Štev. 107. (Posamezna številka 8 vinaijev.) V Trstu, v sredo. TJ. aprila 1317 temiK Aisr, Izha;* v^k čau, tudi ob nedeljah in praznikih,, ob 5 zjutraj. L L Si PllrfMIl Asiikcga Št. 20, L nadstr. — Vsi «:.; : - . sc p ii.jajo uredništvu lista. Neirankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. 1 —' s In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij !.-•• — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z or.c?<- -r: r ,oii\ *i v Trstu, ulica Sv. Frančiška Afiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Ka;otaina znala: Za ccio leto.......K 31 20 Za p 1 leta.................15*60 za tri n.esece..........• . . . . , 7 60 za nedeljsko Izdajo za celo leto ...... . 6 20 ia p>» ieta.................360 Posamezne Številke »Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, znstarele števitke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v širokosti ene kolone-Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta......... . . , . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i tise rat u i oddelek „Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — P!aČa in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. — PoStnohranilnični raCun 5t. 841.652. prasM najnovijih dogodkov. — Demisija nemških ministrov-zaupni-kov dr. Baernreitherja in dr. Urbana. Prijek gigantske bitke ob A^nL Paralelna biika v Šampanji. Francki proc' jrni naskok že izj3»ovlien. V if-r.nON okiic rs Američane o na-togah \mcrike v evropski vOfid. — Razne vestL -- Avtonomija Estland-t n Lhlndske. - Potovanje tran- cosl . >kega ministra v Rusijo. »li t leaMi "JL N \ , 17. I Kor.) Kakor poročajo listi, a i-čr dr. Bae^nreithcr in trgovinski i.;lit r Jr. Lrban podala svojo demisijo. \ ?v ros i h nemikih strank se utemeljuje i korak s poročili, da je doloČenn sklicale f'rža lega zbora za maj, da pa mero-tirin; politični krogi z ozirom na dogodke r v nanje politike ne smatrajo za u primerno, da bi se potom S 14. ustvaril t. z\. psedpoRoji za sklicanje, vsled če ar se opuste zamišljene cesarske narobe o novem poslovniku državnega zbora. o no i ureditvi narodnih razmer na ■AMem in določitvi občevalnega jezika. .-;ni>tra sta stopila v kabinet s pri-•kr.iem obeh nemških meščanskih str; n . Ker so bili v več sklepih nemškega Snti n -.lverbanda in krščansko-so-cijalne stranke z^iite\ani »predpogoji« za Sh.ica «»e parlamenta, sta se smatrala oba mlni-tra prisiljenim, da demisijonirata. *){ NAJ, 17. (Kor.) Listi poročajo: Da-popoldne so se sestali načelniki nem-i National ver banda in krščansko-socijalne stranke na magistratu k seji. — S i ti k prispel tudi duša krščansko-. : e str^;:Ke, prelat Hauser, in je inicJ sestanek s kabinetnim načelnikom, grofom Clam-Martinicein._ fmiKo uradno poročilo. BEROLIN. !7. (Kor.) Vo otitov urad poroča: 17. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada nemškega prestolonaslednika: Ob Aisni -- vrši ena naivečjili fcltk Gvctovnc "orr.e in s tem svetovne zgodovine. Od 6. t. m. se je neprestano vršilo pripravljanje z artiljerijo in minovkami, s katerimi so poizkušali Francozi v še nikdar doseženi vztrajnosti, masi in srditosti pripraviti naše postojanke godne za naval, uničiti naše baterije in izmučiti naše čete. Pne 16. t. m. zgodaj zjutraj se je pričel od SctipiHa ob Aisni do Betheny severno Reimsa na fronti 4« km z ogromno silovitostjo po močnih pehotnih silah izvršeni in t novimi pošlljatvami rezerv vzdrževani, globokovrstni francoškl prodorni išcpad. Popoldne so vrgli Francozi nove mase v boi !n napravili močne postranske t.apade proti naši fronti med Oiso in Con-c1. sur Aisne. Ob srditem topovskem botu, ki izravnava postojanke in ustvarja široka in gobčka lijasta polja, trdokoma obramba ni več mogoča. Boj se ne bojuje več za eno črto, ampak za cel, globoko rr predel jeni utrienl pas. Tako vrvi borba z j najspredneiše postojanke semintja z namenom, ca