Ona 30 lir Tel.: Trst 91.638. 93-808, 37.338 ■ tiorira 33.82-Poštnina plačana v gotovini TRST. torek 6. januarja 1959 Leto XV. - Št. 5 (4159) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. *, U. nad. - TELEFON 93-8M IN >*-«» - PoStfll predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2i — Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CEN* OGLASOV: Za vsak mm višine v Strini enega stolpca1, trgovski 80. finanino-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 tir beseda. Zasebno potovanje Andreottija v Bonn ? - Sindikalne organizacije ne dele Fanfanijevega optimizma glede vprašanja državnih uslužbencev, ki gotovo še ne bo rešeno ta mesec tako optimistične in menijo, da so vsi ti ukrepi nezadostni. Seveda pripravljajo sindikati svoje predloge, ,ki jih bo vlada bržkone zavrnila. Ker sindikati s tem računajo, ni izključeno, da ne bo prišlo do stavke. Kaj bo vlada potem ukrenila, je težko I reči. Mogoče bo vso stvar prepustila parlamentu. Vsekakor še ni pričakovati rešitve tega vprašanja že ta mesec. Razgovor ministra Pinaga s papežem in Tardiniiem Odgovor bonnske vlade na noto SZ Zahodnonemška vlada poudarja, da se strinja s stališčem treh zahodnih vlad in zavrača vse sovjetske obtožbe Dolg razgovor v Washingtonu med Mikojanom in F. Dullesoni Govorila sta o Berlinu, Nemčiji, razorožitvi in trgovini • Razgovori se bodo nadaljevali ge 11 januarju - Mikojana bo sprejel tudi Eisenhovrer , — — Vreme včeraj. Najvišja tempera! ura 4,4, najnižja 3,7, zračni tlak 1017,6 raste, veter 2 km, vlaga 57 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,2 — 2 — 'V' rzas 6. januarja 1959 dnevnik Dan^s, TCKEK, 6. januarja Trije kralji, Mojm.V Sorice vzide* ob 7 4(1 in zatone ob 16.35. Dolžuia dneva 8.49. Luna vzide ob • 4.31 iu zatone ob 14.20 Jutri, SREDA’ 7. januarja Zdravko Acegat tramva Posledice popravljanja Ulice Giulia namerava nadomestiti avtobusi V teh €vesnlietvenih» ITALIA,mT! iirifo se govorice, da namerava mestno podjetje kasneje popolnoma ukiniti vse tramvajske proge in uvesti filobuse, kar bo pomenilo mpogo večje izdatke ) Ul lesilOV, sjiiei Jjiiiiiavt|w, n, so scdaftjf jsk| pjor _■ najbolj ppeeni z* kbfi.,®!.- e in za podjetje. BtkrsftKV« Začasna povezalaAšv. Iv%ri£ s pristaniščem in tovarnami pri Sv, Andreju zelo skrbi zlasti delavce, ki se vsak dan vozijo s tramvajema št. 3 in št. 9. Zaradi ureditve cestišča in podzemeljskih naprav Ulice Giulia, ki se bo začela v najkrajšem času in bo trajala naj, manj 400 delovnih dni, je podjetje Acegat sklenilo, Ukiniti tramvajske proge in jih nadomestiti z avtobusi. Prvotno je bilo rečeno, da bodo izročili prevoz potnikov z avtobusi zasebnikom. Sedaj pa se govori, da bo Acegat najela večje število avtobusov in sama upravljala te začasne avtobusne proge. Toda koristniki obeh tramvajskih prog se bojijo, da avtobusi v jutranjih opoldanskih in večernih urah ne bodo mogli prevoziti toliko potnikov, kolikor jih sedaj prevozijo tramvaji. Poleg tega pa, je avtobusna vožnja dražja ih prej ali slej bodo šli večji stroški podjetja v breme tramvajskih koristnikov. Mnogi so do sedaj predlagali vodstvu Acegata, naj 1 se tramvajske tračnice začasno postavijo ob levi oziroma desni strani ulice, dokier bodo trajala dela v sredini cestišča. Po končanih delih pa liaj se ponovno postavijo tračnice, kjer so bile, da bodo tramvajske proge, ki so za sedaj še vedno najcenejše tudi za podjetje, še naprej opravljale promet med Sv. Ivanom in industrijskim področjem mesta. Zaskrbljenost koristnikov tramvajskih prog, ki jih hočejo sedaj začasno in kasneje celo popolnoma ukiniti, je po-\serr. upravičena. Vodstvo A-cegata je zavrnilo predloge začasne namestitve tramvajskih tirov ob straneh Ulice Giulia. Zato je že sklenilo da uvede začasne avtobusne proge, dokler bodo trajala deia v tej uiici. Sedaj pa se vedno bolj vztrajno širijo glasovi, da namerava Acegat popolnoriia ukiniti vse tramvajske vvpge. ki še vedno vozijo v mesai. in Iker: progo/št. 3, št. 6, št. in ‘•št. ti. Vse te tKunutoslcf proge naj bi v doglfdnejrf času nadomestili s trolirjcusi. Nekateri krogi ki nagovarjajo to rjšttav,' sšcer priznavajo, da ge ke se potegujejo za ukinitev tram-vaja in namestitev TrolejMiš-nih prog iz razlogov mastnega prometa. Pri tem tigbflke-ljajo, da je treba ukiniti prav tramvajski progi št. S 'fh itt.hti ker sta speljani po Trgu Goldoni, kjer tramvajska vozila zelo ovirajo promet. Res je, da tramvajske proge v ožjem središču mesta in zlasti na Trgu Goldoni zelo ovirajo vedno večji avtomobilski promet. Toda pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da ima podjetje Acegat zelo dobre tramvajske vozove, ki lahko vozijo še mnogo let, ne da bi jih bilo treba nadomestiti. Za nadomestitev tramvajev s trolejbusi bo moralo podjetje porabiti na stotine milijonov lir za nova vozila ki se mnogo prej izrabijo kot tramvajski vozovi. Vse to bo hudo obremenilo proračun podjetja kar bo šlo prej ali slej v breme koristnikov Accgatovih uslug. Zato se delavci in vsi tisli, ki nimajo svojega motornega vozila, upravičeno sprašujejo, ali se sedaj podjetju izplača zamenjati še zadnje tramvajske proge s trolejbusi. Za rešitev oziroma za izboljšanje prometa za avtomobile in pešce v središču mesta so potrebna predvsem druga dela, kot na primer podzemeljski prehodi za pešce na najbolj prometnih križiščih, nadzemeljski pločniki, krožne ceste za usmeritev avtomobilskega prometa iz enega v drugi (dal mesta itd. Sele če bi se ti načrti začeli izvajati, bi bilo nujno odstraniti tudi tramvajske proge. Toda, ali bo v sedanjem položaju ukinitev tramvajskih prog odtehtala nekaj več prostora za avtomobile ' na Trgu Goldoni? Po drugi strani pa se ponovno slišijo glasovi da nekateri krogi podpirajo zamisel, izročiti zasebnikom celotno mrežo mestnih prevozov, ki jo sedaj upravlja Acegat. Nekateri pravijo, da hoče vodstvo Acegata ukiniti vse trartivajske proge in jih spremeniti v trolejbuse, da bi pripravilo pogoje za izročitev me3tnih prevozov zasebnikom. Zdi se. da se nekatera zasebna prevozna podjetja že pripravljajo na to in da čakajo samo, kdaj bodo vse proge trolejbusnp m avtobusne. Zamisel za izročitev zasebnikom te javne mpstne službe ni nova. S tem so že grozili tramvajskim, trolejbusnim 111 avtobusnim uslužbencem Acegata, ko so leta 1956 stavkali mesec dni za ohranitev dotedanjih pridobitev. Za sedaj so to le govorice, ki bodo gotovo imele svoj odmev tudi v občinskem svetu, kjer bomo lahko zvedeli, kaj je na stvari in kakšni so resnični nameni odgovornih občinskih u-praviteljev. «» : Dobitnika FnaloHa še niso lilznffiec 23 miltjonoT' vsote?' izračunane na lir na Enalotto, kar predstavlja do sedaj največji dobitek v Italiji v tej igri. Lastnik srečke številka 14 PVD 80220, ki jo je kupil v loterijski ,1-gralnici v lllici San Nicolo 14, se ni še izdal. Morda sam ne ve za svojo srečo ali pa. se hoče izogniti radovednežem, nadlegovalcem in novinarjem,, ki se tudi iz drugih italijanskih mest trudijo, da bi ga odkrili. Ravnateljstvo Enalotto za Tri Benečije je včeraj odredilo, da srečnemu neznancu že lahko izplačajo na račun dobitka 3 milijone lir. Ker novinarji niso mogli še izslediti srečnega dobitnuca, so osredotočili vso pozornost na gospo Ano Nordio, ki ima igralnico loterije v Ulici San Nicolo 14. Povedala je, da se je naveličala pri televizijski oddaji »Rascel okoli Sonca in ko se pripravljajo na poletje v vesolje, se v našem provincialnem Trstu še najdejo pritlikavci, ki mislijo klati ljudi samo zaradi tega, ker govorijo v svojem materinem jeziku m ker terjajo pravice, ki jim gredo še prej po naravnem pravu in slehernem čutu človečnosti kot po Memorandumu. Mislimo, da se mora italijanski narod, ki se ponaša z visoko kulturo in z v elikem doprinosom v svetovno zakladnico kulture sploh, sramovati takšnih izvržkov, ki zaslužijo le prezir. No upamo, da bo policija to pot le izsledila pisce in tiskarje teh letakov, pa čeprav so se zakrinkali za slabo italijanščino in pravopisne napake, da bi imelo vse to bolj spontan in «ljudski» videz, ter da jih bo positlr, Icajijpr 'v resnjo^ 'spadejo: ne v zapor, marveč k Svetemu Ivanu predstavfcike oblasti pozdravil poveljnik g^sitoev s častni- Kakor smo že v nedeljo na kratko poročali, je v soboto švicarskega konzula v Trsu rlr~ A-mčeto-• B«h*1 a, !