko je naš jugo-slovenski narod iele sanjal o svoji veliki domovini, sam pa ž« ni stopil Aa ta slovenska tla, ki so kot poslednja pripadla naši kraljevini. Priiel je med nas prav iz vzroka, kakor ga fe navedel v svojem pozdravnem go-voru, gospod Benko, da na licu mesta natančno spozna potrebe in želje tukajšnjega naroda. Prebivalstvo mu je f ivahno ploskalo. Po govoru gospoda "bana je stopila pred njega učenka 4. razreda narodne iole, Llpič Eva, ki je pozdravila bana v imenu šolske mladine. Izročila mu je majhen iopek svežih cvetlic z besedami : Te cvetke, ki sem jih povila, Vam kličejo : Dobrodoili gospod ban, predstavnik naše lepe Dravske banovine I Občinska godba je zaigrala državno himno in gospod ban se je podal v občinski dom, kjer je bila izredna občinska seja, kateri je predsedoval gospod Pertot. V izbranih jeklenih besedah je pozdravil g. Pertot navzoče, zavedajoč se stanja naie najsevernejše pokrajine in odgovornosti vseh državljanov, ki bivajo na tem teritorju za srečno izvojevanje zmage Jevtičeve liste dne 5. maja. Sveta dolžnost vsek državljanov je, da ču vajo poslednjo oporoko Vitežkega kralja, da ostanejo zvesti sinovi svoje domovine in da podpirajo z vsemi močmi sedajno vlado, ki hoče dvig niti narod v lepio bodočnost. Na vzoči so zakllicali naii slavni kraljevski dinastiji, naiemu mlademu kralju trikratni: živijo. Oduievljeni so pozdravili tudi gospoda bana z gromkim : Živijo. '
Gospod ban je z lepimi primeri pojasnjeval zločinsko delo naiih ne prijateljev, ki se skrivajo tudi po naii domovini in z lažnjivimi izjavami in zahrbtnim delom poskuiajo zrušiti ono, kar je ustvarilo miljone Jugo-slo veno v S krvjo. Taki elementi zahtevajo nekako stanje pred 1* decembrom, da bi dali našim sovražnikom v roke orožje, ki bi nam uničilo svobodo Ti hrepené po avtonomni Hrvaški, kateri naj bi se priklopila tudi Slo-
venija. Pozabljajo pa, da je oporoka naiega kralja Mučenika vsem Jugo-slovenom sveta in da jo bomo izročili potomcem kot sveto zapuščino. Vsi emigranti, ki prihajajo iz drugih držav vedó dobro, da je gospodarsko stanje drugod ie slabše in življenje ie težje kot pri nas.
Po končani seji je bil sprejem predstavnikov uradov in zastopnikov društev na sreskem načelstvu. Popoldne pa se je podal gospod ban po Prekmurju, da si ogleda naio lepo slovensko zemljo.
Prekmurje je dostojno ta na svečan način sprejelo gospoda bana.
Pozdravni govor
S. Banko loalpo« Mrieji i
poslanca ob prihodu g. Ban«.
Visokospoitovani gospod ban I
Meni je dodeljena častna naloga, ki me izvanredno osrečuje, ko vas kot naiega najviijega predstavnika dravske banovine pozdravljam v našem murskosoboškem srezu, V naii metropoli, v občini Murska Sobota.
Izvanredno nas veseli, da ste se odločili priti med nas, da stopite V ožji kontakt s prebivalstvom naiega sreza, da ga hočete postulati in sprejeti njegove želje in proinje in mu po možnosti pomagate.
Vemo, da so težki čaai in ne moremo želeti nekaj izvanrednega, ampak nam bo dobrodoila vsaka najmanjia pomoč, tudi vsaka Vaia tolažilna beseda.
Nai kraj je posebne mentaiitete in posebnega duievnega razpoloženja, — a duia čista, slovenska In odkrita. Nismo nezanesljivi — negò smo verni pomigači in sodelavci vseh onih idej, ki jih je zapustil nai Blagopokojni Viteški kralj — ter hočemo z Vami v tej Ideji sodelovati in ponuditi naio kmečko, žuljavo, delavno roko Vam visokospoitovani gospod ban, da Vam pri vsem Vaiem težkem delu pomagamo.
Ker Vas gospod ban poznamo že dolga leta kot javnega delavca in smo tudi sem slišali pohvale o Vaiem delovanju kot župan naie Ljubljane, ter smo uverjeni, da boste delovali tudi na tem mèsta istotako za dobrobit vsega prebivalstva naie banovine, Vas prosim, da se tuintam blagovolite spominjati tudi nas na tem najsevernejšem delu naie domovine.	A
V tem razpoloženju, Vam visokospoitovani gospod ban, v imenu vsega občinstva tega sreza Želim najradostnejio, najtoplejšo dobrodošlico !
Živeli gospod bani
f^dZGLčD PO „SVEJU
Marseilleski proces. Iz Mar-selila poročajo, da jfc dovršena preiskava pfoii sokrivcem atentate na kralja Aleksandra in Birthouja. Glavna razprava se bo vršila meseca JtiliJa v mestu A'x en-Provence. Vsi obtožene^ razen Pogplltlö, «ó stvarno odgovarjali na vprašani« preiskovalnegi sodnika. Akt o zasliševanju je zelò obsežen in ga radi varnosti stradila noč In dan dva organa redarstva.
