!®N/\1920/2r ŠTEVILKA 5 rvAvPOTir IZDAJA UPRAVA NARODNEGA ELEDAIIUA VIJUBLJANIUREJA OTON ŽUPANČIČ CEMA2h Spored za peti teden Drama P°ned-> 11. okt. — Pygmalion. B ^°rek, 12. okt. — Zaprto. e a> 13. okt. — Anfisa. Uradniška predstava. Izven, etrtek, 14. 0kt. — Pygmalion. A etek, 15. 0kt. — Hasanaginica. C pobota, 16. okt. - Pygmalion. D edelja, 17. 0kt. — 2a narodov blagor. Izven. °ned., 18. 0kt. — Hasanaginica. E Opera P°ned., n. okt. _ zaprto. g°re^’ 12. okt. - Faust. A reda, 13 0kt. — Od bajke do bajke. B Pet^k' ^ — Rigoletto. C „ ’ 15. okt. — Hofmannove pripovedke. D ota, 16. okt. — Od bajke do bajke. E eja, 17. okt. — Hofmannove pripovedke. Izven. Poned., 18. okt. - Zaprto. -------D----- gledališču se pripravlja Shakespeareov Sen kresne C1 v Župančičevem prevodu z Mendelssohnovo glasbo in •narchaigjeva veseloigra Figaro se ženi. — V operi Smetanov Dalibor. Začetek ob 8. Konec ob 11. Z a narodov blagor Komedija v štirih dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Aleksij pl. Gornik..............................g. Gaberščik. Dr. Anton Grozd, deželni poslanec, občinski svetnik i. t. d..............................g. Ločnik. Katarina, njegova žena....................... . ga Juvanova. Matilda, njegova nečakinja......................gna Gradišarjeva. Dr. Pavel Gruden, državni poslanec, občinski svetnik....................................g. Terčič. Helena, njegova žena............................ga Pregarčeva. Jožef Mrmolja, občinski svetnik.................g. Škerl. Klander, občinski svetnik.......................g. Plut. Mrmovljevka.....................................gna V. Danilova. Julijan Ščuka, žurnalist........................g. Gregorin. Siratka, literat................................g. Rakuša. Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov . . g. Peček. Profesor Kremžar................................g. Pregare. Stebelce, poet..................................g. Strniša. Slabo oblečen mlad človek.......................g. Šubelj. Hišna pri Grudnovih.............................gna Lehmannova. Prvi občinski svetnik...........................g. Potokar. Drugi občinski svetnik..........................g. Kovič. Peter, Gornikov sluga...........................g. Koleša. Čas: polpreteklost. „Kaj tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli . . . Zdaj sem že popolnoma ostavil stezo tiste umetnosti, ki ima samo nalogo zabavati filistre, da ne zaspe v svoji masti." — Cankar v pismu iz leta 1900 o komediji Za narodov blagor. Začetek ob 8. Konec ob 11. ANFISA Drama v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev. Prevel Ivan Vovk. Režiser: g. O. ŠEST. ^edor Ivanovič Kostomarov, odvetnik eksandra Pavlovna, njegova žena . Anfisa ) Ninica ) sestri Aleksandre Pavlovne Pavel Pavlovič Anosov \ Aleksandra Ivanovna starši Aleksandr Anosova J Pavlovne Babica ^an Petrovič Tatarinov . . Andrej Ivanovič Rosental . ^mnazijalec Peter .... 0rrierancev, Petrov tovariš I g. Terčič. ga Pregarčeva. ga Šaričeva. gna Gorupova. g. Ločnik. ga Rogozova. gna Erjavčeva, g. Škerl, g. Kralj, g. Rakuša, g. Strniša. Ali bi bil Andrejev napisal to dramo, če bi bil Fedor samo na-moralni slabič in vživač, kakoršnih je vse polno na zapadu, v ^lenju in v literaturi? Ne verjamem. V Fedji je ralila, razbolela . ? ^tastična, s potezo nakvišku. Fedja je eden tistih večnih ačev- ki jih toliko srečujemo v ruski knjigi. Z grozo v srcu hodi že ?rivn°stio. za ..obrazom", ki bi ga rad zagledal v telesnosti, v tr n . 