**-»«- -»tv meščen v Carigrad, in je bil ,to.njegov, pp%h>v:lhj, obisk, cer predeonika zbcrniče kornet c 1 a-iistjjv dr. jRgpzija, ki je bil na vljudnostnem obisku skupno s člani izvršnega odboja zbornice. — «•----- Predlog za izboljšanje pokojnin pomorščakom V poslanski zbornici so razdelili besedilo zakonskega o* snutka. katerega je predložil poslanec Ranell: in ki se nanaša na izpremembo člena 9 kialjevega dekreta od 19. oktobra 1913. leta št. 1593 glede izplačevanja pokojnin pomorščakov. V poročilu je obrazloženo, da prejemajo pomorščaki sedaj komaj 60 odstotkov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiilliiitmiiiiiiimiiiiiiiimiiimiimiiiiiigillliliitliiMiljikiHiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiifiiuiiiiiniiimiiiimiiiiiiHiiiii Sindikalna dejavnost Razgovor predstavnikov z dr. Palamaro e vprašan Podjetje «Centrolvinoj» je na posredovanje CGlL in urada za delo začasno preklicalo odpuste «Dan matere in otroka» Danes svečana proslava v gledališču Predvajali bodo kratkometražni film o borbah proti infekcijam mater in otrok Včeraj so bili predstavnik; | vztrajal na avoje-m znanem Nove delavske zbornice Cala- stališču, da ne more peposred bria, Tominez im Semilli, katere je spremljal poslanec Vi dali. pri vladnem generalnem komisarju Palamari. V daljšem razgovoru so predvsem govorili- o težkem položaju brezposelnih :in revnejših prebivalcev v sedanjem zimskem razdobju. Sindikalni predstavniki so ponovno obrazložili vse predloge, ki jih je pred kratkim Nova delavska zboroica-CG1L poslala vladnemu generalnemu komisariatu. Med tema predlogi je najvažnejši prvi, ki se nanaša na povečanje zaposlenosti na našem področju, saj ima Brezposelnost še vedno prav'žalosten rekord, ker je tu relativno največ brezposelnih v Italiji. Zato so tudi sindikalni predstavniki obširno razpravljali o tora jttfrašaftjo, V~ ‘ vlafini generalni gotovi! da bodo po vi lo zaposlenih pri kjer je sedaj zaposlenih 80(1 oseb. Razpravljali so o prtoetku nekaterih j avli ih deJ, kot je predv graditev pomola št. VII vi ga naselja v Zavljah rtd. s čimer bi lahko tudi v n etn razdobju zaposlili več, število delovne siler* Obširno je bito tudi o položaju v podjetjih IRI im zlasti o spetet-ivah za ladjedelnico Maska in podjetje ILVA. de teh vprašanj je dofej ločenih mišljenj di glede možnosti je državnih organov v ladjedelnic, Sv. Justa, kateri preti kriza. O tem vprašanju »o predložili sindikalni predstavniki krajšo spomenico. VendaT pa je vladni generalna komisar iiiiiiiiHiiiiHiiitiiiiiMtiuiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiitiiiimtikiiiiiHiMiimiiiniimiiiiaiitiiiiMiiM Statistični padalki za oktober Mala in srednja industrija sta bili precej zaposleni MaLo dela pa so imele male ladjedelnice, oblačilna industrija in pivovarna cDrehen Manjša tržaška industrijska podjetja (pri čemer izpuščamo mgnjšp ladjedgjniško industrijo) niso v zadnjem razdobju povečini slabo zapofle- safdPmaujtTO’ sije. Po zadnjih ura<|nMi staUsMč. čafAj aljarne, ki je proizvedla bistvenih izpre- stotov tkanin (v septembru so v tovarnah ‘barv "in" 2785 stotov) in izkoriščala na oljiva izkoriščal eH ' o Vič it jih e sktodišuih1 teg ohiegjrm ndrdčil. Farmacevtska mem lakov naprave-1 in i loge v raven industrija je bila prav tako zadovoljivo zaposlena in so se povečala naročila na notranjem trgu. Isto lahko rečemo tudi za podjetje, ki proizvaja vžigalice in ki je proizvedlo^ v obravnavanem jpesecij 83,2 milijona žveplenk. Nekoliko se je poslabšal položaj mlevske industrije in je podjetje «Vtola» izkoriščalo 71,6 odst. naprav, kar je za malo industrijo sicer zadovoljiv odstotek .vendar pa nižji od prejšnjih razdobij. Glede tovarn testenin uradni viri ne beležijo nič riovega in položaj še vedpo ni ravno najboljši. Sezonski razlogi sb privedli do občutnega znižanja proizvodnje pivovarne »Dreher«, medtem ko je bil položaj še vedno zadovoljiv za podjetje, ki polni, steklenipe s «coca-cp-la» in ki je 85-odstotno izkoriščalo naprave. Povečala šo se naročila — prav tako iz sezonskih razlogov — v podjetju »Stock«. vendar pa ima ta sektor težko konkurenčno borbo s podobnimi podjetji, ki delajo v ugodnejšem okolju v. Gorici. '*■ Lesna industrija je zabele* žila zadovoljivo proizvodnjo ip celo napredek v primeri s predhodnim mesecem. Obseg garočil, cene in proi«vo|lnd »troski so ostali neizpremenje. ni. Računajo, da izkoriščajo viha. Ut odst. naprav. 1 v Zadovoljiv ja položaj konop- no intervenirati, ker mu tega ne do-pužčg„ zakon. Giede položaja v ladjedelnici Sv. Justa pa je poslanec Vidah pismen« viprašal predsednika vlade in ministra za dglo ter ministra za industrijo in trgovina, da bi mu potrdili adri zanikali vesti, da namerava prodati lastnik naročila neka drugi,ladjedelnici, ki,je ob j TiBentlaejm -tfoiftp. V>\ *ej zvezi poslanec poudarjk, da ni prejel odgovora na podobno vprašanje, ki ga je vložil 1. oktobra. Ze takrat je ugotovil da predstavlja edino rešitev za ladjedelnico izvršitev naročila za gradnjo štirih ladij za Indonezijo, kar bi zagotovilo delo 300 delfiivcem za razdobje dveh let. T ato je treba sprejeti tudi izredne ukrepe ih uvesti "nadzorovano upravo, k, bo omogočila omenjen« gradnjo in ki bi predstavljala gajramcijo tudi za kredit o-koli 300 milijonov lir, ki jih je podjetje dolžno državi. Včeraj so na posredovanje sindikalne organizacije FIL-CE, 'si so nafc^verfan* 1 isebj Kot je znano, je včeraj potekel rok, ki so ga' pret!vi,ievnla pisuna o odpustih, katere je prejeto Vse otibje, kapbsledb v temu pddiatju • Do »eh odpustov je Jšrillo, ker ‘ntStnčfravd-jo urediti 114' drugačna ^ačŠU upravo podjetja in so odpusti suspendirani, dokler se ne bodo končala pogajanja med Delavskimi zadrugami in «Feder-oOnsorzi» d tem vprašanju. Kot je znamo, so namreč Delavske zadruge -in «Federcom-sorzi» pred -nekaj leti sklenili sporazum, po katerem je do-bula aFederoonsorzi* nekako memnjotoo v roke dobavo vina na debelo za potrebe Delavskih zadrug. V ta namen pa so ustanovili posebno podjetje, v katerem so bile udeležene tako Delavbk* zadruge kot Federconsorzi. Sedaj nameravajo iapremeniti ta sistem, vendar pa še m nobenih jasnejših vesti, kako bedo to napravili in kako bodo ravnali z zaposlenim osebjem. C ujejo se vesti, da so že pogajanja, po katerih naj bi De-hrvske zadruge prevzele v svoje rolke upravo podjetja, vendar pa naj bi ostal juridlčni položaj -' podjetja nešizpreane-njen in naj bi ostala torej tu-;j^ Jista. .d°4>čj4a nimi sredstvi potegnil ladjp s sipine ko bo narastla plima. Tako se je tudi zgodilo in ladja'je popoldne lahko nadaljevala svojo pot. ________ Lambreta v tovornik Včeraj popoldne okoli 17.30 so sprejeli na opazovalnem oddelku 25-letnega Alessia Mauchigno iz Borzne ulice in 18-letnega Otela Veljaka iz Stramarja št. 24. Fantoma, ki sta 6Č zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom, so zdravniki ugotovili razne poškodbe po čelu In po nogah ter rokah. Te so hujše za Mauchigno, ki se bo moral zdraviti 8 do 20 dni, medtem ko bo Veljak ki ima le odrgnine, Mauchigna je izjavil, da sta se z Veljakom vozila z lam-breto po notranjosti lesnega pristanišča pod Skednjem in da sta se zaletela v tovornik, 'Kakoiflpd vsej Italije bo danes tudfcv Trstu «Dan matere in otroka«, in sicer pod geslom »Branimo mater 111- otroka pred infekcijskimi boleznimi«. Ob 10 jbo ;v malt dvorani glg-rlalilča V^rdi svečarla prosla-' va, ki se je bodo udeležili predstaVnikj oblasti-, in druftih ustanov. Ob' tej' prjlifci Bodo predvajali Jcratkometražni film o borbi, proti infekcijam matere in otroka ter nagradili 230 zaslužnih mater in vzgojiteljic ter 115 otrok, ki so se v preteklem letu odlikovali pri učenju in disciplini. Poleg tega bodo razdelili tudi nekaj darilnih paketov o-trokom, za katere skrbi ustanova za podporo sirotam delavcev. Ustanova ONMI pa bo podarila danes vsem porodnicam v glavni bolnišnici ob-lekce za novorojenčke. Včeraj je dr. Lucio Rocco, sanitetni referent pri ustanovi QNMI dal kratko izjavo o pomenu dneva in važnosti borbe proti infekcijam. Dejal je da so minili časi, ko so se porodnice strašile zaradi mrzlice po porodu in ko je umrljivost novorojenčkov dosegla eno tretjino otrok. Zdravniška veda je zelo napredovala in razne ustanove vedno bolj skrbijo za zdravje matere ter i otroka. Nekatere bolezni so torej ižgihile,' zelo pa moramo paziti, da ne pride do infekj či.i, ki ogrpžajp življenje, tako matere’ kot otroka. V Trstu smo tako glede umrljivosti kot glede borbe proti in-fekeijipn na prvem mestu v, Italiji; napraviti pa,je treba še marstkaj. da bomo dosegli raven v nekaterih drugih drža vah.. Lepe uspehe smo dosegli v borbi protf tuberkulozi in zadnje čase tudi proti otroški paralizi nadaljevati pa morama borbo tudi proti drugim bolez-nfrn*4et infekcijam: Tržaški starši so do sedaj dokazali svojo zavednost in cepili o-troke, vendar pa se še mnogi starši ne zavedajo nevarnosti nekaterih obolenj, oziroma koristi cepljenja otrok. iiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiunitiiiiiMiiiiMiiiiiiiniiiiviiiiiiiiiniitiniiiiiiiiii Nespreten tat kot glede normativnih postavk. Sprejet je bil sporazum. ki izpreminja 18 členov omenjene pogodbe. Da se bodo lahko vsi delavci in delavke te stroke upo-/nali s temi izpremembemi, ,bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8-II v četrtek 8. t. m. ob 117.30 zasedanje, na katerem • ■ do sindikalni predstavnik obrazložil dosežena izboljšanja in tudi tiste člene pogodbe, katere bi bilo treba še izboljšati. BREZPLAČNE PROPUSTNICE Tržaška kvestura javlja, da bo odslej izdajala propustni-ce na podlagi videmskega sporazuma brezplačno. PREMIERA V »VERDIJU* I. Pizzetti «Umor v ka(edrali> Ni še prav dolgo, ko smo v Novem gledališču videli T. S. Eliotovo dramo ali mor v kate-dralin (v spominu nam je ostal Ottorino Guerrini zaradi znane pridige). Sedaj smo pa videli delo šfi, v opernj obliki. Tekst si je po prevodu priredil sam komponist Ildebrando Pizzetti. ^ Pizzettiju ' gotovo nihče ne bo mogel odrekati dobre glasbe, toda vprašanje je, koliko se ta njegova opera še lahko imenuje . opera. V njej