3 i Netftlka mornarica. Minister vojne in mornarice Združenih držav je izjavit časnikarjem, da bo Nemčija zgradila mornarico 450000 tbn* kar pa fife BO kvarnd delovalo ná pomot-Ski sporazum v razmerju 5:S:3 med Veliko Britanijo, Združenimi državami in japonsko.
Nemški ukfepi na avstrijski ANfl« Mesto Pissau ob Donavi, tik avstrijske meje, je dobilo nove posadke. Vojaštvo Se je pomnožilo Ss 12 kompanij 20-tega pešpolka Reichs wshra. VSska kompanija Šteje 120 mož in je oborožena s strojnicami. Vsak bataljon pa ima večje število avtomobilov s Dieslovimi motorji in četo motociklisto. Na Vojaškem vež-bališču v bližini mèsta so zgradili veliko vojašnico i podzemnimi zavetišči proti napadom iz zraka.
Oburuiitev Rusije. Angleški letalst! (MiMibii jé M atòdWVadju izjavil« da je Sovjetska Unija od vseli držav M svetk v sraka najbolj« oborožena. Poleg ogromne stalne vojske, ki šteje 900.000 mož, ima Rusija tudi ogromno sračno brodovje, ki se mu ne ve točnega števila.
Japonci odklanjajo vzhodnoazijski pakt. Rusija je predlagala ob priliki poseta angleških ministrov Angliji vzhodnoazijski pakt. Iz zunanjega ministrstva pa se poročs, da Japonska ne bi mogla pristopiti k takemu paktu, japonska upa, da Angleška ne bo sprejela tega načrta, ker Bi pomenil ogražanje japonskih interesov ter obenem poslabšanje razmerji med Anglijo in Japonsko.
Bene! veruje v mir. V Budje-jovicah Je imel češki žunanji minister dr. Beneš govor, V katerem Je dejal, da veruje v mir in bo storil vse, da se mir ohrani. Vedno in povsod se je zavzemal za idejo enakopravnosti in miru in bo delni tako še nadalje. Mate antanta ima V evropski politiki velik pomen. Kar št pa tiče Nemčije, Bo ostala Cehoslovaška popolnoma mirna v zavesti svoje pravice in tudi moči. Ako Bo treba mir braniti, ga bo Branite z vsemi svojimi silami.
Vojna napetost v Afriki. Iz Rima poroča Reuter, da je doBila italjanska vlada točne podatke, ki do-kszujejo, da se Abesinija pripravlja rano na vojno. O tem je Bilo izdano v Rimu tudi ie uradno poročilo. — Sir Simon Je odgovoril v spodnji sbornie! na neko interpelacijo glede ABesinije, da Bo Društvo narodov vendarle ustreglo abesinski zahtevi in pride njen spor ^Italijo v razpravljanje Se na sedanjem zasedanju Društva narodov.
Vil slovanski napisi v Vati Julijske fcfajifie morajo legi* niti. itliijSHšl* politične obte»« f Pulju so izdale odlok občinam, naj takoj izbrišejo vie slovanske napise \i katoliških cerkvi; to brisanje ha-plaov iz svetiti hramov je prillo pò Uklnlfol VsCh llováftlkifc I« hrvàtlfclfi napisov na nagrobnih spomenikih in križih, ki se nahajajo ob vaških poiih, käkör tudi pö üflnjéfijü slovéfiSkih šol in društev in uporabljanju slovanskega jezika v cerkvah. Tako postopanje je v nasprostju s predpisi kenkordata, ki sta ,ga Sklenite italijanska vlada in VátlMáh. — Pristojne cerkvene oblasti bodo radi tega odloka protestirale pri italijanski vladi.
Zakaj so odstopali kandidati ?
Morda nam bo kdo očital, da pišemo v Murski Krajini neresnico. Včasih smo tarnali, da nimamo kan didatov, drugič smo zopet poročali, da Jih imamo kar 7, pozneje smo ostali brez njih. Vse to nam je oropalo nekaj noči tako, da smo vstali zjutraj vsi zmučeni in — zopet brez kandidatov. Kje le tiči pravi vzrok, da ne najdemo pokoja in miru? Ždi se nam, da slišimo povsod tisto staro pesem: ko brez miru okrog divjam... Zdaj smo prišli šele do prepričanja, da nima naš srez zmožnih ljudi, ki bi lahko kandidirali. Morda pa imamo take kapacitete, pa se bojé, da ne Bi Bili kos vsem težavam v parlamentu. Kot tretje vprašanje, ki Bi Bilo obenem tudi popolnoma pravilno razumevanje današnjega političnega položaja, se nam zde mahinacije, ki se vsak dan pojavljajo v drugi obliki. Kdo povzroča te mahinacije? Kdo jemlje pogum našim kandidatom, ki bi bili prav radi poslanci, zato jamčimo n?i v njihovem imena, nam ni neznano.
Kdor je povzročil zmede, ta naj nosi tudi sramoto, da smo ostali toliko časa brez kandidatov. ,
Da pridemo do boljših {asov !
Še nikdar Se ni pokazala v povojni dobi taka nezaintsiesiranost gl e de volitev, kakor favno pri teh, ki imajo določiti zastopnike našega naroda v Narodni skupščini. Res je, da iivimo v prav kritični gospodsrski borbi, a prav tako je res, da ne md-remo naprtiti krize našim narodnim poslancem, Saj vendar niso oni krivi, da se kmetski živeij stalno krči in da se njegovo denarno stanje vedno bolj slabša, ker leze naš kmet stalno v dolgove tako, da prekašajo njegovo predvojno višino. Res jé tudi, da je breme dolgov danes hujše in občutljivejše, ker je marsikateremu že izginilo sleherno upanje, da se bo breme zrahljalo. Bodočnost našega kmetarizgleda res črna in temna.