1: ta obraz Fedja bolj čuti in sluti nego jasno vidi v svoji no-tist”10-1'' ^nfisa' ^ača s strupom na prstu, spozna, da tudi ona ni 1 njegov obraz, da ga išče Fedjino oko že v Ninočki: to spozna-^ kači hrbtenico, a preden pogine sama, piči Fedjo do de.r ' ‘ ' ^e’ Fedja ni samo slabič; zakaj slabiči ne izzivajo uso- ’ ®n pa jo izziva, izziva jo v Anfisi, izziva jo v zagonetni starki, 10 tak° sam potegne nase. Zato je tudi dramatičen. - 3 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Pygmalion Komedija v petih dejanjih. Spisal Bernard Shaw. Uežiser: M MURATOV. Henrik Higgins, profesor....................... Mrs. Higgins, njegova mati..................... Polkovnik Pickering............................ Mrs. Pearce, gospodinja........................ Eliza Doolittle, cvetličarka................... Doolittle, pometač, njen oče................... Mrs. Eynsford-Hill............................. Klara) . i........................ ,. ]■ niena otroka ■ Fredi ) J \........................ Sprehajalec.................................... Sarkastičen gledalec........................... Sluga pri Mrs. Higgins......................... Godi se v Londonu. I. Ob nenadni plohi se je zateklo več ljudi pod neki pristrešek vedrit. Mrs. Eynsford-Hill in Klara pošljeta Fredija po voz. Znameniti fonetik profesor Higgins posluša govorico svoje okolice in si dela beležke. Ljudje sumijo, da je detektiv, zlasti, ko pogodi vsakemu njegov rojstni kraj. Dež preneha, ljudje se razidejo, samo Higgins, cvetličarka Eliza in še neki gospod ostanejo. Tuji gospod se zanima za Higginsov poklic. Higgins prav dobro živi. ker uči bogate parvenije pravilne angleščine. ..Poglejte, to-le neizbraženo dekle s surovim govorom, zabeljenim z najpristnejšiini pouličnimi izrazi, bi v treh mesecih lahko izdajal za vojvodinjo." Nato se predstavita drug drugemu. Tuji gospod je polkovnik Pickering, raziskovalec indijskih narečij, ki je prišel nalašč radi Higginsa iz Indije v London. Odideta skupaj, še prej pa je vrgel Higgins vsiljivi cvetličarki perišče denarja. — Fredi je našel avtomobil, a je prišel prepozno. Z avtom se odpelje Eliza. II. Profesor Higgins razkazuje Pickeringu svoj laboratorij. Kar se oglasi Eliza z željo, naj jo sprejme za učenko in jo izolika v govoru, da bi lahko postala boljša cvetličarka v prodajalnici. Higgins stavi s Pickeringom, da bo Elizo v šestih mesecih toliko ugladil, da jo na vrtni veselici pri poslaniku lahko predstavi za vojvodinjo. g. Putjata. ga Manjecka. g. Nikolajev, ga Volkova, ga Marševa. g. Muratov. ga Nikolajeva. gaČengerijeva. g. Čengeri. g. Kuratov, g. Manjecki. g. Volkov. - 4 — Ukaže osupli gospodinji Mrs. Pearcc, naj Elizo očedi, nje obleko sežge in jo spodobno obleče. Mrs. Pearce, ima pomisleke, tudi polkovnik: kako naj se izroči dekle za pol leta komu čisto v roke. A Higgins goni svojo in prodre. — Elizin oče, zanemarjen pometač, pride po svojo hčer. V razgovoru razvija zelo originalne nazore. Za Pet funtov šterlingov prepusti svojo hčer Higginsu. Liza se vrne. Preoblečena v japonski kimono, ker naročene obleke še ni. umita ‘n očejena, da jo oče komaj prepozna. Dogovore se, da bo oče včasih po hčeri pogledal. III. Higginsova mati ima sprejemni dan in