namreč predvsem pogrešamo petja. Lahko bi delo bolj imenovali oratorij ali recital. Tudi potek dela je tak, saj se .pogosto vrstijo daljši . orkestrski parti brez petja. Predstava pa je bila skrbno pririrarljeha. Mladi dirigent Bruno Bartoletti izvrstno obvlada partituro trt lahko posveti mnogo pažnje podrobni izdelavi bodisi z orkestrom kot z zborom, ki mu je dodeljena velika vloga. Nadškof Thomas Becket je bil Plinio Clabassi, ki se nam je letos tako simpatično predstavil v «Mesečnici». Na njem je slonel dobršen del predstave in njegov delež je bil brezhiben. Poleg njega pa je nastopilo še znatno število dobrih pevcev: Rodolfo Moraro, Angelo Lo Forese, Roberto Silva, Enzo Vi aro, Antonio Massaria, Vito Susca, Glauco Scarlini, Ales-sandro Maddalena, Bruno Bian-chi; od žensk sta imeli solistični vlogi le Giuseppina Asa. ro in Bruna Ronchini. V sceni, ki jo je napravil Orlando di Collalto, je bila zlasti poudarjena težka mogočnost katedrale, ni pa manjkalo tudi verske simbolike. Režiral je Ernest de Weerth v klasicističnem s tilu. Prisrčen večer v «Druš!vu slovenskih umclnikov> Društvo slovenskih umetnikov je priredilo včeraj zvečer sprejem. Poleg članov so se ga udeležili povabljeni gostje. Zamisel takega večera se je izkazala kot zelo posrečena. Bilo je priložnosti za pogovor med ljudmi, ki se sicer poznalo, a se malokdaj srečajo. De-lonja pa so se poznanstva tudi razširila. ■ V Gregorčičevi dvorani so na vseh štirih stenah visele slike Černigoja, Spacala, Hla-vatgja in Saksifa, kar je na vse, ki so prihajali, napravilo nepričakovan 'in nenavadno prijeterj „ ... treFer je bil zamišljen kot nekak novflet/ti pozdrav, vendar so si vsi navzoči želeli, da bi se zaradi prisrčne prijetno sti, ki je ves čas vladala, kaj' podobnega ob primerni priložnosti spet ponovilo. milili Milinimi, 11111111.............mn „„.................... Nova pogodba za oblačilno stroko Pokrajinska federacija delavcev in uslužbencev oblačilne stroke obvešča da so na sindikalnih pogajanjih v vsedržavnem okviru obnovili delovno pogodbo, pri pemer so uvedli nekatere pomembne izpremembe, tako da je nova delovna jmgodba bistveno bolj. Padec bolničarke Med čiščenjem na nevrološkem oddelku je 38-letna bolničarka Adele Carin por. Unga-ro iz Ul. Palmanova tako nerodno zdrsnila, da je izgubila ravnotežje in je padla na tla. Ko se je dvignila s tal, skoraj ni mogla stati na nogah, in ker je bolničarka dobro vedela, kaj se ji je pripetilo se je odpravila na ortopedski oddelek, kjer so jo tudi pridržali. Zdravniki menijo, da i-ma kostne poškodbe v gležnju desne noge, zaradi česar se bo zdravljenje bolničarke zavleklo 10 ali celo 30 dni. [od VČERAJ DO DANES nOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. |n 5. januarja 1959 se jc v Trstu rodilo 13 oseb, porok je bilo 6, umrlo pa je 15 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Vit. torio Chlarelli in gospodinja Hali« De Mola, zdravnik kirurg Ser-1 gio Esposito in univ študentka Rosa Lercara, pomorščak Claud u Gherghich in gospodinja Laura I Castello, pleskar Basilio Gulil in šivilja Olimpia Giovannlni, kmet Glovannl Nasleh in gospodinja' Adelma Bordon, uradnik dr. j Pierpaolo Pacor in učiteljica dr. Nedda Ohierego. UMRLI SO; 80-letnl Camlllo Rozza, 57-letnl Guldo Maitan, 72-letni Carlo Martellani, 73-letrta Maria Vecchio por. Salsa, 83-let-nl Glovanni Porcorato, 73-letnl Umberto Marcovigl, 79-letna An-na Sencjch vd Ocnsak, 62-letna Antonia Kasman por. Dobrlgna, 75-letna Anna Nordio vd. Timeus, 77-letni Ptetro Valenti," 60-letna Maria Antonia Ciccarone, 70-let-r.a Maria Zerial por, Maurl, 64-lelna Elena Crassa vd. Bearzattl, 57-letna Maria Milanovloh por. Zorman, 49-letnl Dalibor Oppelt. -——«»■—-NOČNA SLUŽBA LEKARN v Januarju INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torslno 9; Vernarl, Trg Valmau-ra; VielmeUi, Borzni trg 12; dr. Mianl, Barkovlje; Nicoli, Skedenj, SL 2BA LEKARN danes Biaaoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo, Ul. Bernlni 4: Godina E-rea, Ul. Ginnastica 6; Al L!oyd, Ul Orologlo 6. A1 la Madonna dtl Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti ll; Sponza, Ul. Mon. torsloo 9. Valute Milan Klin žilati tuut 5 950 — 6.250,— Marengo 4.650 — 4.800,— Dolar . . . 622.- 625,— Irank franc. 118.— 122,— Frank Švicar 144.— 146.— 3terluig 1.725.— 1 750 — Dinar 71.- 73,- .Slini« 23.75 24.25 /-lato . . . 712,— 717,— Zah n. marka 148,— 149,— VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče I. . . . 94 176 141 pomaranče II. . . 47 65 Sg limone .............. 82 1 06 94 mandarini I. ... 118 176 129 mandarin: II. . , . 59 94 71 jabolka: «abbondanzaa I. 35 47 «abbondanza» II. 18 29 «delizia» 1....... 71 141 «delizis» II......... 41 71 «imperatori» I, . , 29 58 hruške ............... 24 153 ze; je .............................. 47 12 18 12 30 35 cvetača z listi ohrovt............ cikorija.......... čebula . . . . • 1 koromač . . v • v rauna solata . v krompir........... zeleni radič I. • rdeči radič . . • zelem ............ špinača .... Večina blaga se prodaja po prevladujoči ceni (3. stolpec). 65 71 47 41 36 65 »9 320 29 51 62 600 100 125 337 162 62 100 100 37 200 75 Slovensko narodno s sodelovanj Mene Malico DANES 6. januarja 1959 ob 16.30 ,v LJUDSKEM DOMU V SV. KRI2U Franz von Suppe BOCCACCIO opereta v treh dejanjih s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod ANTON KOREN Dirigent OSKAR KJUDER Režiser ANJON KOREN Korepetitor 'ERMINIJ AMBROZET Scenograf JOŽE CESAR Baletni mojster ADRIJAN VILES Uprava SNG sporoča vsem nastopajočim, da odide avtobus iz Trsta danes ob 14.30 z Largo Panfili. Prodaja vstopnic eno uro in pol pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. SNE v Trstu vljudno vabi na IV. GLEDALIŠKI PLES 10. januarja 1959 v - vseh prostorih doma na stadionu « P r v i maj« pri Sv. Ivanu začetek ob 21. uri igra orkester «VESELI VETER« Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 8.1. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 61-792 in eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. 24. in 25. januarja 1959 KVINTET BRATOV AVSENIK V TRSTU ( IJIIDSHA PROSVETA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Tretu bo imel sejo v petek f. januarja t. 1. ob II uri na sedežu v Uk Roma 15. M A D I R__) SLOVENIJA 477.! I>| zM.I ,1., «12,4 m tv učilu: :>.ui), li.uu, 7.11(1 11,00, lU.i.i. 13.110. 1G.PC' 17.60 13, k). 27 ’ 27. 3.05 Zborovske skladbe FCda Simonitija; 8.25 tirada crgltc; 8.40 I otoplsi in spomini — Lev Hval: Antarktični Kolumbi - VI.; f 00 Pojo solisti beograjske in n. grebške Opere; 9.40 Narodne v izveobi sol.slov in ansambla .Suva Tafnšeta; 10.10 Virtuozre skladbe za violino in klavir; 10.45 Za dom in žene; 11.00 30 minut za ljubitelje popevk; 11.30 Odda. ja za otrcke: a) Tone Pavček; Spoštovanim otrokom; b) «Rad-g.nski črički pozdravljajo«; 12.00 Zoltan Kodnly: Plesi iz Marosze-ka; 12 15 Kmečka univerza; 12.25 Harmonika v ritmu; '2.40 Mali vokalni ansambli; 13.«0 Nekaj popgvk in zabavnih melodij; 13.50 Mario Lanza poje znane arije; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Humoreska tega tedna — Vasa Popovič: Dovolite ljubezen; 16.00 Za glasbene ljubitelje — Pesnikovo življenje in ljubezen (iz življenja in de'a Roberta Schumanna); 17.10 Polistajmo po našem zabavnem albumu; 18.00 Družinski pogovori;. 18.10 Iz knjige preludijev — Dmitrij Kabalev-ski: 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko; 20.30 Radijska igra — Paolo Levi; Zadeva Pinedus; 21.35 Alberto Ginas*era: Koncertantn* variacije; 22.15 Popevke se vrstijo; .23.10 Nočni komorni koncert; 23.45 Igra orkester Jackie Gleason. TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 18.30 Pcročila; 18.45 Tisoč in ena »Be-fana«, glasbena fantazija; 19 45 Zranosi j.n fantazija; 20.30 Poro. čila; 21.00 Canzorissima; 22.30 Igre in fantazija; 23.15 Poročila. eCEDACI TOREK, 6. januarja 195» RADIO TRST A 8 00 Jutranja glasba; 8.30 Božični motivi; 9.00 Brahms: Kvartet št. 1 v c-molu, op. 51 št. 1; 9.30 Promenadni koncert- 11.30 Oddaja za najmlajše: Lily Novy-Vida Taufer-Lojzka Peterlin: »Hišica v gozdu«; 12.00 Orkester Nor. rie Paramor; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Orkester Marek We-ber; 13.30 Glasba po željah; 1500 Razni jazz ansambli; 15.30 Čajkovski: «Romeo in Julija«, uvertura fantazija; 15,50 Božični narodni motivi; 16 20 Slavni violi-nlsti; 17.00 »Gpldonj in njegovih 16 komedij«; veseloigra v štirih dejanjih, ki jo je napisal Paolo Ferrari; 19.00 »Goli jesen«, nov«-1». ki J' napisal Vinko lleli-Clč 19.20 Pestr« glasba; 20.00 Šport; 20.30 Božič v glasbi; 21.00 Obletnica tedna: «Pred 120 leti se je rodila fotografij*«; 21.20 Operna glasba; 21,40 Umetnost in življenje: «Mednarpdna razstava ja-*hc»; 21,55 Sirtafortlčni koncert orkestra Tržaške filharmonije s sodelovanjem sopranistke Brune Rizzoli, tenorista Amedea Berdi-nija, mezzosopranistke Brune Ronchlnijeve, basista Giovannija Foianija ter zbora gledališča «C7. Verdi« iz Trfta; Beethoben: Simfonija št. 9 v d-molu, op. 125 za soliste, zbor in orkester; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 12.00 Orkester Pino Calvl; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 »Razsip-1 než«, komedija. 