Naše bodočnosti pa ne more dvigniti poslanec, ako se sami ne upremo vsem našim slabostim, ki so se nas oprijele po vojni. Vsak je sam svoje sreče kovač, pravi že stari pre-
govor, ki pa je ravno v teh časih silno vaien in potreben, da ga dobesedno uvažujemo laka), Slabič bi bi Öfií, ki BÍ vrgel puško v koruzo in se ite Bi Skašsi dvigniti. Dvignimo duh, zgrabimo SÉ lop»to In odtegnimo roke ód kéttrtte* I Dane», v tej Veliki krizi,
de wneffio pot&biti, da sta varčnost
in »krbnott BaJViČJa kmetova prljate Ija. brt« teh isittfosti ne ha logi noben poslanec in noben minister dvigniti današnjega slabega gospodarstva iz moramo rezdrspanltt rat teer. Razen teh sta potrebna za gospodarski dvig kmetskega stanu dva pripomočka in to : strokovno kmetijstvo in zadružništvo. Pogostokrat se govori o strokovnem kmetijstvu, ne ds M se pri tem mislilo na BJÌ£è? pravilni parne*. Strokovao kmetijstvo ima nalogo širiti med IjUdi kmetijsko izob razbo in pokazati, kako na) se d v igri é proizvodnja i ozirom na količino in kakovost. V .„»•
Zadružništvo, ki smo ga omenili, mora ljudem omogočiti prodajo kmetijskih proizvodov in nuditi čim ugodnejši nakup kmetijskih potrebščin. Pravtako mora dati zadružništvo kmetu vsa) nekoliko trgovske izobrazbe. Moramo priznati, ds so se pri nas v tem ozira izvršile v zadnj'h letih precejšnje spremembe, ki že vodijo do zboljšanja, ako ne pridejo kake dfuge nezgode. Naši strokovnjaki že ustanavljajo v srezu zadruge in gospodarska društva. Cilj kmetijske isobrazBe je predvsem ta, da spozna naš kmet sredstva, da tudi pri manj rodovitni žemlji in neugodnem podneBju doseže večji in boljši pridelek. Kmetijski iz obrazbi Spada tudi snalogno organska kemija, da bo lahko naš kmet pravilno krmil in gnojil, poznal različne trave in zeliiča ter njih lastnosti, da bo imel koristno krmo. Poznati mora osnovne zakone glede prehrane rastlin ter kblobarjenja, da ne bo zemlja opešate in padla proizvodnja. Vsaj malo Bi mota) poznati naš kmet tehniko, da bo lahko rabil poljedelske stroje. K vsem tem je seveda potrebna tudi trgovska izobrazba. Kmet mora nktančno preračunati, ako se mu izplača setev koruze, fe. bi imel od krompirja večji doBiček. Prav tako je važno, da goji pravilno pasem, ne pa one, ki mu ne prinaša dobička in je ne more prodati. Tudi pri nakujpu se ne Vprašuje naš kmet po kakovosti, ampak le po ceni.	d
To so samo reči, na katere mora gledati kmet, če hoče dvigniti svoje gospodarstvo.
Kmet, ki pričakuje od svojega poslanca, da bo ravno njemu pomagal, da bo pojedinca dvigoval is dolgov, ni na piavi poti. Poslanec je za gotovo dobó narodna last, ker je od naroda izvoljen, ne more pa biti last pojedinča, ki bi zahteval od zastop nika same ugodnosti in pomoči. V tem pravcu se bomo morali v bodoče premenlti in gledati, da bo naš poslanec iznese! V parlamentu želje prebivalstva celega sreza in bodo te želje lahko koristile nam vsèm. Takih želj, ki tangirijo nas vse, imamo pa mnogo.
Mu v razmišljanje.