pričakuje posetov. Prihrumi Higgins, ki se ga mati zavoljo njegovega brezobzirnega vedenja pred družbo ženira, ter pove. da bo vvedel danes v njen salon Elizo, ki jo je doslej naučil dostojne govorice in ji dal udi za vedenje potrebna navodila. Govorila bo samo o vremenu ltl Z(lravju, Mrs. Eynsford-Hill s svojo hčerjo pride. Higgins se pri Predstavljanju vede dokaj žaljivo. Polkovnik Pickering pride, da bi gledal to prvo Elizino preizkušnjo; za njim Fredi, Higins pove ružbi par nespodobnih resnic v obraz, nato vstopi Eliza. ki na- lcdi zelo distingviran vtis. O vremenu govori v izborno strokov-‘Uaških izrazih, ko pa preidejo na zdravje, ji uide več pouličnih ^esed, ki jih dame na prvi sluh ne razumejo. Higgins jih razloži in p Prepričuje, da je to najnovejša moda v občevalnem tonu. Gospe ynsfordovi ta ton ne gre čisto v glavo. Klara pa se ga z navdušenjem poprime. IV. Po nadaljnjih treh mesecih se je Eliza tako izobrazila, da p. Higgins na neki vrtni veselici lahko predstavi za vojvodinjo. Ic ering mora priznati, da je stavo izgubil. Ali z Elizo je sedaj k() ar kočl*iva- Kako nai živi Poslej? Kaj naj bo iz nje? „Sedaj, ste naredili damo iz mene, ne morem več ničesar prodajati...“ ‘ggins noče razumeti, da ga ona ljubi, on sam zakriva z robatostjo jJ°..e nasnenje do nje. Eliza mu pred razstankom vrne tudi prstan, 1 J' ga je on podaril; Higgins ga vrže v kamin in odide. Ona se asmehne in išče kleče prstana. 5ei Pri gospe Higginsovi. Higgins ne more več brez Elize živeti, st i]Je na po*ici<°’ da bi ji prišel na sled. Oglasi se Doolittl. ki je po-p , ,,sentleman“. Očita Higginsu, da ga je oh iztrgal njegovemu „ . 10u’ ker ga je priporočil nekemu bogatemu Amerikancu kot or ^inalnejšega angleškega moralista; ta Amerikanec je volil v nu°i ^oolit^u letnih tritisoč funtov s pogojem, da bo po šestkrat Pij. eto predaval v ligi za reformo morale. Sedaj se mora tudi z skrl*110 ma^c^° oženiti (pri tem povabi vse na svatbo) in hoče 5untCti za Elizo. Higgins poskoči: Ne, Elizo ste prepustili za pet Eliz°V mCnU ^ tem Prepiru za dekle odkrije Higginsova mati. da je že- pr' ni‘- Ko Eliza pride, spozna Higgins, da je ustvaril iz nje ljub* °' ne more ve^ v prejšnje razmere, in da ta svoj stvor 1 • • • kakor pravljični Pygmalion, ki se je zaljubil v svoj kip. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. licisanaginica Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič, poslovenil Anton Fantek. Režiser: ZVONIMIR ROGOZ. njiju deca Aga Hasanaga Hasanaginica Sultanija Fata . . Meho Ahmed . Beg Pintorovič, brat Hasanaginičin Zarifhanuma, njena mati .... Umihanuma, mati Ilasanagova . . Imoski kadija.................... . Teta Ha ta Teta Aiša Ibrahim Husref . . Robinjica Vlahinja............... Latifa, služkinja pri Zarifhanumi Husejin, starec, sluga Hasanagov Starejšina svatov................ rodbina Kadijeva g. Danilo, ga Danilova, ga Šaričeva. Vida. Ruta. Mala Ljubičeva. g. Gaberščik. gna Wintrova. ga Juvanova, g. Gregorin, gna Erjavčeva, gna Maškova. g. Plut. g. Strniša, ga Rogozova. gna Lehmannova. g. 