se, čeprav z izgubo vojnega or»d»a. varčuje žive sile in odločilno oiabi sovražnika s težkimi krvavimi iz-Hi bami. Te na^ge so vsled izvrstnega \ Jstva in sijajne hrabrosti čet izpolnjena. Včeraj se je veliki francoski prodorni poizkus, ki je imel velike cilje, izjalovil; krvave Izgube sovražnika so zelo težke, nad 2100 ujetnikov je ostalo v naših rokah! Kjer ?e nasprotnik na nekaterih točkah prodrl v naše črte, tam se boji še nadaljujejo; pričakovati je novih sovražni napadov. Oanes zjutraj se je razvnela h'rrba v Sam pariti med Prunay in Aube-five. Bojišče se je razširilo s tem od Oise notri v Sam^anjo! Ćete pričakujejo s polnim zaupanjem dos!ih težkih bojev. Z ostalega zapada, vzhoda in Balkana nič novega. Prvi generalni "Kvartirtnojsters rK Ludendorff. VEČERNO POROČILO. BFROLiN, 17. (Ker.) Veliki glavni stan, 17. ^priIa 1917., zvečer. Po izgubonosnem Izjalovljenju prodornega poizkusa Francozi ob Aisnl niso obnovili velikega napada. V Šampanji tekom dneva na obeh straneh Auberiva srditi boji. — Na ostalih frontah nič bistvenega. O bojih na zapadu. BEROLIN, 17. (Kor.) VVolffov urad poroča: V ozemlju Wytschaete je bil topovski ogenj včeraj, kakor prejšnje dni. zelo živahen. V kosih ozemlja, ki smo jih severno Searpe v zadnjih dneh prostovoljno Izpraznili, je prišlo do- patruljskih bojev. Pri Lievinu in Vimyju so se? končali boji z r- očn'Tffi angleškimi patruljami, ki so bili pripravljeni deloma z zažigalnimi bombami, vsled drzno in previdno mane-vrirajočih naših prednjih čet, ugodno za las. Dva s težkim ognjem pripravljena napada pri Farnpouxu je zadržal naš uničevalni ogeni. O uspešnih bojih pri Croi-sillesu in ob arraški cesti, kjer so bili Avstralci krvavo tepeni, ie bilo že poročano. Dopoldne živahnejši topovski ogeni na St. Ouentin je narastel popoldne do znatne srditosti in ie povzročil težke poškodbe na hišah in umetninskrh poslopjih; obstreljevano ie bilo celo mesto s kolodvorom in otočnim delom mesta. Sovražni napadi v ozemiju Quincy in Vauxai!lona so bili naznanjeni z močnim topovskim )gnjem. Ob 3' 15 popoldne so po kratkem iako močnem topovskem ognju izvršile sovražne čete ria^ad. Na eni točki se je drugopoltnim Francozom posrečilo prodreti v naše jarke, a so bili z energičnim protisunkom takoj zopet pregnani iz njih. Razven izgub v dobro umerjenem zapornem ognju Francozi pri sunku v ozemlju Civresa niso dosegli ničesar. Nadaljne pripravljene napadne čete je obstreljeval točni ogenj naše artiljerije. Po razmeroma mirni noči je nastalo v Sampanji zju-lraj zopet izredno močno grmenje topov. Infanterijska bitka ie v polnem razvoju. BEROLIN, 17. (Kor.) NVoltiov urad poroča: Od 7. aprila dopoldne obstreljuje sovražna artiljerija vseh kalibrov St. Ouentin z vedno večjo silo. Najprej so bili obstreljevani: Rocourt (predmestje St. Ouentina), severozapaUno odtod ležeča sirotišnica, otočno predmestje, obojica Bietre Ferme in zgrxiovrnski mlin na veter. Od 8. t. m. dalje so obstreljevani tudi ostali deli mesta. Več javnih poslopij in številne zasebne hiše in trgovine so močno poškodovane. Dne 8. t. m. je bila justična palača 12 krat zadeta, spomenik na Trgu 8. novembra pa uničen. Dne 9. t. m. sla zadela dva strela muzej Lecoyer. Tudi kateurala je bila s petimi streli močno poškodovana, istotako Latourjev spomenik. Mesto je trajno močno obstreljevano, iako da je razrušenje gledališča in čast tljivega magistrata le vprašanje časa.__ Avstrijsko uredno poročilo. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. aprila 1917. Na vseh treh bojiščih običajno bomo delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Bolgarsko ursdno poročilo. SOFIJA, 16. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na vsej fronti precej slabo bojno delovanje, ki ie karakterizirano z zelo slabotnim topovskim ognjem. Le v kolenu Černe in na desnem bregu Vardarja živahen topovski ogenj v presledkih. — Romunska fronta: Pri Tul-ceji pičel ogenj topov in strojnic. Vzhodno Ssaceie posamični topovski streli. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz giavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Na desnem bregu Tigrisa le patruljni boji. na levem bregu lahek pehotni in topovski ogenj. Severno Dijale mir. Naš letalski vodja stotnik Schiitz ie sestrelil sovražni dvokrovnik, ki je padel na tla v bližini naših postojank; posadka je mrtva. — Kavkaska fronta: Rnzven neznatnih patruljnih bojev na desnem krilu ie bilo na fronti mirno. — Na ostalih bwščih nobenih po-; sebnih dogodkov. &< misanoo oklic i& flmeriCEjns. NVASHINGTON, 16. fCor.]/Predsednik Wilson je izdal sledeči y>kHc na Američane: C »Sodržavljani! Vstop jhaše ljubljene domovine v grozovito, strfeno vojno za demokracijo in pravice č«Kreštva. ki pretresa ves svet. je ustviiil z»r življenje in deiania naroda toliko ki za- htevajo takojšnje rešil/e, da upairi. da mi "boste dovolili, da nastopim z resnimi nasveti in predlogi. Domačo momarico boino spravili v kratkem na vojno silo in hočemo postaviti in oborožiti veliko armado. Toda to so le deli velike naloge, ki smo se ji posvetili.-Stvar, za katero se bojujemo, ni omadeževana niti z enim samoiastniin elementom. Mi se bojujemo, kakor mislimo in želimo, za pravice člo-večanstva, za bodoči mir in sigurnost sveta. Da izvedemo to veliko stvar dostojno in uspešno, se moramo postaviti v službo te stvari brez czira na dobiček ali materijalne koristi z vso energijo in modrostjo, ki nikakor ne smeta zaostajati za veličino akcije. Biti si moramo popolnoma na jasnem, kako velika je ta naloga in kake zahteve stavlja na našo sp: sobnost in požrtvovalnost. Stvari, ki jih moramo poleg boja opravljati popolno in dobro in brez katerih bi bil boj zaman, so sledeče: Pridobiti moramo obilico živil ne samo za nas same in za armado in mornarico, ampak tudi za velik del. narodov, s katerimi nas veže skupna stvar in za katere in ob strani katerih se bomo borili in jih podpirali. Naše ladjedelnice morajo zgraditi na slotine ladij in naša polja, ruliokopi in tovarne morajo dobavljati preobilico blaga, da se oboroži laseno deželo in njene sile za vojno in se obenem naš narod, za katerega hrabri možje, ki se nahajajo pod orožjem, ne morejo več delati, opremi z obleko in z vsem potrebnim. Mi moramo pomagati oblačiti in oboroževati armade v Evropi in preskrbovati tkalnice in tovarne v Evropi s surovinami. Dobavljati moramo premog za ladje na morju in za stotine to varen onstran morja kakor tudi -jeklo, iz katere*TiZdc'"jCjt> siistran morja orožje in municijo; dalje železniške tračnice, izvožene tračnice za fronto, lokomotive in železniške vozove v nadomestitev materijala, ki se dnevno uniči, potom mezge, konje in goVejo živino in sploh vse, s čemer so Se narodi Francije. Italije in Rusije poprej sami oskrbovali, a za česar izdelavo nimajo sedaj ža losti ljudi, materijala in strojev. Glavna potreba našega lastnega naroda in narodov, ki so na naši strani, je zadostna preskrba, posebno z živili. Važnost izdatne preskrbe z živili v letošnjem letu je najpo-glavitneja. Brez zadostnih živil za armado in narrtie, ki so sedaj z nami, bi akcija, ki smo se ji pridružili, razpadla in se izjalovila. Hranilne rezerve sveta so majhne. Ne samo tekom sedanjega težkega položaja, ampak tudi za nekaj časa po vojni morajo naš narod in velik del narodov Evrope računati na ameriško žetev. Od kmetij naše dežele je odvisna torej v veliki meri usoda vojne in usoda na-rcUov. Čas je kratek, toda kar največje važnosti je, da se stori vse in sicer takoj, da se poskrbi za veliko žetev. Poživljam mladino in starejše možke in delazmožne dečke, da naj se posvetijo poljskemu delu, da ne bo pri tej veliki stvari prihranjen noben trud- in nobeno delo. Poživljam posebno kmetije na jugu, naj nasade velrke množine žita in bombaževine. Priložnost, da pokažemo