Vsi znski kažejo, da bo izkaz«! narod pri skupščinskih volitvah dni 5. mája popolno zaupanje vladni list gospbda Bogoljubi Jevtčs. Zakaj? Zato, ker kraljevska vlada, kateri ns< čeluje gospod Jettič. vodi brezkompromisno politiko državnega in ni'
todniga jedinstva vpoltevajoč po-
iledrtjo oporoko Viteikega Kralji MuCénika, ki že najenergičnejt rešuje vsa ekonomska, finančna, so-cijalna in kulturna vprašanja, kateri ZIWVIJ8 fili airöd főt célòto ffl pojedinca kot te dei celoée. - : I
Vlada gospoda Bogoljuba Jev-I tiča je pedvzela cele vrste mer m zboljšanje položaja, v katerem ita naš narod: podaljšanje plačevati! kmetških dolgov, zmanjšuje zemljiškega dlvki, divgfal olijikve, olajšav« 9 deviznem premeta« konca* trscija državnih in privilegirani^ novčnih ustanov, zmanjšanje železniški tar fe in izvedbo javnih del, ki bo kmalu zsčela z delom v vseh krajŽfc naše domovine. sSdiM .Ts3
To je program vlade gospod!) Bogoljuba Jeftiča, kateri je ie pokazal odlične rezultate v vseh panogah Jay» nega življenja in kateri bo gotovo ja sigurno oživel naše narodno gospo* darstvo.	. ^ d^ln m
Tako ne sme biti I
Prav odkrito besedo hočemo po* vedati brez vsake maske in zahrbtnoitf) Širijo se glasovi med narodom in inteligenco/ da se ne bode udeležili j skupščinskih volitev. Vssk človek pa» ki podpira tako akcijo, greši proti samemu sebi in proti narodu* Zala stavimo danes vsem tem ljudem javno vprašanje, ako spadajo tudi oni med tiste, ki so metali gospodu Jevtlča polena takrat, ko se je on kot zunanji minister boril sa jugosloveoske pravici v Ženevi in zahteval ostro obsodbd vseh tistih, ki so moralno podpirali zločince proti kralju ia domovini t
Ko stavimo to vprašanje, zastavljamo tudi svojo častno besedo, da bomo šli v boj proti vsem onim, ki se hočejo posluževati liste, ki ne bi bite naši domovini v korist in v čast i
Naj ne misli nihče, da se bo naš narod absentiral. Spravili bomo fia j volišče vik, kar Je v volilnem seznatnul ' Hočemo pokasati 5. maja, da živi t Prekmurju kulturno tn politično zre) narod, ki hoče sodelovati z vlado de končne zmage in celokupnega ujedin-jenja vsega Jugoslovanskega naroda» j zakaj mi smo Slovenci in, kot tak); zvesti sinovi svoje domovine Jugoslavije, ki ne pozna nobenih mahinacij in nobene lojalnosti.	d
Kol sinovi naše matere Jugoslavije smo tò tudi dokazali v vseh lit letih. Kdor bi še dalje povdarjal lojalnost, ki velja le sa drugorodee V domovini, ta bi nas poniževal in o bednem podčrtal, da nismo Slovenci 1 Ml smodel Jugoslavije, del živega teiesai Vsega tega se danes zavedamo! Zavedamo se pa tudi naše jugoslo-venske narodnosti in dolžnosti, ki jifi imamo do vladne stranke I Sli bomé v boj za zmago vladne stranke vsi dO zadnjega, ker je to naša narodna, kUl* turna in jugoslovenska dolžnost 1
V boj za naše narodne pravic^ v boj za vladno stranko, v boj za na*-šega ministerskega predsednika gO* spoda Jevtiča!
—	Osebna vest. S I. aprilom je napredoval v vodniški čin komandir erežniike postaje M. Sobota, g. Rujes Josip. Ker poznamo vrline in taktični nastop g. Rujesa, se radevolje pridru-
lujemo čestitkam tudi mi, želeč mu v
svoji težki nalogi mnogo sreče in zadovoljstva* •-.	»sü^ia S t »qfl
—	Dr. Vesnika poslednja pot. V petek je sprejela hladna zemlja oitanke pokojnega dr. Vesnika, politika, odvetnika in velikega humanista, iz katerih ust ni bilo dišati nikoli žaljive besede. Veličastni pogreb je jasno pričal o veliki ljubezni, ki jo J« užival pokojnik v našem lepem Prekmurju v WIR povojnih letih. Smrt je prišla tako nenadoma, da se je nam zdelo neverjetno, da bi ta blagi človek kar naenkrat zatisnil oči. Šele, ko smo stali pred rak vi jo na grajskem dvorišču in jI tape! moški zbor tukajinegá Sokola pod vodstvom srezkega nadzornika ìalostinko: Spomladi vse se veseli... «no občutili vse resnico teikega udarca. Ob rakvi se je zbrala ogromna množica ljudi vseh slojev, da s »ožaljem olajša Vesnikovi. družini bo lečineV Po pretresljivem petju se je pomikal dolgi sprevod na kraj miru, ki ga jé pai blagi odvetnik takó potreboval. Ob odprtem grobu se je postavil od njega njegov stanovski brat ia tovariš, dr. Vadad,' v ki je izrekel drhteč govor o pokojnikovem iMjaoJu, -delu 4» IJubesni» Ko Je (mM poslednje besede * slovo, td Mio več očesa, kt bi ne jokalo. V o-jlška salva Je pretresla óiráCje in nail srca. Untila fi «lata duša, ki je hoteli t življenju ustvariti »nogo lepega, koristnega in nacijonalnega, a je naletela na *aji,- ti jt je tatillb teške noe. ■ i. ;
Zttnnnje ministrstvo Beograd. (ftjstaTéjü športni klub najsevernejše točke naie države, sledeč splošnemu razpoloženju opozarja zunanje ministrstvo na nečuveno trpljenje bratov pod Italijo Ih se nedejavna bo naslov f pogajanjih z Italijo zaščitil naše brate.	Športni klub Mura.
•(Op. ured. Z odposlano brzojavko t! je pridobila Mura splošne simpatije zlasti od onih, ki tega od nje niso pričakovali I Hvaležni smo Ji za plemenit namen in za čustvovanje z brati
—	Sokolska akademija, V soboto je nastopil naš Sokol z vsemi'oddelki' oft tukajšnem odru. Pridružila se je akedimiji tudi rakičanska sokolska četa, da pokaže tudi ona delö, kl je bilo izvršeno v dolgih zimskih mesecih. Našemu Sokolu moramo čestitati na velikanskem uspehu, ki je W1 letos večji kakor vsa leta. Točk* so bile tako lepo izvedene in t tako natančnostjo, da so tudi il^Éil^iDe popolnoma zadovoljile. Med t$h so bile nekatere tako simpatične, da so jih motali ponoviti. Čeprav (e bil ta us-peh tako velik in priredite? tako velike vapnosti, smo pa opazili hekaj praznih sedežev, ki bi bili prav lahko zasede«! brez kikih žrtev.