'Perčič, g. Ločnik. Mali begovič v zibelki. Služkinje. Sluge. Vojniki (askeri). Kmetje. Sužnje. Sužnji. Igralke. Igralci. Muslimi. Muslimke. Družice. Svatje. Deca itd. Prvo dejanje se godi na Hasanagovi kuli, drugo v hiši bego-vice Zarifhanume. Čas: Hrvatska narodna pesem. Začetek ob 8. Konec okrog 12. FHUST Pera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J- Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod. Dlngent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČAR. Mpf^t ^®nor).......................................g. Kovač. E?8t0 l>°5e vzeti življenje, kar zapojo veliko-na PoinocJ1!-11 ga iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudiča Faust nriv vre“sto P111 obljubi novo mladost, če se mu Faust zapiše. Saretirm J P° težkem boju še-le, ko mu je Mefisto pričaral Mar- ii i P°.dobo Pred oči. Pravlja na* pi*e. in raia pred mestom. Valentinu, ki se od- g°Vo so«? VOi\?°’ obljubita VVagner in Siebel, da bosta čuvala nje-^aientinom° ^?rsareto- Pivcem se pridruži Mefisto in se spre z bij0 z Vr.. a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da se gareto ki 0IrL s.am.'m *n se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu Mar_ Ul’ MP.r>haia iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne. Ka najde 5 Položi dragocen nakit Margareti na prag. Deklica VzPlamt;' i- t5a nadene in je vsa očarana. Faust pride, in med obema IV v , en- °knico Val nt-n se Je vrn>* domov. Mefisto zapoje zabavljivo podata' in &?la"e _iz hiše in pade smrtno ranjen v boju zoper Prekolne __eoSta- Margareto, ki se vrže plakaje na umirajočega, duh io m„x. premena. Margareta išče utehe v cerkvi, ali zli V. . se nezavestna ne zgrudi. °mamiin ii 0 privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga ^argarete -i?re5?ice- (Balet-) Toda Fausta peče vest, spomni se Sa Vede k’ m izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto nniorila svni ^gareti' — Premena. Margareta je v ječi. ker je da bi šla ?10 e' Faust jo hoče rešiti, a je ne more pregovoriti, klica v skr •n-JIn?'. se Prikaže še Mefisto, kliče prestrašena de-k sebi Po ^ s'*‘ nebesa na pomoč: Bog se je usmili in jo sprejme • rausta odvede Mefisto. Začetek ob 8. Konec okrog 11> Od bajke do bajke Pravljičen ples v petih dejanjih in z eno premeno. Spisal Ladislav Novak, vglasbil Oskar Ned bal. Režija: V. POHAN. Dirigent: A. BALATKA. I. Babica pripoveduje bajke. Babica. . . Nje vnuka . Stražnik . . Dekletce . . Stara devica gna Jakhlova. gna Turkova g. Mencin, gna. Fajgelova. gna Vrhunčeva. Prestar. . Lajnar . . Turist . . Postrežček Vajenec . g. Simončič' g. Klepec, g Ižanc, g. Drenovec, g. Parcer. II. Kraljevič začaran v povodnjaka. Kralj .... g. Ižanc. Kraljična Zlatolaska . . . gna Svobodova. Povodni mož . gna Jezerškova. Kraljevič . . . gna Chladkova. Poljski kraljevič, gna Haberlova. Turški kraljevič, g. Simončič. III. Pogumni krojaček. Krojač Iglič . . gna Svobodova. Črni vitez . Vrag .... g. Pohan. Njegova žena Krasotica . . gna Špirkova. Vražički IV. Trnoljčica. g. Ižanc. gna Vrhunčeva. Kralj ... g. Drenovec. Kraljica . . gna Vrhunčeva. Rožica . . . gna Haberlova. Kraljevič iz devete dežele, gna Bežkova. Stražnik . . g. Ižanc. Dvanajst mesecev, lovci. Klepetulja . . gna Lapajnetova- Predica . . . gna Jakhlova. Prvi kuhar . g. Simončič. Staro stoletje, g Mencin. Novo stoletje, gna Vavpotičsva. Češki dudaš . g. Klepec. Vodna vila. Kresnica V. Zveri in razbojniki. Profesor. Spremnik . gna Špirkova. . gna Ruta. . g. Drenovec. . g. Faigel. Trije razbojniki, dva speča možička, osel, pes, mačka, petelin. Solo-plese plešejo dame: Svobodova, Špirkova, Chladkova, Bežkova. Ples otrok, lovcev, vragov, rož, gozdnih