silo velike demokracije, je za nas ugodna. In bomo ji tudi kos!. Prekupčevalcem kličem: Nudi se Vam priložnost za nesebično službo; oči dežele bodo namerjene na Vas. Dežela zahteva od Vas, kakor tudi od vseh drugih, da se odpoveste običajnemu dobičku in organizirate m pospešujete Jprevoz orodja vseh vrst, posebno pa živil. Možem, ki oskrbujejo železniški promet, povem, da je na njih velika odgovornost, da poskrbe za to, da ne odpovedo te življenjske žile dežele. Trgovcem priporočam geslo: Majhen dobiček, nagla postrežba. Graditeljem ladij polagam na srce, »da sta odvisna od njih življenje in vojna. Živila in vojne materijalije je treba spraviti preko morja, ne oziraje se na to, koliko ladij bo potopljenih. Ladje, ki bodo izgubljene, bo treba nadomestiti in sicer takoj. Rudarjem kličem, da so armada in - državniki brez pomoči, ako popuste ali odpovedo. Municijskim delavcem kličem, Ua pričakuje narod od njih, da bodo pospešili in izpopolnili vse pan-ege fabrikacije; nastav-Ijencem, da računa nanje vsak človek, ki ijtrfri svojo deželo in svobodo. Končno poživlja Wilson k varčevanju in treznosti. Carranza ostane nevtralen. MEHIKO, 16. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Carranza je izjavil v novem kon-giesu, da ostane Mehika v svetovni vojni strogo nevtralna. Zaplenjenie nemških ladij v Braziliji. ŽENEVA, 16. (Kor.) Agence Havas poroča iz Rio de Janeira: Zaplemba nemških ladij je bila izvršena brez pripetljajev. Po poročilih iz Saiitosa so bili pri fortu Italique aretirani 3 nemški vohuni. V Buenos A >sti poročajo z Dunaja 16. t. m.: Vest o skorajšnjem sklicanju državnega z\ ,ra je v političnih krogih pobudila ve-l:kt r- zornost. Ver »Jovaiaio s stvarjo v zvem tudi približevanje mirovnih poga-i. i. Velike franke se sestanejo prihodnje lii k važnim posvetovanjem. t!a za-v/i. j stal :če napram novemu položaju. Pred klicanjem državnega zhora namera»a ii ukrepi državnopravne rjra-ve zr^ed&j izosanejo z cz'rorj na zuiia-njc-potiiični p^iožai, a nameravajo se iz-\*eHi v poznejšem času.« — Ce ta vest odgovarja re>nici, so torej nemškonacljo-nalne za*neve zaseda?, torej pred sklicanjem državnega zb^ra. pa-'fe v vodo. Ce pravi ; jročilo. da se nameravajo izvesti tedaj pozneje, "«e stvar popolncma jasna, da morejo te zahteve po sklicanju par-lii nenia reševati samo parlamentarno, in je rrav tako čim.o jasno, da je uveljav-ijcnie nemškonaciv>nalnih žalitev potom L^ar^ke naredbe ali cesarskega patenta p čolnoma izključeno v parlamentarni, ustavni dobi. Oraška Tagespost« je k tej v?*ti ol javila naslednji Članek: V s:i»islu ponovno'podanih izjav skliče ministrski pre Iscdn:1 grof Clam-Martinic parlament me-eca majnika. Dasiravno !ian še ni do- j ločen, sc more smatrati, da se parlament1 s1 liče kolikor mogoče kmalu. Vzroki za ; to so predvsem v zunanjepolitičnih do- j j: : za .Inicira tedna, ki so pnvzroči]i j 'n izpreinembo na vseh poljih zuna-' nfc m • ranie politike.'Razveseljivo dej-i str ie.-da ie mirovno vprašanje sedaj^v redju vseh političnih razmairanj. Še j ni č^s, da bi se razpravljalo o doge kih I za-ini;*- dni, e^o pa se sme reči. da se je aožaost, da pridemo do ČJtfltii mira, pribilžria totik >. da sc Iznlača zastaviti vse moči za mir kot najvišji mmen naro- j da in države. To je stvarni položaj, ob kateren? s ~ pač rzvrši sklicanje'parlamen- ; ta. S s- ; bsebi umljivo sc avstrijska po-j slansl a zbornica ne bo odtegovala visoki j nalogi.'