11. PROGRAM 11.00 Zabavna glasba; 16.00 Pri. šla je »Befana«; 17.00 Festival festivalov; 18.00 Plešite z nami; 21,00 Carvzonissima. HAUIO KOPER Poročita v »K)v.: /.30, 13.30, 1500. Poročila v ltalt|an*člnl: 1270 17 15 19.15. 22.30 5.00-6 15 In 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro 12.00 Glasba po željah; 13.40 kmetijska univerza; 13.50 Odlomki iz oper; 14.20 Sola ln življenje: »Pio. nlrjl a šivanko In loncem«; 14 40 Lahka glasba; 15,20 Z narodno pesmijo ln plesom po domovini; 15.40-17,00 Prenos RL; 17.00 Ciganske skladbe 17.30 Od melodije do melodije; 19.00 Igrajo orkestri Sanders, Simon, Gregor, Nemeth m VVrege- 19 30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glasba za lahko noč. VERDI V petek ob 21. uri »Umor v katedrali«. Druga predstava, abonma B za parter in lože in C za galerije. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri: Shakespeare: ((Ukročena trmoglav- ka«. Izven abomaja. ( K » N O ) Excelsior. 14.30: «Zenska, ki je dvakrat živela«, James Stetvart, Kirn Novak. Technicolor, vista-vision. Fenice. 15.00: »Vihar«, S. Manga-no, V. Hefiin, V. Lindfors, G. Horne, V, Gasstiian. Današnje cene 500 lir, znižane 350. Nazionale. 15.30: »Mačka na žgoči s,reh;», E. Taylor, P. Nevvmann. Arcobaleno. 14.00; «V ljubezni in v vojni«, R. VVagner, D. VVinter. Supercinema. 13.00: «Okrog sveta v 80 dneh«, David Niven. Filodrammatico. 14.30: «Drarula, krvoses«, P. Cus-hing in Chri-stopher Lee, Mladoletnim strogo prepovedano. Grattacieio. 13.30: »La Maja des-nuda«, A. Gardner in A, Fran. cicsa Crisuiilo. 14.30: »Mornarji, žen- ske in nezgode«, Maurlzio Arena, Ugo Tognazzi, Abbe Lane. Capitol. 14.00: »Veter ne zna bra. ti«, Dirk Bogarde, Joko Tani. Astra Roiano. 14 00: ((Nečakinja Sabella«, Tina Pica, S. Koscina, R. Saivatori. Alabarda. 13.30; ((Drevo življenja«, E. Ta.vlor, M. Clift. Aldcbaran. 14.00; «D'Artagnanov meč«, George Baker, Sylvia Syms. Ariston. 14.00: «Dolga zelena dolina«, B. Bennett, L. Chaney, F. Young. Aurora. 14.30: «Indiskretno», Ingrid Bergman. Garibaldi. 14.30: «Nj časa za umreti«, v. Mature, L. Genn. Ideale. 14.00: «Lovci», Robert Mitehum, R. VVagner in May Britt. Impero. 14.30: «4. pešadijskl«, R. Schneider. Technicolor. Italia. 14.30: »štiri ženske čakajo«, P Nevvmann, J. S.mmons. Prepovedano mladoletnim. Moderno. 14.00: »Poljub bandita«, Frank Sinatra, Kathryn Gray-son, R. Montalban S. Marco. 14.00: «Da, gospod general«, Kirk Douglas in Susan Hayward. Savona. 14.30: «Herkulovi napo-ri», 5. Reeves, S. Koscina. Viale. 14 00: «27 dni planeta Sigma«. Vittorio Veneto. 14.30: »Benetke, luna in tl«, A. Sordi, M. Al-hisio. Bclveclere. 14 00; »Picchlarello in njegovi pajdaši«. Marconi. 14 30; «Nečakin]a Sabel-la», Tina Pica, Sy)va Koscina. Ma»simo. 14,00: «Krasne Sabrim-ne noge«, M. V. Doren, A. ČL fariello. Novo rine. 14 30: «DvoboJ na Misisipiju«, Lek Barker In Patrl-• cia Medina, Odeon, 13.30: «Trlje mušketirji«, Lana Turner, Gene Kelly, J. Ailyson. Radio. 14.30: «Prerlja brez zakona«, G. Montgomery, B. Bennett. MILJE Europa: «Cas življenja«. Technl-rolor. Verdi: «PaJ Joev«, Frank Sinatra, Kirn Novak, Rita Hayworth. Veita: »Totb v Parizu«, Totb In Sylva Koscina. TURISTI AVTOMOBILISTI Avto delavnica OLIMPIA Moderna postaja za pra-nje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst, Ul. Vespucci 4, tel. 55410 „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase nam in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupu, V resnici plača oglase konkurent, ki sam i oglaša." Herbert Cassi B* M MOTO PARILLA MELILLO ALFRE DO TRIESTE-TRST, VI« A. CflCCIfl 3-10, Tli. 9603 Motorji »PARILLA« »NSU, »MOTOB1« Bogata Izbira koles in nadomestnih delo SPECIALNE CENE ZA IZVOZ 6, Januarja !!|i —■ — i« PETLETNI GOSPODARSKI NA Največji napredek v industriji Načrt je bil postavljen realno in ga bo moč uresničiti Z Novim letom sta mi- lin bodo povečali zlasti na vedli. V zvezi s tem naj ome- nili dve leti izpolnjevanja nalog, ki si jih je koprski okraj začrtal v tako imenovanem petletnem perspektivnem plenu (1S57 do 1961). Ta plan predvideva povprečno letno povečanje narodnega dohodka za 15,5 odst. To bodo dosegli z razvojem vseh panog gospodarstva, zlasti pa kmetijstva. Medtem ko je bil koprski okraj leta 1954 v republiškem merilu* med najbolj zaostalimi, bo po uresničitvi perspektivnega plana med najbolj razrn-timi. Podatki iz bližnje preteklo-i sti kažejo, da je imel koprski okraj v prvih povojnih letih najslabše razvito industrijsko dejavnost v Sloveniji. V industriji je bilo zaposlenih leta 1939 komaj 3965 ljudi, medtem ko jih bo leta 1862 že nad 10.000. V industrijo koprskega o-kiaja so začeli vlagati večje investicije leta 1954. Posledice so bile, da se je družbeni proizvod od leta 1954 do leta 1956 povečal za 67 odst., število zaposlenih pa za 48 odst. Zgradili so nove tovarne kovinske industrije (LAMA, MEHANOTEHNIKA), e-lektroindustrije (ERMA), začeli so graditi tovarno TOMOS, ter modernizirali naprave zlasti v tovarnah živilsko predelovalne in lesne industrije. Medtem ko je bil koprski okraj leta 1954 izrazito kmetijski okraj, lahko ob koncu leta 1966, že govorimo 0 sorazmerju med obema najpomembnejšima gospodarskima panogama (industrija in kmetijstvo). V takih pogojih torej so začeli v koprskem okraju u-resničevati petletni perspektivni načrt. Medtem ko je bil v prejšnjih letih cilj postaviti osnovo, so dali zdaj glavni poudarek na tiste panoge, ki neposredno vplivajo na izboljšanje življenjske ravni Prebivalstva. Industrijska proizvodnja se ho povečala leta 1961 za 197 °dst. v primerjavi z letom 1956, kar pa gre predvsem na račun polne proizvodnje v tovarni motornih koles fOMOS (zaposlovala bo o-krog 1400 ljudi). Večjih novih tovarn ne bodo gradili, Pač pa bodo razen TOMOSA dogradili še druge že začete objekte. Vso pozornost bodo Posvetili rekonstrukcijam in ‘n izboljšavam, smotrnejšemu Izrabljanju naprav, boljši or-Sanizaciji dela in varčevanju. Zlasti važno mesto ima v perspektivnem planu proizvodnost dela. Predvideno je, da Sc bo povečala za 11,5 odst., kar bodo dosegli z Izpopolnjevanjem tehnološkega procesa In z spodbudnejšim sistemom nagrajevanja. V tej smeri čaka Pravzaprav tovarne in pod. 1'tja koprskega okraja še pre-dela, saj se je letos prehodnost dela v primerjavi * lanskim letom le za malenkost povečala. Po posameznih panogah se I10 vrednost industrijske pro-'-vodnje povečala takole: ko-yinska za 740 odst., elektroindustrija za 417, kemična za odst., tekstilna za 221 0tj8t., ladjedelništvo za 200 0c,st-. industrija gradbenega nmteriala za 170 odst., živil-sko predelovalna za 100 odst., Proizvodnja in predelava pre-rh°ga za 89 odst., lesna indu-5 .rija za 87 odst. in proizvod-nla nekovin za 68 odst. Naj Posejemo količine nekaterih naivažnejših industrij, pred-metov, ki jih bodo predvido-PJ* izdelale tovarne 1. 1962: v')ačno blago 453 ton, rezane-lesa 34.000 kub. metrov, vezanih in drugih plošč 6.700 Pbičnih metrov, zidakov in rešnikov 22 milijonov (1000 at. jjgj. gre na račun rek* opekarne v Obrovu in konstrukcij opekarn v Ilir-ki Bistrici in Izoli), marmor atih blokov 1.200 kubičnih etrovi motornih koles 24.000, 274 ton, radijskih spre-“'nikov 81.500, plastične k'* 487 ton (1600 odst. več razširitve proizvodnje združeni zaradi tovarni iPLAS 1 Piama Pregarje in tr v ,z*nka Koper), volnene vrti? 52 ton- ribjih in potop lnarskih konserv 4850 I.40orTlesa *n mesnih izdelkov dov ,!°n tcr mlečnih proizvo-333 ton. »vutne sPremembe v kmetil-manj žita več krmil Tudi h 1 cbet«jo tih wV kmetijstvu se v pe-‘h perspektivnega plana proj'JU znatne spremembe. ročJUV“dnj(> n“ obalnem pod na D 0<*° usmerili predvsem atvo °Vrtn*narstvo ter sadjar. Vsod a vinogradništvo, po- gl,vn. “Rod P® okraju pa bo tem h„,F*nc,*a živinoreja. Pri li pD v Brkinih posveča- jarstvu n° Pozorno11 *e grarinii1. na Kr«su pa vino-! bo torf 0*novno načelo rib razvijati na posamez-panog* r?