—	Namesto vencé za pok. dr. Vesnikom so àarovallv dòbrodeien namen prebivalci grada ter častniki in
podčastniki tukajšnje čete 181 Din „Kolu j. s." — V isti namen so pri« spevale odbornice »Kola* 100 Din ter ga. Šerbecova 50 Din. Ta denar,
v skupnem znesku 331.— Din se je
izroCil kot podpora zelo revni vdoti s tremi malimi otroci pred kratkim umrlega Oorčana. Prisrčna hvala vsem darovalcem.
—	Zopet požar. V Martjancih je dne 8. aprila ob 2. uri pri nékem posestniku nenadoma izbruhnil požar, ki jé bil domnevno podtaknjen. Uničil mu Je gospodarsko poslopje, Seno, slamò, drva in poljedelsko orodje. Škoda 20000 Din. Da se požar, kljub Vétru ni razširil na sosednja poslopja, se Je zahvaliti vrlim gasil* cem iz Nemčavcev* Markišavcev In posefctld domači Ceti, ki jé pod strokovnim vodstvom tovariša Vezerja ta* koj zajezila razširjanje.
Rakičan. Dramatični odsek hi* kajšnje Sokolske čete vprizori v ne deljo, dne 14. aprila 1935 v gostilni br. Čačinoviča ob pol 8. uri ztiečer, igro v 3 dejanjih : .Fernando", strah Auttrije ali izpréobrnitév roparja. Igrà im? nekaj žalostnih prizorov tako, da ne bo nobenemu ostalo suho oko. Posetite prireditev v velikem Številu in ne bo vam žal. Zdravo 1
—	figlila. Prostovoljna gasilska Četa na Tišini, vprizori na ČVetnO nedeljo in Veliki peték popoldne ob 3 na dvorišču g. Rehn Janeza na Tišini krasno dramo Kristusovega trpljenja v „Času òbiskanja." Vse prijá-telje gasilcev in ljubitelje iger vabi . ^^JTS	Odbor.
—	Öd enega !n istega kosa je napravljeno perilo — pa se ga nekaj kmalu raztrga, nekaj zapere in nekaj ga je še kot da Jé novo. To Je gospodinjam večkrat uganka, — ker ne pomislijo na pranje. Kajti mnogo pralnih sredstev pri odldčevanju nesnage razjeda tudi tkivo, dočim druga sredstva zopet nesnago samo pobelijo, a Je od tkanine ne odločijo. V tem je rešitev uganke. Z lato rog-o vi izdelki : Zlatorogovo milo ; Zlato-rog ovo terpentlnovo milo kakor tudi Zlatorog-ove luske pa temeljito očistijo vsako perilo nesnage M s tem pospešujejo trdnost perila. Zlatorog-ovi izdelki slove po svoji izdatnosti in po svoji učinkovitosti. Naše vrle gòspodinje dobroto Zlatorog ovih mil dobro poznajo, ker trde: „Le Zlatorog mito da belo perilo 1"
—	Popravek. Pò sedanjih informacijah ne odgovarja resnici naščla* "nek,lei je lzlef dne 24. II. 1935 vi. št. našega lista pod naslovom „Ka-movei." Tam je navedeno : orožništvo Je kot oiumljenca prijelo Š. F. iz Ka-movcev itd. Radevolje to popravljamò, ker nogemo deliti g. š. F. krivice.
—	Sv. Jurij. Deca Iz šole Sv. Jurij priredi v nedeljo 14. aprila ob 3. uri popoldan igrico „lurček". Igrica je pravljične vsebine, kar Vas bo zanimalo. Ljubitelji mladine pridite pogledat, pa boste videli, da vas bodo tudi ti enkrat pozabavali in ne, kakor pravijo, da se Je treba samo „demeriti" nanje.
—	RogaševcI. Minolo nedeljo t. aprila smo imeli zopet po dolgeii času lep zabaven popoldan In večer. Jadranska straža fe gostovala z igro „Babilon", kakor vse lendavske igré, tako Je bila tudi ta z vso dovršenostjo podana. Številno občinstvo je kAr
„Jokalo" od neprestanega smeha ter navdušeno nagrajalo dovršena izvajanja igralcev. Vidi se, da imajo Gor-njeléridàvkki dileláhti Sé dòbé? tétto m e, kadar pridejo v nai kraj, je iolska soba vaikdar natrpana občihstva. Zvečer pa je bil pri g. Mekišu dobro obiskan družabni večer. Končno mo ramo emaniti, da nam Je zelo ugajalo
predavanje o Jadranu, ki ga je imel
g. učitelj Kuštim. Sedaj smo šele do dobra spoznali kakSen namen in cilje ima Jadranska StraZa. Lendavčani, iz srca se Vam zahvaljujemo za ta lep večer in želimo, da kmalu zopet pridete s kakim gostovanjem vnaŠkraj, da nafc predramite is spàrija* let te ass-tfatmji eis glene gtenamm prireditev lotéva. ü -:-< •
—	Prepiri radi meje. Mnogo prepirov in tožb povzroči v naši òkOlici samolastáo prestavljanje mejnik kamnov. Pri sekanju gozda pa se dogajajo tudi take iumparije» da podirajo drevje tudi onostran svoje meje in delajo s tem sosedu veliko denftrhò Škodo. Radi take gozdné tájé je prillò rt tiraj do večjega pretepa med bratoma čurman Jožefom in Francom iz Oor. Slaveče. Franc se namreč ni držal meje v gozdu in je kratkomalo z podiranjem lepih bratovih Mitov ia* ' sekal v svojo korist novo mejo. Take lakomnosti bi naj izostale. Vsak se näj zaveda, dà fe poštenje lepa čednost in dika vsakega Človeka.