vil, gob in zveri pleše baletni zbor in gojenci baletne šole. Godi se na otroškem igrišču. • abica pride s svojo vnučko na otroško igrišče in deca jo sjK>. naj jim pripoveduje bajke. Babica sede in pripoveduje. Zlat 1 ^ Princu. *ti bil za^ara» v povodnjaka, in ga kraljična a *C° prinesel izgubljeno kroglo, s poljubom odreši, j-v .' ® Pogumnem krojačku, ki je osvobodil začaran grad hu-ro^ >n Ra odnesel v vreči, m ' ^ I rnoljčici, ki so ji rojenice določile, da se zbode v prst se vse kraljestvo pogrezne v spanje, iz katerega reši njo in dvorniki (bariton).....................g. Zorman. Ceprano J (bas).........................g. Trbuhovič. Grofica Ceprano (sopran)............................gna Šusterjeva. Paž (sopran)........................................gna Ponikvarjeva. Stražnik (bariton)...................................g. Vovko. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851. v Benetkah. I. Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor-niku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je tudi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zapeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto, dvorni šaljivec, zasmehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte-rona odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. Gilda presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje Rigoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne skozi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo Giovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi. ki ga ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto ljubezen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo ugrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo i Rečejo mu, da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, nasproti bivajočo, — Rigoletto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo Gildo, spozna Rigoletto. kako kruto so ga pre-varili. II. Dvorana. Kavalirji odpovedujejo vojvodi, da je Gilda že tu v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej. Rigoletto sc dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji branijo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Gilda prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto, zaman prosi Gilda milosti. III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa-rafucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe plesalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o nameravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč. zato predlaga bratu, naj umori kogarsikoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to Da čuje Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, Gilda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka in komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega vojvodo, Sparafucile mu prinese zavitega mrliča, — kar se začuje glas vojvodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi nanjo. - 10 — Začetek ob 8. Konec okrog tl. Hoffmannove pripovedke fantastična opera v treh dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo spisal J. Barbier, vglasbil J. Offenbach. Dirigent: I. BREZOVŠEK. Režiser: F. BUČAR. dijak (tenor) (bas) Hoffmann, Lindorf Coppelio Dapertutto Mirakel ^|ympia (sopran) .... ^iulietta (sopran) .... Antonia (sopran) . . . . . Andrej \ Cocciniglia