*j'h tiate kmetijske !t:,mkaj*šnh‘m "kjboij ustrezajo E*!?' P*ap bodo leta 9K1predvid1eva> d“ tirni za 17 Posejali z žl- *i Pa 43 ?11, m»nj. s krmi- leta 1956 r o Vei P°vr*in kot 1956- OMev krmnih rast- Krasu, v brkinsko-ilirskobi-striškem predelu ter na Postojnskem. Kmetijsko proizvodnjo nameravajo povečati predvsem z izboljšanjem kvalitete semen, s povečano potrošnjo u-metnih gnojil (skoraj štirikrat več kot leta 1956), s povečanjem mehanizacije za približno 3 in polkrat ter s številnimi melioracijskimi deli. Tč ko bodo na obalnem pasu meliorirali področje Rižane in Badaševice, v notranjosti področja rek Pivke in Reke, razen tega pa predvidevajo še melioracijo okrog 10.000 hektarov pašnikov ter razna druga manjša melioracijska dela. Posledice teh del ter uvajanja najsodobnejših agrotehnič. nih ukrepov bodo vidne na vsefi področjih kmetijske proizvodnje. Vrednost kmetijske proizvodnje se bo predvidoma povečala od 5 milijard 561 milijonov dinarjev v letu 1956 na 9 milijard 7 milijonov dinarjev v letu 1961. Povprečno se bo torej kmetijska proizvodnja vsako leto povečala za 10,1 odst. Največji porast predvidevajo pri povrtnini (za 160» odst.) ter pri krmilih (ga okrog 10Q odst.). V sadjarstvu in frfhogradrfištvti bodb do leta iU61 obnovili 2670 hekta-10« sadovnjakov ih 965 hektarov vinogradov. Zelo se bo povečala živinorejska proizvodnja in sicer za 72 odst. Predvidoma se bo povečal prirastek goveje živine za 48 odst., prirastek prašičev za 73 oast., proizvodnja mleka pa za 77 odst. V ribištvu pa predvidevajo ,povečanje ulova za 147 odst. Dosegli ga bodo z nabavo 25 ribiških ladij ter z modernizacijo opreme ribiških ladij. Od drugih panog — največ po. zornosti prometu in turizmu Oglejmo si zdaj še na kratko, kaj predvideva perspektivni plan za razvoj drugih gospodarskih panog. Največ pozornosti bodo posvetili prometu in turizmu. Perspektivni plan predvideva med drugim izgradnjo operativne obale v Kopru v dolžini 4000 metrov (eno tretjino tega načrta so že uresničili). Sicer pa predvidevajo v pomorskem prometu povečanja prevoza blaga na dolgi plovbi za 163 odst., v obalni plovbi za 128 odst., medtem ko bodo potniški promet in pristaniške u-sluge v glavnem na novo u- nimo, da so v Kopru ustanovili posebno podjetje «Obalna plovba«, ki se je že kar dobro uveljavilo z drobnimi potniškimi in tovornimi uslugami. V cestnem prometu predvidevajo povečanje prevoza blaga za 462 odst. (pristanišče!), prevoza potnikov za 193 odst., u-flužnostnih storitev pa za 34 odst. Razumljivo je, da bodo morali znatno povečati prevozna sredstva in bo šlo v ta ramen okrog 60 odst. vseh investicij. Kljub vsemu pa po cestah ne bo mogoče opraviti vseh prevozov ’ in bo treba prej ali slej misliti tudi na železnico. Perspektivni plan predvideva, da je treba do leta 1961 izvesti vsa pripravljalna dela za gradnjo železnice Herpelje-Koper. Veliko pozornost bodo posvetili tudi FPT prorfietu. Predvsem bodo avtomatizirali telefonski promet v vseh večjih središčih okraja, v Kopru bodo zgradili moderno poštno poslopje, v drugih krajih pa bodo skušali prostore bolj ko mogoče sodobno opremiti. Vse večji dotok domačih in tujih turistov v koprskem o-kraju je moral seveda pustiti svoj odmev tudi v perspektivnem planu. Ker bo promet v gostinstvu znašal leta 1961 milijardo dinarjev več kot 1. 1956, bodo med drugim povečali število sedežev v gostiščih za 2500, uredili bodo vrsto kopališčnih, športnih in drugih naprav (termalno kopališče v Portorožu bodo začeli obnavljati že leta 1959) tu uredili gostišča na važnejših turističnih točkah in bifeje na obmejnih blokih. V gozdarstvu predvideva plan predvsem zmanjšanje sečnje, da bi okrepili gozdni sklad. Tako bo leta 1961 za 7 odst. manjša sečna kot je bila leta 1956. Nove pogozditve L. O. (Nadaljevanje na 5. strani) '■$ ■«> " H* ? i 4.j. *£ ** / ; ? - i- Znani ameriški komik Bob Hope pripravlja revijo, ki jo bo Madrid oddajal po televiziji 16. t. m. V nekem usketchun iz te revije bo nastopala tudi Gina Lollobrigida. Slika ju kaže pri skušnji «sketcha» Afera Arsal je le en znak da v libanonskem kotlu vre Samunovi ljudje merijo svoje sile, če so dovolj močne proti silam narodne fronte, ki ne kažejo prevelike vneme za odločen odpor Za Srednji vzhod je zar.es nemogoče dati neko sliko, ki bi veljala vsaj za mesec dni Vedno pride do kakega spora, do kake spremembe, do novih trenj ali do ponovnega izbruha starih, začasno zaduše-rih nasprotij. V zadnjih dneh se spet govori o nemirih, spopadih in trenjih. Veliko se govori o nevarnosti, ki naj bi jo za arabske dežele predstavljal komunizem. Arabska nacionalistična gibanja so se glede tega povsem vskladila z zahodnimi interesnimi sferami v sinkronizirani kampanji proti komunistom. Tudi v srednjevzhodni «Svi’ ci» — Libanonu, zadeve niso povsem gladke. 15. decembra je bejrutski stoodstotno zahodnjaško usmerjeni dnevnik «Le Soire* prinesel na prvi strani sicer kratko vest, toda pod velikim naslovom, da so enote lllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllli.rfflllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllfllllllllllllllllllllllllMlIllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiliiliilliliiiiiiiiiiiitlllllllllllllllllirTIIHIIIIIIIIIIflllllllllllllflllltlllUIIIIIIH ČEZ 40 LET NAS BO SKORO 5 MILIJARD Leta 2000 bo «k zalagala z energ Ni bojazni, da bi, tudi tako številni, trpeli lakoto Bilo je decembra 2958, ko so elektronski možgani mestne uprave v Des Moi-nesu sklenili, da iz urbanističnih razlogov porušijo staromodni nebotičnik v središču mesta. Pri rušenju zgradbe so našli neko kovinsko šatuljo, ki so jo’od-prli z največjo previdnostjo. Toda v njej so našli le nenavaden rokopis, na katerem so čitali; «...Vse se giblje s hitrostjo svetlobe, toda dopisnica, poslana iz New Yorka v Boston, še vedno potuje tri dni. Avtomobili so tako dolgi, da spredaj in zadaj nosijo dve različni registrski številki dveh držav. Cape Canaveral je glavno mesto ZDA, ker je to edini kraj, na katerega še ni padla nobena poskusna raketa. Imamo week-end, ki traja šest dni, na žalost pa imamo samo en dan, da se od tega weekenda odpočijemo...* Pod tem nenavadnim pismom je stal podpis: Bob Hope. Datum; decembra 1958. Težko je reči, če bodo to Hopejevo pismo dejansko našli čez tisoč let, ker nebotičnik, ki ga sedaj grade v Des Moinesu in v katerega temelje so vzidali gornje pismo, verjetno ne bo dosegel tako visoke starosti. Tu- *r d Nadja Lebanova in Adrijan Viles v prizoru iz baleta v Suppejevi opereti ki jo bodo danes predvajali v Križu ■Boccaccioa, di je težko reči, če se bo prerokovanje znanega filmskega komika o svetu bodočnosti res uresničilo, tudi ne glede na to, da avtomobili ne bodo nikoli tako dolgi, da bi segali iz ene države v drugo. Vendar pa je moč s precejšnjo gotovostjo govoriti o nekaterih drugih napovedih, ker v tem primeru ne gre za prerokovanja, ampak za prognoze, ki jih moremo postaviti na osnovi matematike, grafikonov in statistike. Tako vemo že sedaj, koliko ljudi bo na Zemlji leta 2000 in celo kolikšen del prebivalstva bo takrat' bele, črne ali rumene rase. Leta 1920 je bilo na svetu 1834 milijonov ljudi; v letošnjem letu jih bo 2631 milijonov, to je za celo milijardo več. Od leta 1950 do 1956 nas Je bilo vsako leto več za 43 milijonov, od leta 1956 pa naraste človeštvo za 47 milijonov letno; čez štiri ali pet let nas bo okrog 3 milijarde, leta 2000 pa bo živelo na Zemlji 4.7 milijarde ljudi, kar pomeni, da se bo v naslednjih 40 letih prebivalstvo naše Zemlje pomnožilo kar za 2 milijardi ljudi, ki jih bo treba obleči, prehraniti, šolati itd. Ali bo človeštvo uspelo v tej nalogi? Tu so prognoze mnogo bolj negotove, toda učenjaki smatrajo, da se tudi tako ogromnemu človeštvu ni treba bati niti lakote niti pomanjkanja energije. Prav tako eksplozivno kakor raste človeštvo, se razvijata tudi znanost in tehnika. Pred 40 leti so bili avtomobili, radioaparati, letala, komaj na začetku svojega razvoja, kakor je še danes izkoriščanje atomske energije. Ce pa so letala v 40 letih dosegla popolnost, bo izkoriščanje atomske energije potrebovalo mnogo krajše razdobje, ker je razvoj tehnike in znanosti hitrejši, njune možnosti in sredstva pa večja. Ce je bilo 19ST7. leto, v katerem je drugi sovjetski satelit ponesel s seboj Lajko, bo letošnje leto po vsej verjetnosti leto prvega človekovega poleta v vsemirje. Tak načrt je že tu; z letalom «X-15» se bo ameriški poskusni pilot Scott Cross-field skušal dvigniti v višino 160 km in morda celo više. «X-15» je že bolj raketa kot letalo. Poleg tega pa bodo že v tem letu po-skurili izstreliti raketo s človekom. Zgornji del rake1 te — kabina, v kateri bi se svoji subjektivni izkušnji, leteti samo en dan, pri svoji vrnitvi na Zemljo pa u-gotovi, da je preteklo tisoč let! Eno od najbolj dramatičnih in najzanimivejših področij bodočnosti bo vedno širša uporaba elektronskih »možgan* za reševanje matematičnih, znanstvenih, tehničnih in drugih vprašanj. Na tem področju so dosegli že ogromne uspehe. Zgradili so vrsto zapletenih strojev, ki delujejo avtomatsko, brez prisotnosti človeka, in poslušno izvršujejo ukaze z magnetskega traku. Taki stroji prekašajo tudi naj- /^ITATET II NA TR2ASKEM 1N v italiji l (jIIAIlLJI naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1959 Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 2*. tel. 37-331 nahajal »vsemirski potnik* — bi se vrnil na Zemljo z letalom. Neki znani ameriški strokovnjak pravi, da je povsem mogoče, da bomo do leta 2000 imeli vsemirske ladje, ki bodo letele s hitrostjo, ki bo zelo blizu hitrosti svetlobe. To nam bo omogočilo proučitev nekaterih fantastičnih domnev, ki so nastale na osnovi Einsteinovih teorij. Te teorije dopuščajo med drugim možnost, da ae življenjski procesi človeka, ki leti s hitrostjo svetlobe, skrajšajo v tolikšni meri, da more on. po Komu „hula-hoop“ koristi, komu škoduje? Ni valno, le je neka zamisel pamtena alt n«, da bi nekdo obopntet. Američan, ki je »rvi — s potrebno reklamo — vrgel v. promet obroče w plastične snovi z* ples «hu- la-hoop», je že bogat. Samo v Ital,j, šopih do nede demm-6ral prodali žt ndd milijon. Pred prazniki pa *mo •« 0*0-kem koraku srečevali mamice in očete, deklice in dečke, )(i so nosili toliko zaželeni o-broč. *Huta-hoop» je pač moda m kdor se mode ne drži, je starokopiten. To miselnost »ost i lotili 2 druge plati v tem primeru ni važno, ali tre ta neumno nooost ali za nov način zabave, pač pa je važno, alt to mvei^nu organi-trn* škoduje