preurejanju v 18. stoletju pa so jih uporabili za tlakovanje stranskih ladij. Najstarejši je nagrobni kamen z letnico 1560, posvečen Jakobu Nicolettiju, prvemu znanemu imenu iz rodu upraviteljev cesarske kobilarne v Lipici.
Verjetni izvajalci nekaterih kamnoseških in zidarskih del sredi 17. stoletja sta zidarski in kamnoseški rodbini Perhavec iz Dolnjih Ležeč in Cerkvenik z Gradišča pri Divači, novi zvonik pa je leta 1879 dokončal zidarski mojster Luka Dobrila iz Trsta.
Ključ cerkve se dobi v Škocjanu na hišni številki io.
Cerkev upravlja župnijski urad v Lokvi, Lokev 121,6219 Lokev.
Maše so ob petkih ob 18.30.
Avror besedila: Božidar Premrl; fotografije: Borut Lozej, Borut Peric, Bogdan Kladnik, ZVKDS, Območna enota Nova Gorica: založila: TD Škocjan in Park Škocjanske jame: tisk: Tiskarna Mljač Divača; Škocjan 2007
i'.lhi fiinsi't /rtm. SlMViilja
Podružnična cerkev v Škocjanu, ki je posvečena mučcncem sv. Kanciju, Kancijanu in Kancijanili, je prvotno spadala v župnijo Vreme. Leta 1612 je dobila status kaplanije, ravno dvesto let kasneje je prišla pod župnijo Rodik, danes pa je oskrbovana iz župnije v Lokvi.
Cerkev stoji na vrhu vzpetine na koncu soteske reke Reke, ki ponika pod Skocjanom. Z visokim samostojnim zvonikom oglejskega tipa je pomembna prostorska dominanta v naselju in v širši okolici. Prostor okrog cerkve, kjer je bilo nekdaj pokopališče, obdaja nizek zid, ki se na vzhodu in severu opira na ostanek obzidja nekdanjega protiturškega tabora, na jugozahodu pa ga omejuje niz vaških stavb. Na zahodni strani se cerkveni prostor, na katerem sta ostala še dva nagrobnika iz 19. stoletja, odpira z značilnim obzidnim portonom iz srede 17. stoletja.
Prvotna gotska cerkev je bila na začetku 17. stoletja prezidana in povečana. V letih 1607 in 1613 - kamna s tema letnicama sta na
pročelju - je dobila nov prezbiterij in stranski ladji, ki sta povezani z glavno ladjo z zidanimi arkadami. Na pročelju je imela zvončnico z letnico 1664, pokrita pa je bila s strmo skrilnato streho. Sredi 19. stoletja so ponovno nameravali cerkev precej povečati. Na južni strani prezbiterija so prizidali zakristijo, na prostoru pred zahodnim pročeljem cerkve pa so postavili nov zvonik. Ker načrt, da bi cerkev podaljšali do njega, ni bil uresničen, je ostal prosto stoječ. V njem je zvon, Id ga je 1861. leta ulil zvonar Anton Samassa v Ljubljani. V notranjščini cerkve so najbolj kvalitetna dela glavni oltar in stranska oltarja, ki sta postavljena na koncu stranskih ladij. Levi oltar sv. Antona z letnico 1734 omogoča datiranje vseh treh stilno enakih oltaijev v trideseta leta 18. stoletja. Zanimiv je cerkveni tlak, v katerem je štirinajst nagrobnih in grobničnih plošč z napisi, ki povečini pripadajo rodbinama Nicoletti in Cerkvenik. Nastale so v obdobju od leta 1560 do 1730. Nagrobniki so bili vzidani v stene v notranjščini, pri njenem