-a služi mirovnim možnostim ter i prav »časni pripravi in temeljilo pretrese j prehod iz vojnega v mirovno gospodarstvo. "Teir svojim nalogam se tudi ne bo! h tela odtegovati; nasprotno, pričakovati j ic. da bo zbornica v znamenju bližajočega se miru delovala uspešno hi da se za- j stepniki vseh narodov uslu/bifo mirovni ir Mi. Ob izrremenjenih razmerah se j z}--yrvic:i ne sme obremeniti preveč, tem-: ve rr srma ustva-iti one predpone ir n'treniti on-j »j!, repe, ki se razumev: i& r ;" In'en'jni prenut rojit ve v Avstriji. Prvi! ■ r c;:i te in ostane časten mir, ohranitev monarhije kot močne vlasti in* sre-j č'i njenih narodov. Napram tci vrl'Mni misli morajo zaostajati želje, ki so danes ne-1 fz\r*l/!ve / :ito. ker bi. zavite v abso- i latistično obliko, porivale sovražnici mi-rov-e nrsli. čeb erozavezi, dobrodošlo orožje v roko, oa bi onemogočila mir z demokratično Rusijo in s tem mir sploh. Pf'iti>ur\a Četverozaveze proti naši mi-i r »'.Tii akcij! je itak pričakovat*, da zopet pridobi v ruski revoluciji izgubljeni položaj in narode izpodbudi 7 a novo preliva- j r'c krvi. Naloga avstrijskega državnega j -ra ho t 'i. da onemogoči ta prizadevanja >n o1]rani miru prosto pot. Ogromno -i. jr» čaka. bo dalo zbornici prilož-j r d ■ sr izkaže vredna svoi«1 tradicije, i ca bo 7 išče 1 ravice, dr/;- ne koristi in r^rn i uspevania Avstrije. — I - '-« ragesr>o*:t v včeraKnietn uvodn1- j k ti. Kdo bi mislil, da se more položaj v Avstriji tako te ne'iito iz »remetiiti kar I je je rar?a*rent? Socijalno demokra-' lični iisi Yorwarts< piše o razmerah v j i. si mor r* N kdar ne bo grof Czernin.j a .siro-f " icf minister za vnanje stvari, j 1 jk rneje občuiii usode, da je minister i dežele brez p ir!: mema od začetka vojne: sem, kakor ravno v tem času, ko nima i i.ikake 'Jruire prilike, da bi govoril svetu, j iujče na usta Časnikarjem. Sestanek dr-! , nega zbora je na'prej vlada gr: .a j ^ iirgkha odgodila, sedaj pa delajo nemški nacionalisti zapreke, posebno pa nemški ra j; alci, pod vodstvom R. H. \\ olfa. Ti bi hoteli, da ne nalete na nikako par- j lamer arno op z cijo in da bi s paragra-j fom 14. dosegli svoje interese. — Tudi ta! izvaja; *a socijalnodemokratičnega glasila; v Nemčiji pairjajo že splošno znano dej-: stvp. da sty neinSki naciionalisti grobo-1 kopi avstrijskega parlamentarizma in teji iz go'>h straiikarskosebičnih interesov?* To si treba dobro zapomniti za bodoče i Čase. ko bi se zopet hotelo — in to morda tud: od socijalnodemokratične strani ' — s!o\anske stranke ebdoKevati reak-cijona 'stva, nasprotnosti do ustavnih svo-boščrn. Kot element nazalirnaštva iz same j nar' .in- čkscesivnosl? m sebičnosti! Takih f 'ii- ii J smo culi v minolosti dovolj. j Ce se p< vrnejo zopet, bo obramba lahka ?n cn >stavna: kazati bomo mogli i . n ?,a sedanja dejanja nernskega nac:: ;:iali>*rj. In če p.c ho parlamenta, ; bomo < »varjali: vpraša!ic nei.iške na-! cijoiuiPste?! O sedanji ^!i^o^,-?? jK^udbi ceiiiralnili vla^ii i> Arbeiter Zekuu.vj z naj\ečiiiii ftriznanjern. To so besede — v izjavi J Dii . reč — kakršnjih se j-, le rekdo kedaj ču!a v l aki vojni. Tako je. kakc.-r da se i preko strelskih jarkov stega roka. v katero ij nasp;-..: : \ 14 seže. da se iz so-' vraža i k & izpremer.i v soseda, ki se —sam i lavarovaii proJi vsaki nezgcl:; — ixlrcka \sarekega naroda, njegovo sijajno-i krepko nt-ani svojcn.e. -n ne zeie ničesar | iskrene.'e, . .i a. i: v.deii napredovanje ; RuSlU po:; nj; redka in ruzvo.U. Kajti dobro vedo. da Rusija, ki v notranjem ! sledi vzvišenim načelom svobode in demokracije, ne bo vzdrževala agresivne, j moteče in vznemirjajoče politike na zunaj. ki je bila znak ruske despocije. Na ta jnrevrat v Rusiji opira socijaln^demokratično glasilo nado. da se najde pot do sporazuma z Rusijo. To je sad demokratične revolucije, in če ta doseže, da z osvoboje-1 Rusije pride osvobojenie sveta iz te ; nesrečne vojne, jo bodo ljudje sedanjosti :n vse bodočnosti snoštljivo blagoslavljali lin slavili! Zastopniki trgovstva in industrije pri mini' trškem predsednika. Urauno nam javljajo dne 14. aprila: Zastopniki cen-iralniii industrijeluih in trgovskih zvez so se predstavili danes ministrskemu predsedniku. da izrazijo svoje pomisleke gle-Je naredb iz zadnjih časov, globoko doti-: kaiočih sc industrije in trgovstva. Posebno so opozarjali na to, lJa