ati kprjett. vn<* nje krbva iz plastične dkoli pasu, vratu in kako drugače, bi znalo biti neke vrste telovadba. Vsekakor gre za pelo krepko telovadno vajo. pa je ta rlova telovadba ali ples zelo nap oren, nam doka- zuje dejstvo, da je v dosedanjih tekmovanjih redkok do zdržal vel kot nekaj ur. Iz Francije, iz Japonske in tudi od drugod so že prišli glasovi o hujših posledicah te svojevrstne telovadbe-plesa. Na Japonskem je ehula-hoop* terjal tudi eno življenje, Kaj menijo o tem zdravniki? Mnenja o ebula-hoopu* z zdrai> stvenega stališča so deljena. Odvisno je od tega, kdo se s to novo telovadbo-plesom u-kvarja. Mladi ljudje, katerih grgani so še zdravi in prožni, ne bodt^ od plesa *hula-hoop» torni0' »ivi * JV« 'lov,o se ustavljali, pn ,wn<-dnxh ne Vse drugače pa tam, puč pa *d bomo te no- )e & za ljudi, katerih starost gre lez 20. ali 30. leto, in za ljudi, katerih organizem ni tieč tako popoln, tako zdrav, tako prožen. Da ne omenjamo seveda starejših, Doslej so zdravniki dovolj točno ugotovili, da se more s pletom »hu-la-hoops zdravstveno stanje nekega organa, ki je bilo nekoč okrnjeno, ali na katerem )e bolezen ostala prikrita, naglo poslabšatt. Včasih pa se posledice nore telo vadb e-ple- ta pokažejo šele pozneje. «Hula-hoops anatomsko največ prizadene hrbtenico, sklepe, mišice, srce, krvni obtok, jetra, črevesje, ledvice in živčni sistem, mogli bi reči torej, da «hula-hoops vpliva na ves organizem. Ce je eden izmed organov, ki smo jih našteli, šibak, bolan ali morda šele ozdravljen, ne bo nič čudnega, če se bo po daljšem ali ponavljajočem se plesu z obročem bolezen poslabšala a-li ponovno pojavila. Jetrni kamni ali ledvični kamni na pr. so dolgo mirovali. Človek z žolčnimi ali ledvičnimi kamni pa je začel s «hula-hoopom» in žolčni ali ledvični kamni so se oglasili. Nekdo je dolgo bolehal za sklepnim revmatizmom. Bolezen se mu je po daljšem zdravljenju potuhnila in ga pustila pri miru. Se-aaj se je lotil «hula-hoopu» tn zadremani sklepni revmatizem se je ponovno oglasil. Nekdo je imel začetno skoraj neopazno kilo. Sam ni vedel, da jo ima, ker je bila malenkostna tn ne boleča. Ko pa je začel z daljšimi plest ehula- hoop*, se mu je kila razširila in potreben bo kirurški poseg. Toda niti ni nujno, da do poslabšanja pride takoj. Možno je, da se bodo posledice čutile šele pozneje, morda šele čez leto. Dvignil bo kak težji predmet, napravil kak večji napor in kila b0 tu. In to ne bo posledica sedanjega napora, pač pa bivše vnete telovadbe ehula-šoop*. /n kar velja za kilo, tel ja tudi za druge zdravstvene posledice. Veliko je še norebitnih posledic teba plesa, ki je sedaj tako v navadi in nemogoče bi bilo našteti vse njegove negativne plati, ker se tudi ne dajo kontrolirat,, in ker je nemogoče že danes vedeti za vse negativne posledice ehula-hoopat, ki je ■•> - . - .1 —K ■> I I I III III , " Za dograditev otroškega vrtca bodo potrebovali še dva in pol milijona Ur Kakor smo že poročali, je bil prejšnji teden doberdob-*ki župan Andrej Jarc pri prefektu, kateremu je prikazal nekatera najvažnejša vprašanja, s katerimi se ukvarja občinska uprava. Eno izmed teh je vprašanje najemnine za lovišča. Občina prejema od lovske zveze letno vsoto 128.000 lir, ki jo smatra občinski svet za neprimerno, kajti doberdobsko lovišče je med najbogatejšimi v pokrajini. Zupan je naglasil, da, bi se morala najemnina povišati. Drugo važno vprašanje je gradnja otroškega vrtca v Doberdobu. Za to poslopje so že izbrali prostor, izdelani so tudi , načrti in določenih je 8,5 milijona lir. Kakor pa se je izkazalo, s tem denarjem občinska uprava ne bo mogla poslopja dograditi in ga o-premiti. Potrebovala bi še kakšna dva milijona in pol lir, če bi hotela poslopje izročiti svojemu namenu. Zupan je zaprosil prefekta, da bi se zavzel za to vprašanje in preskrbel občini še preostali potreben denar. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje gorskih krajev, ki imajo finančne olajšave. Med te kraje bi morala spadati tudi doberdobs-ka občina. Občinski svet je že napravil potrebne korake, vendar je župan smatral za potrebno, da pridobi za to stvar tudi naklonjenost prefekta, da bi se vprašanje čimprej zadovoljivo rešilo. U-pravniki doberdobske občine se namreč zavedajo, da bi precej denarja, ki ga sedaj v obliki raznih dajatev dajejo državi, ostalo doma, če bi občino vpisali v skupnost gorskih krajev. Popravili bi lahko ceote, elektrificirali še preostale vasi (Dol), skratka, v svojem delu se ne bi omejevali samo na upravne zadeve, ampak bi lahko izvajali tudi program javnih del in tako zboljšali življenjske razmere prebivalstva. Končno je bilo načeto še vprašanje cest. Zupan A. Jarc je prefektu povedal, da namerama občina zgraditi novo cesto, ki bo orožniško postajo neposredno povezala z glavnim trgom. Nova cesta bo veliko krajša od sedanje poti, ki , pelje mimo pokopališča. Županstvo ke je že pričelo pogajati za odkup z zasebniki, ki so lastniki zemljišč, kjer bo šla nova cesta Pre- fekt se je za vsa vprašanja živo zanimal in obljubil svojo pomoč. Govorice so se uresničile Depicolzuane podal ostavko Pred dnevi smo sporočili, da namerava podati predsednik trgovinske zbornice Donato Depicolzuane ostavko na svoj položaj. Izkazalo se je, da je bilo naše predvidevanje utemeljeno, kajti v soboto popoldne je Depicolzuane uradno podal ostavko odboru zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, kateri je predsedoval od leta 1952. Ze pred tem letom je bil 7 let podpredsednik. Ta korak je napravil zaradi slabega zdravja. Od sedaj dalje se bo posvetil izključno samo svojemu trgovskemu podjetju s kurivom. Po mestu se že širijo najrazličnejše govorice o novem predsedniku. Kot najresnejši kandidat je dosedanji dolgoletni podpredsednik trgovinske zbornice Giovanni Bigot, trgovec z jestvinami na drobno in na debelo. Zadnjo besedo bo izreklo ministrstvo za trgovino, ki bo novega predsednika izbralo iz seznama o-seb, ki mu ga bo predložila prefektura. INICIATIVA CRI Štirim novorojenčkom podarili zibelke Včeraj dopoldne ob 11. uri so podelili na sedežu Italijanskega Rdečega križa v Gorici štiri zibelke in opremo za novorojenčke, ki so se rodili o-koli Novega leta Ti otroci so Loredana Vižintin iz Pev-me, Furio Gerin iz Villesse, Roberto Filli iz Krmina in Fiorenza Tanut iz Koprive. Poleg zibelke je posteljno perilo s štirimi rjuhami, copatke, kapica in podobne reči, ki jih potrebujejo novorojenčki. Srečne štiri matere si res niso mogle želeti boljšega novoletnega darila za svoje o-troke. Najdena predmeta Na poveljstvu mestnih stražnikov imajo žensko jopico ter par otroških rokavic. Kdor lahko dokaže, da sta najdena predmeta njegova last, naj ju gre iskat. iiiiiiiiiHiiitiiHiiiiMiiitiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiMiiiiiifliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiniiiiiiiniitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiH S pokrajinskega kongresa PSI Večina delegatov glasovala za Veeehiettijevo resolucijo Izvoljen nov pokrajinski odbor, v katerem so trije Slovenci Delegati za kongres v Neaplju V nedeljo zjutraj se je približno sto delegatov iz vse pokrajine zbralo na sedmem pokrajinskem kongresu Socialistične stranke, ki je bil v glavni dvorani Delavske zbornice. Bili so prisotni gradeški ribiči in tržiški delavci, ljudje iz slovenskih vasi in mladinci iz mesta. Pričakovanje za ta kongres je bilo veliko, kajti politična javnost je hotela vedeti za mnenje članov Socialistične stranke o treh resolucijah, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem vsedržavnem neapeljskem kon- gresu. Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katero so prišli sen. Antonio Tambarin, sen. Fermo Solari, Vittorio Semola, Eiio Zuliani, Dolores Boscaro-lova in Riccardo Cristiani, je predstavnik goriške mestne sekcije Alfio Cantelli izrazil svoje zadovoljstvo, da je kongres tokrat v‘glavnem mestu naše pokrajine. Povzeli so nato besedo tajnik goriške federacije KPI Vincenzo Marini-Banfi, predstavnik PSDI Vin-cenzo Pontini, predstavnica UDI Etta Comar, predstavnik Delavske zbornice Fulvio Ber-gamas, predstavnik ANPI M»- MimimiiiiiiiminiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiMitiiniiiiiiJiMiHiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Obračun za leto 1958 Delovanje Zele to patrulj prome Za globe »o avtomobilisti in motociklisti plačali nad 7 milijonov lir Kolikšno vlogo ima Zeleni križ pri nesrečah in boleznih, ki doletijo prebivalce naše pokrajine, predvsem pa Gorice, se vidi že iz samih poročil o prometnih in drugih nezgodah; še bolj nazorno pa nam njegovo delovanje pove poročilo te ustanove o delovanju v letu 1958. Prvo pomoč je osebje Zelenega križa nudilo v 1063 primerih; zanje je prevozilo 6.346 km. Za člane je bilo opravljenih 1411 prevozov s 14.771 km. Na sedežih Zelenega križa v Gorici in po drugih ambulato-rijih so obvezali 4.585 oseb. Ustanova je imela konec leta 4 rešilne avtomobile ter dva avtomobila za prevoz osebja m blaga. S tem letom si bo ustanova kupila nov modelen rešilni avtomobil z napravo za umetno dihanje. Tudi cestna policija je zaključila staro leto z zelo plodnim delovanjem' V preteklem letu je 3.819 patrulj, ki so bile v službi 25.178 ur, prevozilo 429 779 km, kar predstavlja približno desetkratno pot okoli zemlje na Ekvatorju. Stražniki so skrbeli za varnost prometa, prisodili pa so tudi globe, če so bili prekrški prehudi. Skupno je bilo prisojenih 12.485 glob, od tega je bilo za 3.639 primerov napravljen zapisnik, ostale globe (8.851) pa so bile poravnane na kraju samem. S temi globami so državljani plačali 7.015.000 lir. Cestna policija je sodelovala pri 17 smrtnih prometnih nesrečah, v katerih je izgubilo življenje 19 oseb. Juvenlina - Tricesimo (l):3) Juventina je v nedeljo izgubila na domačem igrUču proti enajstorici iz Trieesima, ki si je s priigranim* dvema točkama priborila prvo mesto na lestvici, Juventina pa je še vedno na zadnjem mestu t 6 točkami. Upali smo, da se bo z novim letom Juven-iini sreča nasmehnila, vendar •smo se všteli. Sreča ne prinese zaželenega rezultata, če ni tudi tehničnega znanja. Juventinci so imeli v prvem polčasu tudi n^.caj smole; sod nik je izključil iz igre Darja. Ko so igrali z desetimi igralci niso dobili nobenega gola; nekajkrat so celo poskušali pri rezultatu 2:0 s protinapadi, toda brez uspeha. V drugem polčasu so gosti pri streljanju kota prestregli žogo in jo neubranljivo poslali v mrežo poleg nemočnega Luvisolija. Končni rezultat 3:0. Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala proti S. Gottardu, ki je na 12. mestu na lestvici, medtem ko je Juventina na zadnjem (18.) mestu. —«»---- Prometna nesreča Ob 15. uri sta se v nedeljo na križišču Ul. Orzoni In Ul. Čampi zaletela avtomobil in motocikel. Avtomobil je vozil 46-ietni uradnik France-sco Leban iz Ul. Tronco, motocikel pa 16-letni Mario Bn-gadini iz Ul. Caprin 21, ki je peljal na zadnjem sedežu 15-letnega Franca Baudraca s Svetogorske ceste št. 7. Precej sta se potolkli vozili, od voznikov pa samo Baudraco, ki se je potolkel po glavi in bo ozdravel v petih dneh. ——«»— Padec dečka Včeraj popoldne se je osemletni Alfredo Venter s Placu-te 4 igral na hišnem dvorišču in nerodno padel ter si poškodoval desno roko. Ozdravel bo v 25 dneh. DEŽURNA* LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 2576. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem leta lišču zabeležili najvišjo tem sosednih držav. rio Fantini-Sasso in zastopnik I -.ovali za predlagane resolu- tižaške socialistične federacije prof. Paolo Medani. Po pozdravili je pokrajinski tajnik Vittorio Semola prebral poročilo o delovanju stranke v zadnjih dveh letih, o uspehu na političnih volitvah in na upravnih v Ronkah, o borbi za izvedbo ustšfve in za izvedbo avtonomne dežele. Poseben poudarek je dal govornik na dejstvo, da je znala Socialistična stranka izvesti teko v parlamentu kot v deželi akcijo za priznanje pravičnih zahtev slovenske manjšine, kar je imelo za posledico, da se je pretežen del slovenskih volivcev opredelil za socialistično listo. V nadaljevanju razprave so trije govorniki prikazali tri resolucije, ki so jih izglasovali v Rimu člani centralnega odbora stranke. Giovanni Gior-gi iz Tržiča je prikazal Vec-chiettijevo resolucijo, ki zahteva enotno borbo socialističnih delavcev skupne s komunisti za dosego delavskih pravic; Alfio Cantelli iz Gorice je orisgl Nennijevo ie-solucijo, ki zahteva avtonomno borbo in delavslčo enotnost, a se ne, ozira na brezkoristne dogme, marveč gleda bolj na trenutne možnosti za uspeh, ki jih ima stran« i; Eu-gmio Azzalini iz Aagraj* pa je prikazal Bassovo »pknrhlo, ii ožigosal ostali dve ivsolu-«iji, ki imata, po njegovem, seme nevarnosti za razcep stranke. Na popoldanski seji se je tr.e'a živahna diskusija o treh poročilih in c delovanju stranke. Na govorniško tribuno je pr.šlo precej delegatov Karle Sc šol iz Pevme je dbzlrav l delegate v slovenskem jeziku, prav tako je spregovoril v slovenščini Karlo Cernic iz Doberdoba. V diskusijo je posegel, med drugimi, tudi senator Fermo Solari iz Vidmi. Pozno zvečer so delegati gla- cije. Absolutno večino je dobila Vecchiettijeva, in sicer 262 glasov, t. j. 56,8 odst., Nen-nijeva resolucija je dobila 146 glasov, t. j. 31,8 odst., Bassova pa 52 glasov, t. j. 11,4 odst. Kot delegat na vsedržavni kongres v Neaplju bo šel za večinsko resolucijo delavec Giovanni Giorgi iz Tržiča, medtem ko bosta glasove za Nennijevo in Bassovo resolu-c.jo ponesla v Neapelj kandidat Solari iz Vidma in Gerli iz Trsta. Nato je bil izvoljen, več ali manj sorazmerno z zgornjimi izidi, nov pokrajinski odbor, v katerega so prišli naslednji člani Socialistične stranke: Azzalini Eugenio, Cavallari Ezio, Capello Mario, Carraro Osvaldo, Cernic Karlo iz Doberdoba, Celle Massimo, Culi at Bruno, Doria Ricciotti, Di Bert Armando, Fedel Livio, Giorgi Giovanni, Narduzzi Ro-molo, Pizzul Romeo, Portelli Giulio, Sanvidotto Romano, Spmola Vittorio, Sošol Karlo iz Pevme, Valentini Vinicio, Vižintin Viktor z Dola, Zor-zut Marco in Zuliani Elio. Novi pokrajinski odbor se bo sestal v prihodnjih dneh, da razdeli funkcije in da izvoli novega pokrajinskega tajnika stranke. «»------- Kino v Gorici CORSO. 13.00; »Deset zapovedi*, A. Baxter, C. Heston, Y. De Carlo, vistavisipn v barvah. VERDI. 15.00: »Namišljeni general*, 1 G. Ford. VITTORIA. 14.30; «Kruh, sir in fantazija*, slikanica v barvah. CENTRALE. 15.00; «Tarzan in čarovnik*, G. Scott in E. Brent, cinemascope v bar vah. MODERNO. 15.00: «Sedem nevest za sedem bratov*, barvni film. Izjava indijskega veleposlanika Indija bo sodelovala na XI. tržaškem velesejmu Včeraj je odplula iz Trsta motorna ladja «Jalat ihar» Indijski veleposlanik Khub Chand je med svojim obiskom v Trstu imel tudi .daljši in važnejši razgovor s predsednikom tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassijem. Na koncu razgovora je sporočil, da bo Indija sodelovala na XI. tržaškem mednarodnem selesejmu. Med razgovorom je veleposlanik Khub Chand orisal sedanji indijski gospodarski položaj in poudaril, da se dežela sedaj zelo naglo razvija in da je naredila v enajstih letih neodvisnosti velike korake naprej. Vse to pa seveda pomeni povečan uvoz opreme in naprav za potrebe indijske industrije, kot tudi drugega bla. ga za potrebe ogromnega indijskega trga. Prav iz teh razlogov je tudi družba «Scin- dia Steam Navigation* ustanovila redno pomorsko zvezo s tržaškim pristaniščem, ki omogoča nagle in zanesljive zveze z deželami Srednje Evrope. Predsednik trgovinske zbornice pa je obrazložil ugodnosti. ki jih nudi za tuje uvoznike in izvoznike tržaška prosta luka in predlagal, da bi Indija napravila v njenem okviru stalno razstavo svojih tiDičnih izvoznih izdelkov. Na tak način bi bilo mogoče .razno blago ugodneje prodati v zalednih državah. Veleposlanik Khub Chand je zagotovil, da bo ta zanimiv predlog proučil. Včeraj je odplula iz Trsta motorna ladja «Jalavihar», s čimer je bila ustanovljena nova redna zveza. Ladja je odplula proti’ Suezu, na povratni poti pa bo priplula v Trst skozi Gibraltar. — «»------ Star upokojenec hotel napraviti samomor Zaradi bolezni je 70-letni u-pokojenec Antonio Bandelli iz Ul. delle Docce 8 tako obupal, da je že več dni mislil, kako bi zapustil ta svet in brez trpljenja odšel v grob. Prilika pa se mu je ponudila v nedeljo zjutraj. Mož je upal, da bo žena dolgo odsotna in ko je za seboj aprla vrata, je Bandelli stopil ’k plinskim pipam im jih odprl. .Plin je začel uhajati v kuhinjo in mož je mislil, da je končno prišel trenutek, da se poslovi od tega sveta. Toda na srečo se je njegova žena vrnila že po 15 minutah in s tem nehote preprečila moževe samomorilne namene. Bandellijeva je seveda najprej poklicala na pomoč osebje Rdečega križa, a žal tedaj ni bilo niti enega rešilnega avta na razpolago. Da ne bi izgubljali časa, so bolničarji telefonirali kvesturi, ki je dala na razpolago avto, s katerim so Bandellija nemudoma odpeljali v bolnišnico. Tu pa so ugotovili, da zastrupitev ni resna, vendar so starega moža vseeno iz previdnosti pridržali pod zdravniškim nadzorstvom. V nekaj dneh bodo izginile vse posledice moževega nepremišljenega dejanja. PISMA UREDNIŠTVU Vizumi za Jugoslavijo vedbo izletniških vizumov na ustih vseh nasprotnikov socta- Prejeli smo več pisem, v katerih naši čitatelji sprašujejo, zakaj so bili ukinjeni tridnevni izletniški vizumi za Jugoslavijo. Eno 6d teh pisem pravi; Ukrep generalnega konzula ta FLRJ v Trstu, s katerim so bili z dne 15. decembra u-kinjeni izletniški vizumi za Jugoslavijo, je vse Tržačane, zlasti pa nas tržaške Slovence hudo prizadel. Menda je vsakomur znano, da imamo tržaški Slovenci svoje sorodnike, svoje brate in sestre tudi cnstran 10-kilometrskega pasu in to ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvatskem in v Srbiji (moj brat je bil na primer med vojno z vso družino izseljen iz Celja v Srbijo in st je potem ustvaril nov dom v Beogradu). To je bil tudi eden od razlogov, da smo se z veseljem posluževali u-godnosti, ki nam jih je nudil tridnevni izletniški vizum za potovanje v Jugoslavijo. A ie eden od razlogov! Koliko tržaških Slovencev in Tržačanov je rado ob nedeljah odšlo na izlet v Jugoslavijo, kjer' je spoznalo vsaj nekaj življenja onstran eželezne za-vese». Ali ste opazili, da je ta izraz, ki je bil pred p odpisom listične Jugoslavije in da skoraj ni bilo