Piticchinaccio ( (tenor) • • Fran ) Nikolaj, dijak (mezzo-sopran) respel, glasbenik (bas) . ^Palanzani, fizik (tenor) phlemil (bas) .... ^uter, krčmar (bas) . ^las materin (alt) . . atanael, dijak (tenor) German dijak g. Šindler. g. Zathey. gna Levičkova. gna Thalerjeva, gna Zikova. g. Trbuhovic. gna Vrhunceva. g. Zupan, g. Mohorič, g. Zorman, g. Drenovec, gna Ropasova. g. Mohorič, g. Zorman. Dijaki, točaji, gostje. Godi se: prolog in epilog na Nemškem, 1. in 2. dejanje v Benetkah, 3. dejanje v Monakovem. Prva vpiizoritev 1. 1881. v Parizu. — 11 — Prolog. Gostilna. Pismo, s katerim je povabila pevka Stella Hoffmanna k sebi, odkupi mestni svetnik Lindorf slugi Andreju. Dijaki pridejo, kmalu se jim pridružita Hoffmann in njegov prijatelj Nikolaj. Vsi prosijo Hoffmanna, naj jih zabava s pripovedovanjem o svojih ljubicah, on privoli ter začne pripovedovati. I. Spalanzani in Coppelio sta izdelala automatično lutko 01ympijo. Hoffmann, učenec Spalanzanijev, se zaljubi v 01ympijo, Nikolaj se mu roga. — Coppelio proda Hoffmannu čarobna očala, ali ta ga ne rešijo ljubavi. — Coppelio odstopi Spalanzaniju proti menici vse pravice do automata. Povabljeni gostje pridejo in občudujejo 01ympijo. Hoffmann ji razodene ljubezen, tudi pleše ž njo. Ali automata ni moči ustaviti. Hoffmann omedli, očala se razbijejo, automat drvi dalje, končno ga odvedejo v drugo sobo. Coppelio je bil z menico ogoljufan, zato razbije automat. Hoffmann spozna, da je ljubil automat. II. Giulietta je povabila prijatelje na pir. Nikolaj svari Hoffmanna. naj se ne zaljubi v kurtizano Giulietto, Hoffmann to obljubi. — Dapertutto, zli duh, pa bi ga rad videl v Giuliettinih pesteh, da bi mu mogel vzeti podobo iz zrcala. Zato podari Giulietti krasen prstan; Giulietta privoli in povabi Hoffmanna k sebi v budoar. Ali ključ do budoarja ima Schlemil, ki ga Hoffmannu nikakor noče dati. Hoffmann in Schlemil se borita, Schlemil pade in Hoffmann hiti sključen v budoar. Med tem pa je Giulietta že z drugim ljubimcem odšla. Nikolaj otme Hoffmanna preteče mu aretacije. III. Antonia poje pri klavirju. Oče Crespel jo svari, naj nikar ne poje, ker jej je ipetje opasno. Antonia to obljubi. Hoffmann po-seti Antonijo, ki ga srčno ljubi. Oče prihaja, Hoffmanna ne sme videti, zato se Hoffmann skrije. Sluga Fran javi Crespelu dr. Mi-rakla. Crespel ga ukaže zapoditi — ali Mirakel — zli duh — je že tu. Crespel brani Miraklu lečiti hčerko, prepirata se, naposled vrže Crespel Mirakla skozi vrata. — Hoffmann prosi Antonijo, naj nikar več ne poje. kar orna obliubi. Ko je Antonia sama, pride zopet Mirakel in ji prigovarja, naj poje. Antonia poje, kmalu pa se zgrudi mrtva. Epilog. Gostilna. Dijaki se vesele Hoffinannovih pripovedek. Hoffmann pravi, da je vse ničevo, da hoče vse pozabiti in iskati utehe le v pijači. - 12 — Rokodelci v Snu kresne noči. Titanija, Oberon! Že sama imena pojo in zvene in zanašajo misli v naravo, v bujno prekipevanje nje tvornih moči. Kakor nWu imena, sta kralj in kraljica palčevske dežele rojena iz muzike; ritem je njiju prirodni medij in element, njiju gibanje plavajoč ples. In okoli njiju vro cele kaskade drobnih duškov, nežnih bitij, tisti „zračni nič“, ki mu pesnikovo pero „daje ime in stalno bivališče". Begotne, eterične emanacije bajnega gozda, ki jih je pesniška domišljija zajela in vtelesila v čudo-Vlte podobe. Še Spak, ustvarjen