so posamezne I določbe teh odredb provziočilc razburjenje in vznemirjenje v industrijelnih in trgovskih krogih; ker široka sestava teh Jredb prepušča spoznanju oblasti, po-; sebno ] a sodišč, preveliko polje in ni dana i zato nikaka gotovost proti uve-dbi kazensko- pra\ i:ega postopanja tudi če je bilo ravnai:je trgovca korektno. Zastopniki /vez so nag-ašali. da najodločneje obsojajo vsakršno navijanje ccn, vsa ne bo sedanje znižanje cen dajalo povoda za sodno zasledovanje na podlagi prejšnje cesarske naredbe. Vlada jc tem rajše pripravljena /a ta? e "odredbe, ker bi pomcnjalo neuspel1 cesarske naredbe, ako bi se radi laeina nje izvrševanja poljedelski, indu--.iri'; l.ii in trgovski krogi — ki s^ v interesu za- "om ne preskrbe prebivalstva ne *» naviinnestfti — odvračati od izdelo-; vanj 1. notranje trgovine i:i uvoza. Končno je p Uu! mi; ilirski predsednik zagotovilo. Ja se ! odu inanstrijelne in trgovske zveze. kjer le mnžno, zaslišavale o gospodarskih ocreui.. i. ki jih nameruje vlada, in da stopi v um smislu v-dogovor tudi z i resortnimi ministri. Zahvalna brzojavka vojnega ministra nI. Stoger - Stefnerja. Namestnik baron h'ries-Skene je vojnemu ministru, generalu pehote pl. St'»ger-Steinerju. najtoplejše čestit d povodom rjegovega imenovanja ter ga ob tej 1 r prosil, da bi tudi na dalje blagolu 110 skrbel za potrebe primorskega 1 ' eblvaistva. Vojni minister je odgovoril nato z naslednjo zShvalno brzojavko: Najiskrenejše se zahvaljujoč \'aši ekscelenci za ljubeznive čestitke, prosim, da ste ekscelenca prepričani o tem. da sc bom v hvaležnem spominu na naše skupno delovanje slej ko prej najtoplejše zanimal za uscJJo prebivalstva ob soški fronti ter skušal po svojHi močeh podpirati vsa na blaginjo primorskega prebivalstva usmerjena stremljenja politične uprave. — Stoger-Steiner, general pehote. Najvišja cena za krcn:n:r. C. kr. na- mestništveni svetnik razglaša: V smislu ? 1. oust. J, namestništvjne odredbe L'ne 1917. drž. zak. štev. 16, se z odobrenjem c. kr. namestništva k že rečeni namestništveni odredbi določuje določenim najvišjim cenam za krompir dodatek 6 vin. za vsaki kg. Najvišja cena za krom-1 "i" v Trstu in okolici zna^a torej 32 vin. L mrl je v Ljubljani po kratki bolezni ravnatelj !!. 'državne gimnazije, Anton ŠtritoL iJ« kojnik je služboval kot profesor In ravnaLelj doigo časa v Ljubija P in je bil nekaj let tudi predsednik Glasbene Matice. Remmlsceuce. letu 19D9. je imel sedanji pit ''cdn;k državnega sodišča pl. firabma> r v gospo.-.ki zbornici govor, v katerem je našteval Ncmcem vzroke, radi katerih izgubtjajo na vplivu v državi. Glavni vzroki so trije: ločitev cd Nemčije 1. 1N66, kulturni in gospodarski razvoj drugih narodnosti ter zmagonosno prodiranje demokratične ideje. Govornik je očital Nemcem, da niso znali vzpenja-jočim se nari anostim priznati v pravem času tega, česar jim vendar niso mogli trajno odrekati. Kot zgled take nespa-metnosti je navedel govornik vprašanje italijanska univerze. Tu začenja remini-scenca, ki smo jo hoteli oživiti. Grabmavr je hotel cčividno reči: za kako nizko ceno bi biii lahko Nemci pridobili Italijane kot zaveznike! Grabmayr je sHajfcn govornik in ntož z obilnim znanrem na polju politike. Ali tu se je pokazala vrzel v njegovem zasledovanju razmerja med avstrijskimi Italijani in Nemci v minolih časih. Ne vemo, ali je hotel namenoma mimo resnice, ali pa ni bil obveščen o njej! Kajti resnica je bMa ta, da so »i biii Italijani in Nemci vedno zavetniki proti naj.i Slovanom, a k>, sklicevaje se na kulturo obeh narodov. Seveda je 10 zavezništvo trajalo le do prve resne preskušnje, ker ni bilo odkritosrčno ne od ene ne od dnige strani! Nadaljnja resnica je namreč ta. da so hoteli le zavratno izkoriščati! drag drugega v boju — proti nam! Mi Slovani smo bili na potu enim in drugim. Čim Ivi bili ti ali oni s pomočjo drugih pri-.tisnil; nas k tlom, bi se