—	Sadjenje spominske lipe. Oas. četa Všnčavas je prejšnjo nedeljo vsadila spominsko lipo s prav lepim sporedom, katerega se ie vdeležilo velite število občanov. Spominska lipa ne bo samo v okras občine, ampak bòJtsdi Ostala trajen spomin mr po*, kojnega Viteškega Kralja» v katerem Je biio združeno jugoslovensko bistvo.
—. 2*1 dva sltaara. doMš novo omaro, eden par moške in en par ženske obutve pri tomboli, katero pri-rédi prètti gasilska lèti f Fftširttih, dné 32. aprila (na Véttki pohdeljek) t. L popoldne, pri.. gostilni, Gombot* v Fikšincih. Izžrebalo se bo ie nad 3ÖO krasnih dobitkov. Po tòtóboìi prosta zabava v goštilhi Qombótza.
KHCèvci. Sokoliká četa V Križevcih bo priredila v nedeljo, dne 14. t. m. ob 11» 'uri dopoldne v drž. osnovni ioli akademijo s sledečim sporedom: 1.) Smotri m ifttoge Sokolstva. 2.) Spreobrnitev — enode-janska Šala. 3.) Hlače In gumbi — komedija v 1 dejanju. 4 ) Nate Hlačnica — komičen nastop. 5) Stražar In postopač — komičen nastop. Vabljeni vsi. —^ Odbor.
—	Šullnci. V nedeljo, dne 31. marca 1035 je bila na naii ioli zopet svečana šolska prireditev. Na programu so bile deklamacije, rajanje ijld. Starši naše dece kakor tudi ostalo Občinstvo, ki je prihitelo Iz bližnje okolice v največjem številu, je bilo prijetno iznenadeno.
—	Lipa. Več mladeničev iz naše vasi je opustilo polteno 'delo tei"Še začelo pečati s tihotapstvom. Ali ta obrt jim ni dolgo cvela. Zasačili so jih varnostni organi ter izročili ob lastim. Po grehu bode sledila dolga pokora.
—	čentiba. Minulo nedeljo zjutraj smo nenadoma začuli več strelov sem od državne meje. Kakor smo pozneje zvedeli, so graničarji presenetili več tihotapcev. K sreči ni bil nihče zadet, Kljub tolikim smrtnim primerom se ljudje še niso spametovali.
—	Dolnja Lendava. Kakor čuje-mo, je naš žand. vodnik povišan v višji čin. Častitamo 1 — Komandant metta Je premeščen v Varaždin.
GASILSTVO:
Dne 10. aprila je obhajai stare* šina gas. zajednice v Ljubljani tovariš Türk Josip 70. rojstni dan. V znak hvaležnosti in priznanja na dolgoletnem delovanju kot organizator in vodja gasilstva, ga je mestna občina Ljubljana izvolila za častnega občana.
Kot gasilski strokovnjak je bii prvi
poklican za organizatorja jugosloven-skega gasilstva v Beograd, kar Jè bilo slovenskemu gasilstvu izredna čast. StéVilnim čestitkam iz domovine jn inozemstva se z veseljem pridružujemo ludi rnl Z željo, da bi ga Vsemogočni ie dolgo tet ohranil v nati sredi.
čuvajte Jugoslavijo ! Sokolsko društvo Murska Sobota
Župa Maribor. 1920	1935
Vsemu Siati*tvu t * v Pozivamo Vse brate hi tettre, da M V polnem številu udeleže kèncerta dne 3	1935 db 3& Kri. 80 min.
v Sokolskem domu.
Pred koncertom bo podal kratki pregled ó petnajstletnem delu društva br. tajnik* ^r 90
Redna seja prosvetnega odbora bo v pondeljek, dne 15. IV. 1935 ob 20. uri, redna seja uprave pa prihodnjo sredo, tò jé 17. IV. öb 20. ori.
Slava Viteškemu Kralju Alessandra L Zedinitelju I NIŠELV1CER 1. r.	PERTOT 1. r
tajnik.	starosta.
Obveščamo članstvo, da te vrši * soboto f o koncertu odhodnita br. Db Sbriiaja pri Kroni» a
PRODA SE
BSA motorno kolo s prikolico 500 ccm. OHV Supefsport ^najboljšemstanju. Zanesljivemu kupcu tudi na ói e. Naáiov v Prekmurski tiskarni.
t n r Uho .t -n ■ m« ■ .. k-.v
Zahvala.
ko se jè pösiövil öd fias moj ne-pozabijeni soprog
Dr. 5UIVK0 VESNIK,
sem prejela öd vseh strani Številne Izraife saentja, kát- Ml je làjàalo veliko žalost ob bridki zgubi preminulega.
Posebno sé zahvaljujem č. dutaov-l$IÉ,àktfvtHm in rezervnim častnikom, stanovskim tovarišem, sokolskemu pevskemu društvu, Šefom uradov, društvom in korporacijam, cenjenim meščanom In vsemu občinstvu, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitka. M. Sobota, 5. aprila 1935.