iz grobejše snovi, uganja svoje hudomušnosti z neko, čeprav rogovilasto, gracijo. Iz Klemenčičevih načrtov za Sen kresne noči: Rokodelci. Tezej in njegov dvor, Egej in zaljubljenci rasto iz zgodovinske resničnosti, vendar pa je vse odmaknjeno v nekako ntastično dobo, ki ji z navadno historičnostjo ne prideš do živega. Kakšne klasične Atene so to z nunskimi samostani P° eg Dijaninih svetišč, s Tezejem in bratrancem mu Herkulom urami, ki bijo polnoči. Pozabi šolo in učenost in udaj se utlu’ ki te vodi v večno brezčasje. a Kl°bčič, Dunja in vsa kompanija teh modrih trdokorcev: guja Shakespareovega časa, brez vseh pomislekov prestav-J na v staro Grčijo. Imena teh grčavih možakov, bornih uskih rokodelcev, so pošteno angleška. Kar vidiš jih ceharje, - 13 - iz Londona, Stratforda, Yorka, ki goje poleg svojega poštenega rokodelstva z vso vnemo tudi „umetnost“. Gledališke predstave so bile tiste čase na Angleškem ena najpriljubljenejših zabav preprostega človeka in višjih krogov. Tedanji plemiči so imeli ponavadi svoje igralce, radi so sprejemali tudi potujoče družbe, ki so samotež vlačile svoje odre na kolesih od kraja do kraja; to so bili igralci po poklicu. Nje so posnemali cehi, in kolika čast, če si je ogledal njih igro kak lord, ali če jih je celo povabil, naj pridejo njemu in njega povabljencem na dom igrat. Evo vam Tezeja in atenskih rokodelcev s svojim Piramom in Tizbo! Pregrešeno bi bilo, če bi ti možje sami sebe persiflirali: njim je Piramuž in Tizba zelo resna in važna zadeva. „Kar znamo, pokazati vam najbolje, to je početka našega namen.11 V tekstu te prežalostne komedije si je pač Shakespeare dovolil parodijo na gromovnike v sodobni literaturi; podal je v teh verzih sklobuštrano zmes neokretne naivnosti in nabrekle bombastičnosti. Dunji in tovarišem je ta tekst vzvišen . . . Ali niso bili tudi naši predniki vsi zamaknjeni v Koseskega, poslušajoč v njega nerazumljivem bobnenju skrivnostna razodetja visoke poezije ? . . . Zato bi bilo vsako zavedno spakovanje in sprenevedanje v tej igri o Pirainu in Tizbi psihološko neutemeljeno, neslano klavnstvo in zabloda. Baš v tem tiči komičnost predstavljalcev, ker mislijo da igrajo pretresljivo tragedijo v pretresljivo tragičnem, klasičnem stilu. Iz KlemenčiCevih načrtov za Sen kresne noči: Stena. Maska v gledališču. Ime „masca“ se pojavi v vulgarni latinščini šele proti koncu sedmega stoletja in ima takrat pomen „čarovnica“ ali tudi „maska“. V ozki zvezi ž njim je francoski izraz „masque“, nemški „Maske“, italijanski „maschera“ (ki je izvor slovenske »maškare*), španski „mascara“ in angleški „masker“. V arabščini znači „maškara“ toliko kot „dovtipnež“, „glumač“. Morebiti je beseda sploh arabskega izvora. V gledališču so bili Grki prvi, ki so rabili maske. V staroklasični dobi se je v gledališčih igralo samo ob svečanih prilikah in ne zvečer, ampak pri belem dnevu. Ker je bil naval občinstva zelo velik, je moral biti tudi prostor za gledalce obširen. Zadostovati je moral za štirideset do petdeset tisoč oseb. Takega prostora seveda ni bilo mogoče spraviti Pod streho. Starogrška gledališča niso bila krita. Ker človeški glas za tako širen prostor pod milim nebom ni zadoščal, so se posluževali starogrški igralci maske kot nekakega resonančnega sredstva. Taka maska ni krila samo bralčevega obraza, ampak je bila zvezana tudi z veliko