bil začel boj med njimi, ker v srcu, po svojih stremljenjih in idealih so si bih vedno nasprotniki. Tega nasprotstva tudi italijansko vseučilišče ne bi bilo odpravilo, marveč bi mu po naravi stvari Ponašalo še novega netiva. G. Grabamvr utegne biti sicer dober poznavalec avstrijskih političnih razmer, ali razmerja med Italijani in Nemci ni poznal: ne enega, neiskrenega, ki se je kazalo iz razlogov opertunitete ne onega — resničnega! Odškodnine za oddane kovine pri II. komisiji v ulici Marije Terezije se bodo izplačevale na vsa potrdila A do št. 1400 v občinskem statistično-anagraričnem uradu v ulici Sanita štev. 25 III., vrata 58. in sicer danes, 18. t. m. od 3 do 5 popoldne. Našo razpravo o pisavi in izgovarjavi imena naše cesarice, ki smo jo objavili v nedeljski številki, omenja ljubljanski »Slovenski Narod«, Upamo, da se bo naš ljubljanski tovariš tudi ravnal po naših izvajanjih in da mu bodo sledili vsi ostali slovenski listi. Odborova seia ženske podružnice CMD v Trstu bo danes ob 5 popoldne v navadnih prostorih. Oskrbnice vojniških sirot so naprošene, da napišejo v iz\ jdkih vsakikrat zaporedno številko in naslov ter starost do-tičn'h sirot; ravno tako- naj pridenejo vsakikrat tudi svoj naslov, kateri se rabi zlasti, ako se odkaže sirotam lienarna podpora, katera se požlje na naslov oskrbnic. V oskrbi slovenskih oskrbnic je nad 000 sirot in nemalo izgube časa povzroča iskanje dotičnih naslovov v zapisniku, kajti nemogoče je, da bi si jih zapomnil človek vse. Iskreno prosim, da se ugodi prošnji. — A. S. Aiestna zastavljalnica. Jutri, v četrtek, 19. t. m., se bodo od 31 - do 6 pop. proda-jali na dražbi neUragoceni predmeti, za-sta vije ni na rumene -listke serije 139 in sicer od št. 41.001 do št. 43.300. Ne iške predstave v gledališču »Eden«. Danes se ponovi Malnarjev, pri prvi uprizoritvi tako dobro uspeli »Vrag«. Začetek ob iS zvečer. Nezdrav razvoj v narodu je res. ako široke plasti ne napredujejo kulturno v pravem sorazmerju z njega intelektualci, ako masa ne sledi v primerni razlialji svoiiin duševnim voditeljem. Klasičen izgled in najveljavneje potrdilo za to resnico imamo v Italiji. To je vendar dežela s sijajno zgodovinsko minolostjo in staro kulturo. Saj pravijo celo, da je bila tam zibe'j evropske civilizacije! Italija ima bogato nacijoualno literaturo, ima veliko število \ isokih učnih zavodov in ustanov,, učenjakov, znanstvenikov in literatov, in je nacijonalna država, ki jej je dana možnost. \Ia bi luč, ki jo prižigajo vi-soke šole, širila dalje v vse plasti naroda. Italijanski narod je torej v srečnem položaju, da bi mogel biti res kulturen narod v najvišjem oomenu te besede v vsej svoji splošnosti. rn vendar — ni!! Ljaleč, daleč proč je od takega odličnega nilsta. Zakaj? Zato. ker je država in ker so nje intelektualci zanemarjali svoio dolžnost, ker niso nik'Jar skrbeli za pouk in vzgojo mase naroda, ker niso čutili s lem narodom in ne živeli žnjim. in ker so ga — posebno po nekaterih predelih kraljestva — puščali zapuščenega, v najčrneji temi in nevednosti! Z blestečo lučjo stare kulture kontrastira kričeče zaostalost, nevednost. In tako je prišlo do žalostnega dejstva, da je Italija — mesto, da bi bila dom naroda z najvišjo kulturo — v resnici tiežela..... analfabetstva. V Severni Ameriki je stopil v veljavo zakon, ki analfabetom iz drugih dežel ki delov sveta prepoveduje priseljevanje. A kje so se čutili zadeti, kje sr. se prvi oglasili s protesti, češ. da je ta i zakon naperjen v prvi vrsti proti njimi?! V Italiji!! S tem priznavajo sami, da iz-j važajo več analfabetstva. nego katera druga država! Tak razvoj v narodu ni! zdrav. Kaj koristijo vsi visoki učni za-vcL'i. vse velekulturne instituciie. vsa bahav osi z minulostjo, če pa je narod zaostal. neveden, če ga duševno vodilni duhovi niso učili in vzgajali, da bi sledil sorazmerno v vseh svojih vrstah! Kaj bi se zgodilo