MSAtMUt VISUM
»
ÌJmnt
.ì^.-y** Mura : Ptuj ..'■.,
V tekmovanju za nogometno prvenstvo te bo v nedeljo 14. t. m* popoldne ob pò! 4. uri odigrala zelo važna tekma. Ná zelenem polju te bosta srečata Ptuj in Mura. ^
Znano je, da igra Ptuj Itrédno požrtvovalno in z velikim elanom. Jesenska prvenstvena tekma med obema kluboma Je končala s pičlo zmago Mure 4:3. Oba nasprotnika gresta v boj z enakimi izgledi, upamo pa, da bodo znali naši črno-beli izkoristiti prednost, ker bodo igrali na lastnem terenu. Igrati pa bodo morali x dánom in voljo, kajti podcenjevati nasprotnika se nikakor ne sme, Muri pa so obe točki in dobra gol« razlika nujno
potrebni za prvo mesto. <
če upoštevamo vse te okolščine, bo torej nedeljska tekma zelo napeta, ker se bosta oba nasprotnika borila i vsemi silami in zninjem.
Od naie Mure ne pričakujemo samo, temveč zahtevamo, da v tej tekmi pokaže svoje znanje, športno
javnost pa pozivamo, da podpre Murale
v njihovih stremljenjih s velikim oblakom In navdušenjem.
Mura:Drava 5:2 (2:1) V prvi pomladanski prvenstveni tekmi je Mura iztrgala močnemu nasprotniku obe točki in krepko vodi na prvem mestu.	.
(Potek tekme prinesemo t prih. številki i)
b| servir
3C;3 fcl i? i»
[
/ t-- S3"F
C t4 i
eb .r
Sii s s
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7,
8.

:

Iz delovanja Združbe trgovcev v TTiurski Soboti.
L ' _' __-» Í	<
VABILO
na XIV. redno skupščino, ki ae vrči v patak, dne 26. aprila 1935 ob pol 10. uri dopoldan;' ▼ veliki dvorani „Sokolskega doma" v Murski Soboti »
Dnevni red : Otvoritev skupičine in poročilo predsednika. Poslovno poročilo tajnika za 1. 1934. Blagajniško poročilo ita 1. 1934. Poročilo nadzornega odbora. Sklepanje o proračunu za 1. 1935. Predlogi uprave. Resolucij«. Slučajnosti.
Öe skupftčina ob določeni uri ne bi bila sklepčna se vrfii eno uro poznéje druga skupščina i istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov (člen 16 pravil) .
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi ■družbe (člen 17 pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži ali ne predloži tri dni pred zborovanjem pismene upra-vičbe z tehtnimi razlogi se njemu predpiše globa: in to za člane stanujoče v Murski Soboti Sin 50*-, za vse ostale Sin 20*-.
......Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej
skupščini ne bo čital, ker je bil objavljen v tedniku „Murska Krajina" štev. 16-24 letnik 1934 ter vsem članom dostavljen, je pa tudi na razpolago vsem članom v pisarni Združbe. Istotako je razpoložen obračun združbe za leto 1934 vsem članom od dne 4. aprila do dneva skupščine.
Murska Sobota, dne 2. aprila 1936.
UPRAVA
Združbe trgovcev za erez M. Sobota v Murski Soboti.

. -SüU ; .

•0


Pobijanje krošnjarstva.
Kraljevska uprava dravske banovine v Ljubljani je izdala pod štev. 5580 vsem sreskim aaSelstvom in sres-kl izpostavi v škofji Loki okroinico, v kateri se opozarja na vedno rastoče In nedopustno krošnjarstvo ter poziva te, da moralo v zatiranje takega kro-tnjarstva najstrožje postopati.
Združba trgovcev poziva zato vpe svoje Clane, da sami strogo pazijo na tako nedopustno krošnjarstvo in vsakega krošnjarja prijavijo najbližji orožniiki stanici, istoCasno pa tudi Združbi trgovcev, da bomo zamogU proti takim narediti potrebne korake.
Odlog plačila davčnih zaostankov.
O. finančni minister je izdal vsem davSpim upravam odlok ltsv.22103/III. Z dne 25. 3. 1935, ki je bil objavljen v finančnem zborniku itev. 13. z dne 28. III. 1935, da se ne sme izterjavati pridobnina od onih davkoplačevalcev, katerim je bila pridobnina v letu 1934
odmerjena višje nego v letu 1935 ter ako so se ti proti previsoki odmeri pritožili.
Davčne uprave so prejele nalog, da naj od davkoplačevalcev poberejo davek samo v višini predpisa iz leta 1933, za ostanek pa naj počakajo do konca rešitve vloženega priziva.
S tem je ustreženo vsestranskim željam in zahtevam gospodarskih krogov in je tudi olajšano delo vsakega davkoplačevalca.
Pridobnina od prodaje taksnih vrednotnic.
Prodaja taksnih vrednotnic, poštnih ter taksnih znamk spada po § 8 odst. 1 zakona z dne 18. maja 1930 (Službeni list z dne 27. VI 1930 it. 35/10 v drugo b) skupino pridobnin-skih davčnih zavezancev in podlega v vsakem primeru 6°/0 osnovnemu davku.