lasuljo. Usta maske so bila oddaljena več centimetrov od igralčevih ust, tako da je donel glas skozi nekako cev. Ker je na ta način postala igralčeva glava precej velika, je bilo treba Povečati tudi vso igralčevo osebo, kar se je doseglo z visokimi čevlji, „koturni“ imenovanimi. Taka maska je imela na sprednji strani le tri odprtine: za oči in za usta. O kaki mimiki obraza v onih časih torej ni moglo biti govora. Maska in koturen pa sta dovoljevala tudi samo gotove stereotipne kretnje, ki bi se nam danes zdele najbrž zelo lesene. Iz kake tvarine so stari izdelovali maske, nam ni natančno znano. V Italiji so bile za časa Virgila maske iz lesa v navadi P1'* ljudskih igrah. Morebiti so izdelovali stari maske tudi iz kake sestavine iz mavca in tkanine, kakor so imeli priliko 0 opazovati pri egiptovskih mumijah. Glede izraza so se delile maske v dve glavni skupini: v tragične in komične maske. Doslej poznamo petindvajset vrs\ tragičnih mask: šest za starce, sedem za mladeniče, devet za ženske, tri za sužnje. Za vsako teh mask so bile v navadi lasulje posebne barve in oblike. Komičnih mask nam je znanih nad štirideset: devet za starce, deset za mladeniče, tri za stare ženske, štirinajst za deklice in sedem za sužnje. Bogovi, er°ji in historične osebe so imele posebne historične maske. — 15 — Od Grkov so prevzeli masko Rimljani, in od teh Italijani in Francozi. Še v osemnajstem veku so maske za nekatere vloge v navadi. Tako čitamo v recenziji, ki jo prinaša leta 1736. pariška revija „Mercure de France“ o Moliereovem „Zvitem Scapinu“ (Les Fourberies de Scapin) doslovno: Repriza „Zvitega Scapina“. Delo se že deset ali dvanajst let ni vprizorilo. Dangeville in Dubreuil igrata starca v maskah. To je menda edina igra, v kateri se je raba maske v gledališču še ohranila. Dandanes imenujemo masko igralčevo zunanjost, izpre-menjeno v prilog vlogi. To izpremembo prav zadeti je ena najvažnejših, pa tudi ena najtežjih nalog gledališkega umetnika. F. J. Iz Klemenčičevih načrtov za Sen kresne noči: Pajčevina. Gledališka kronika. V Jalti je umrl sloviti učenec Debussijev, ruski skladatelj Rebikov, kojega fine, apartne kompozicije niso znane samo v Rusiji, ampak tudi v Cehih, Francozih in Angležih. V Ljubljani je bila leta 1907. vprizorjema njegova „Jelka“ z gospico Collignon v glavni vlogi. Skladatelj je takrat prisostvoval predstavi v intendantovi loži in je bil predmet srčnih ovacij. V grajskem gledališču v Schonbrunnu so priredili pretekli teden starofrancoski gledališki večer. Vprizorili so Moličreove „Goske z dežele" (Los Precieuses ridicules) in srednjeveško farso ..Maistre Pathelin“. Prireditev je vzbudila mnogo zanimanja v literarnih krogih. Moliereova enodejanka se je pod imenom „Gizdavke“ že •pred dvanajstimi leti tudi pri nas z vspehom vprizorila in je letos zopet na repertoarju dramskega gledališča. Morebiti najde tudi „Maistre Pathelin“ pri nas prevajalca. — 16 - Ponatisk dovoljen le z označbo vira. ©dališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-rJu Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti Pfl nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih e ih in njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel . Pfan Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, °JZU Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKtt UČITELJSKA TISKARMrt V LJUBLJHMI.