vojskovodji, ako bi se svojim glavnr-Ti štabom drvel naprej, ne meneč se za vojsko, ki bi jo puščal daleč za seboj? Polom, katastrofa, bi bila neizogibna. Italijanski vzglcC naj bo svarilo in opomin inteligenci, ki jej po naravi pri-j pada vodstvo naroda! ZDRAVNIK Heđ. Dr. Karo! $m\i\t stanuje v Trstu, ul. Giulia 7G lil. n. (traven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pon. za notranje, narvosne ia oSr^šks ba- tesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) MM 1 Hots! in restavra^la ,Metropole Trst, ulica S. NlcoS6 22« ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA- Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v; Elegantne sobe. — Največja či-Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. stost. - fptip 7tnprnp.' 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: HULI OOLAS3:: ■e roiuaajo po .4 stot. besedo kastne tiakaue besede en ftajo e o krat ve£. — Naj^saajia : prietojbina snaia 40 Btotiak. . aa □□ žsklje vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via SoPitario (primestni bolnišnici). 1CG1 kupim s čtirimi kolesi, v dobrem stanu s „škaloni-1 ako mopoče tudi tavo-lac" za vpreči malega konja s katerim bi bilo mogoče voziti težo do 1200 kg. Tomažič Ivan, trgo vina jestvin, ul. Molino a ven o 5. Z1MC0 <5> <3. Pino v Trstu se je preselila na Corso Št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowltz & Flgllo. Velika izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i i d. Cene zmerne. Cene zmerne. dva Singerjeva či- alm stroja Kenner, Senen trg ifV , I. Dola-s :e hiše. 1047 se cunjo bel»\ baT-vaae,i>okrivala. plete-y ninfe, nerab„e obleke, vrv in baklje. Skla ljAće ul Giej^pa 16, Xac«on. 1CG3 !L_____________________ Gospodična z ka isie nIuž bo v kak£ni pisarni. Ins odd. Edinosti pod St. 10(i0. Fotograf Stev. 10. Gospodična vrstna pove In Stro] zti šivanje In vezanje, pra«l nemški uzorci. Ssidel & Heumann in ..Slnoer" Rasi g Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin, j Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1378. — pumemto &%Dum Trst, ylics Ca^^a^iSe 2?. 19. Gospodarsko dmiiM na rroseKu registrovara zad uga / omejeno zavedo vabi na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. aprila t. J. ob 10 predp. v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo »lačelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje račun, zaključka za 1. 1J16. 4. Volitev načelstva. 5. Vo-litev nadzorstva. 6. Razni nasveti i j 1 predlogi. NA PROŠEKU, dne 21. aprila 19)7. naCelstvo. I^HimiH™ UMA le 11 Trsi - USa Stadion 10 - Trst Odprt oO'i zuežgi'nuppej Cena: 1. orste K 2.11. vrste K1. 13 Dr, V TrSi'J, Ul. Poste VCCChia f 2, vogal ulica de!h :-: boležisie. 2-2 z< Pl^subira^je. :: U MET Ni ZOB _ ■jf -tif ifi . V-^fJ. ■ n f p m # p ^v r f p R /i m ^ /s i -vi U^s fifo h V St ^ ^a a gri ini Ula Csssa cff Rispsrmlo m. S aasf«o poslove) Kcprts! in rezerva K Filljalke: Dunaj Tegetho'st asse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Opatija, Split, Šiben k, Zara. Metk vimese. — Prodaja srečk razredne lot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezpla no. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso. — — /Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. ■ . - Uradne ure: od S do 1 popolne - Proda se v Ljubite Pojasnila daje Smertnlk, uprpnl sušnik Delniške piuiuarne s- Laškem, Celje, ŠtcrisrsRo P5 ^•vm^km posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRS? - Piasza oslla Caserma Si. 2, S. natž. - TRST (v l25i.il hiii) vhod po glavnUi stopnicah. POSOižtA za vknjižbo 5 */« % na menice po 6®/t na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru E-St£CMPTU*& TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod tam. — Vlaga se lahko po ruo krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE) PoStno hraailnični raču;» 1(UW)4. TELEF1 'N dL U52 1 werilOSt?IO celico