Davčna prostost prodaje monopolnih predmetov na drobno po § 8. zakona o državnih monopolih se na-
naša samo na monopolne predmete in to na tobak, cigaretni papir, vžigalice, umetne vžigalnike, kresilnike in kremen, petrolej in sol. Pa tudi pri teh predmetih samo v kolikor se prodajajo po uradno določeni ceai, vendar ne spadajo med monopolne predmete,
na katere ce nanaia davčna prostost
§ 8 navedenega zakona.
Nakmdni poziv za vlaganje davčnih prijav za prodajo teh predmetov je upravičen, ako v prvotno vloženi prijavi davčni zavezanec ni navedel, da je dohodek iz te prodaje že vsebovan v dohodku, kojega je prijavil s tem, da je v razpredelku „vrsta blaga, poslovanja* navedel prodajo vrednotnic in znamk. Pa tudi v tem primeru je posebna prijava na to pto-dajo odpadajočega zneska v interesu davkoplačevalca potrebna že z oziram na različno stopnjo davka, ker trgovina podlega 10% osnovnemu davku, prodaja teh predmetov pa le 6»/,.
Seja trgovskega odseka in plenarna seja Zbornice TOI v Ljubljani.
V četrtek, dne 11. aprila 1935 ob 9. uri dopoldne se bo vršila V zbornični posvetovalnici seja trgovskega odseka Zbornice TOI v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo o poslovanju Zbornice od zadnje odsekove seje. 3. Predlogi k načrtu banske naredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic. 4. Razprava o načrtu uredbe o posebni izobrazbi za trgovinske obrte. 5. Poročilo o aktualnih davčnih vprašanjih. 6. Sklepanje o osnovanju dveh novih prisilnih zdru ženj. 7. Predlogi za ureditev hmeljske trgovine. 8 Izjave k sporom o nelojalni konkurenci. 9. Poslovnik Zavoda Za pospeševanje obrta. 10. Raznoterosti.
Dragi dan po omenjeni seji trgovskega odseka Zbornice TOI to je V petek, dne 12. aprila 1935 ob pol 9. uri dopoldne pa se bo vršila plenarna seja Zbornice TOI v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Naznanila predsedstva. 2. Poslovno poročilo o delovanju Zbornice. 3. Računski zaključek Zbornice za leto 1934 in poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Poslovnik za zavod za pospeševanje obrti in industrije Zbornice za TOI 5. Volitev f nančnega odbora. 6. Volitev nadzornega odbora. 7. Ureditev trgovinskih odnošajev jz inozemstvom. 8. Ugostiteljstvo kot faktor v našem narodnem gospodarstvu. 9. Reforma banovinskih in samoupravnih financ. 10. Samostojni predlogi odsekov in zborničnih svetnikov.
imi bom dela - ekspozitura v Murski Sofeotf.
Pregled stanja ná delovnem trgu. Išče j* delo: Moški: 475 polj. delavcev, 1 vrtnar, 1 steklar, 1 opek. kurjač, 3 kovači, t- navaden ključavničar, 7 stroj, ključav, pom., 2 mebanikarja, 3
mizarji, 2 kolarjs, 1 Žagar, 1 usnjar, 11 krojaCev, 9 čevljarjev, 4 mlinarji, 1 pek, 2 natakarja, 20 zidarjev, 2 slikarja, 1 dimnikar, 1 tesar, 1 pom. delavec, 2 služitelja, 5 trgov, pom., 46 težakov, 1 žel. kurjač, 3 šoferji, skupaj molkih: 607. Ženske: 631 polj. delavk, 2 Šivilji, 1 natakarica, 5 po-mož. delavk, 8 služkinj, 1 privatna uradnica, skupaj žensk: 648. Vseh: 1255. Delo dobijo: 4 hlapci 2 služkinji.
KmETIJSIVO
Saditev šmarnice.
Nekateri posestniki občin Mar-tjanci, Teianovci, Strukovci, Bodonci in Pttconci so se s skupno prošnjo obrnili naravnost na ministrstvo poljo-privrede, da bi smeli saditi imarnico naprej. Ministerstvo poljoprivrede obvešča sedaj vse prosilce, da prošnji ne more ugoditi, ker se prativi zakonskim propisom. Nadalje njim priporoča: „Z druge strane bi trebalo pol jo-privrednicima u srezu Murska Sobote skrenuti pažnju, da mogu v svrhu pripremanja dobrog kučnog piča za-sadjivati jabuka i krulke vinovače (moštnice), koje če svakako i u njiho-vom zemljištu moči napredovati.* Vsak slučaj saditve šmarnice je torej kazniv.	i s
TONKINO
¥ MURSKI SOBOTI
QLAZBCNA
MALA S MODRICOM
l
V gl. vi. FELIX BRESSART. Režija : E W. EMO.
PreMava m «rili« t
V NEDELJO, dne 14. aprila ob «/«4. uri popoldne in zvečer ob »^9. ari.
I
4 HP. mlatilBO garnituro na paro. Piodajalci naj ml javijo pismeno koliko je stara garnitura, kakšne firme le i» koliko ie njena cena. KERCMAR PAVEL, CikeČka vas, p. Prosenjakovci. 2:
KOLESA najboljša in najcenejša dobite pri
ŠTIVAN ERNEST MURSKA SOBOTA
tt.

C
Naivalja izbiral
i?J® ' TjVi/iS«
V i c t o f i a Wa ffenrad Feld Post Dfirkopp Elektra D fi r k o p p
Skandia Meteor Ideal Ergo P n c
Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo. Vse informacije neobvezne in brezplačne!