dneva, ko ga ne bi- kdo javno imenoval, v zadnjih letih povsem izginil? Odprtje meje je bil po mojem mnenju najboljši odgovor vsem obrekovalcem in klevetnikom, ki so danes, oziroma ki so se do pred dnevi lahko sami prepričali, kakšna je jugoslovanska stvarnost. Morda mi boste v odgovor navedli probleme finančnega in valutnega značaja (o tem sc namreč dosti govori), a vam že vnaprej rečem tole; u-kinitev tridnevnega vizuma za 150 lir je prizadela predvsem revne ljudi, niti najmanj pa ne onih, ki imajo denar in torej tudi možnost, da plačajo za vizum 2400 lir oziroma za družinsko potovanje skoraj 10 tisoč lir. Tisti, ki so pri vsej stvari najbolj prizadeti, so pač revni delavci, kmetje, u-radniki in drugi, ki morajo gledati na vsako liro, da se lahko preživijo. Povejte mi tole: ali si srednji uradnik, ki ima ženo in dva odrasla otroka, lahko pod takimi pogoji privošči eno ali dvodnevni izlet v Ljubljano? Za nas tržaške Slovence pa je ukrep še toliko bolj n era-l>idemskega sporazuma in u- j zumljiv, ker nam onemogoča iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanje deželne avtonomije Socialdemokrati vseh treh federacij predlagajo Trst za glavno mesto dežele Poudarili so, da se morajo izvesti volitve deželnega sveta po proporcionalnem sistemu V nedeljo so se sestali v Gorici predstavniki tržaške, goriške in videmske federacije PSDI, ki so nadaljevali razpravo o statutu za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija “ Julijska krajina. Tržaško federacijo so zastopali Giorgio Cesare, Tullio Luzzat-to in Carlo Schiffrer. ‘Na sestanku so socialdemo- Tudi v Rojanu so na Trgu tra i Rtvi pred cerkvijo namestili na zid pri trafiki nov avtomat za cigarete. Kot vidimo na sliki, so že prišli prvi odjemalci, otroci pa pasejo svojo radovednost. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiniMimMiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiHiiiiiiiiiiiiiiii Iz koprskega okraja Tudi na škofijske proslavili prihod novega leta Nujprej so jugoslovanski obmejni organi povabili italijunske, potem pa so prišli tostran v goste - Uspel baletni večer Prispel je prvi žeijav - Ureditev ceste iz Marezig v Truške Kot vsako leto tako so tudi letos obmejni organi in carina na obmejnih blokih med Italijo in Jugoslavijo iz prehoda iz starega v novo leto lepo med seboj proslavili prihod novega leta. Jugoslovanski obmejni organi na bloku pri Škofijah so povabili stanovske prijatelje z italijanske strani k sebi in jim po*starem slovanskem običaju pripravili prijeten večer z zakusko. Tako so ob okrašeni novoletni jelki in klijočem žitu čestitali novo leto in jim pripravili tudi zakusko, na ražnju pečeno jagnje in mladega pujska, o-kusili so lanski pridelek vinske trte in se med seboj prijetno pomenkovali. Italijanski obmejni organi pa so nato povabili jugoslovanske obmejne organe in jim na svoji strani tudi priredili lep in prijeten večer. To vsakoletno novoletno praznovanje ali zaključek dela v starem letu vedno bolj poglablja prijateljske stike med sosednima državama, saj se organi obeh držav vedno le najlepše izražajo o koristnosti maloobmejnega prometa deluje v okrilju delavskega I ititi do sedanje postaje, ki je prosvetnega društva »Svobo- v Matezlgah več kot uro in da», ni mogel zadovoljiti vseh, pol hoda iz Trušk ki so želeli videti prizadevanja te šole in uspehe, ki so jih dosegli v 10-letnem obstoju. Zato je tudi popolnoma upravičeno, da je vodstvo šole pripravilo ljubiteljem baletne umetnosti ponovitev baletnega večera. Zanimanje med mladino je precejšnje, kar je dokazal že prvi nastop. Včeraj je spedicijsko podjetje pripeljalo s svojimi vozili v Koper prvi žerjav, ki bo potreben za nemotena nakladalna in razkladatna dela v novem pristanišču. Žerjav je premičen im bo lahko služil tudi staremu pristanišču, ki še vedno v veliki meri nosi breme prometa. Prebivalci vasi Truške, ki je 15 km daleč od IJopra, so izpolnili svojo obljubo in še v lanskem letu uredili cesto iz Marezig do Trušk, tako da je vozna za avtobusni promet. Truščani so žrtvovali za ta dela nad 3.000 prostovoljnih delovnih ur, ostalo pa je prispeval krajevni urad Marezige. Sedaj prebivalci samo čakajo, kdaj bo avtobusno pod peraturo 8,6 stopinje, najnižjo I Zelo uspel baletni večer I jetje Slavnik uvedlo progo, da ( pa —2,4 stopinje. I koprske baletne šole. katera | ne bo treba delavcem več ho-|< Nesreča vajenca Čeprav se je 14-letni Mauro Catapano iz Ul. Pascoli že v soboto ponesiečil med delom, se je šele včeraj zavedel, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo. ponoč namreč fant ni mogel zaradi bolečin niti zatisniti očesa in zjutraj se je z rešilnim avton odpravil v bolnišnico, kjer so ga zaradi u-darca na glasi z verjetno notranjo krvavtvijo sprejeli s prognozo okrivanja, razen seveda če ne to komplikacij, v 20 dneh na nevrološkem oddelku. Fant je poredal, da je pomagal napeljivati električne žice v stavbi, ki jo v Ul. Mar-chesetti zidaj* za INA-CASA, pri čemer je stal na lestvi. Toda med d*lom je izgubil ravnotežje in je padel na tla'. Čila j te in Urite PRIMORSKI DNEVNIK Odkup stanovanj zavoda IACP V preteklih dneh so bila sprejeta zakonska pravila, ki določajo, da najemniki ljudskih in drugih stanovanj, ki so bila zgrajena z državnim denarjem, kupijo stanovanje na dolgoročne obroke. Posebna parlamentarna komisija, ki je obravnavala to vprašanje, je dolgo časa proučevala 'Vlasti zidanje ljudskih stanovanj v Trstu in prišla do zaključka, da se v našem me-s>u lahko prodajo najemnikom vsa stanovanja Zavoda za ljudske hiše (IACP) in druga stanovanja, ki so bila zgrajena z državnimi sredstvi. V povojnil letih so zrasli v Trstu celotni novi mestni rajoni, ki so jih sezidali v okviru Zavoda za ljudske hiše z državnim denarjem. Na stotine stanovanj so sezidali ra Elizejskih poljanah, na Pončani, Greti, pri Sv. Ivanu, Na Lonjerski cesti, pri Sv. Ani in v Rocolu. Mnogo ljudskih stanovanj je bilo sezidanih tudi v mestu. Zato je na tisoče družin, ki jih ta zakon zanima. - Obenem pa vlada med najemniki ljudskih stanovanj tudi precejšnja skrb, ker še ne poznajo vseh podrobnosti zakona in se bojijo, da ne bi bili na kak način prizadeti. Za sedaj vsi najemniki stanovanj, ki so bila sezidana po vojni, vedo le, da bodo lahko odkupili stanovanje v katerem stanujejo. Združenje brezdomcev se je zaradi tega obrnilo na zadevno parlamentarno komisijo in ji obenem poslulo nekaj svojih predlogov za dokončno sestavo čimbolj pravičnega zakona. kratski predstavniki treh pokrajin ugotovili, da med njimi ni nobene bistvene razlike glede zahtev za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom. Obenem pa so se tudi sporazumeli o skupnem posredovanju pri svojem osrednjem vodstvu v Rimu, naj se zanima za dosego dvotretjinske večine v parlamentu za sprejem ustreznega zakonskega osnutka. Tržaški, goriški in videmski socialdemokrati so obso- dili zlasti stališče furlanskih demokristjanov, ki pretijo, da se bodo uprli ustanovitvi avtonomne dežele, če ne bodo določili Vidma za glavno mesto in sprejeli nekaterih drugih zahtev, ki bi postavile predvsem Trst v nemogoč u-piavni in gospodarski položaj. Vodstva PSDI iz treh pokrajin priznavajo, da je Trst edino mesto, ki mora postati sedež avtonomne dežele. Obenem pa so socialdemokrati poudarili, da morajo biti volitve za izvolitev deželnega sveta po proporcionalnem sistemu, brez kakršnih koli popravkov. Glede morebitne u-stanovitve pordenonske po-kiajine pa so mnenja, da to vprašanje ne sme prejudicirati ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom. Končno pa so socialdemokrati treh pokrajin priznali, da mora Trst dobili posebno področno avtonomijo, da bo lahko reševal svoja pristaniška in druga posebna vprašanja, ki jih ostale pokrajine nimajo. Sestanek deželnih predstavnikov PSDI bi moral prepričati tudi demokristjane tržaške, goriške in videmske pokrajine, da je prišel čas, da se tudi oni končno sporazumejo in da omogočijo čimprejšnjo obravnavo v parlamentu statuta za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. MUMiuiHiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiuiiuuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiui Nedeljske prometne nesreče Zaročenca sta se prevrnila s skuterjem pri Fernetičih Trokolesni tovornik v avto, vozač pa v bolnišnico • Tudi slikarjev avto se je zaletel v drug ustavljen avto Iti na kratek izlet v družbi | Ul. Giustiniano. Fant je nam-zaročenke: to je bil namen 22- reč šofiral trokolesni tovornik letnega uradnika Omera Ko-njedica z Vrdelce Skoljeta, ko se je v nedeljo zjutraj usedel na svoj skuter. Pot je zaročenca vodila mimo Opčin proti obmejnemu bloku pri Frne-tičih in ko sta prišla skoraj na kraj, je skuterist zgubil oblast nad vozilom in zletel s ceste. Se prej je podrl obcestni kamen in šele nato sta se Konjedic in njegova 18-letna zaročenka Marija Kravanja iz Ul. Petronio zvrnila skupno s skuterjem v obcestni jarek. Pri padcu sta se fant in dekle potolkla in ker ni bilo drugega izhoda, sta prisedla k agentom v policijskem avtomobilu in sta se odpeljala v splošno bolnišnico. Toda razen odrgnin in ran po obrazu in zloma zoba pri dekletu zdravniki niso ugotovili nobenih resnejših poškodb, zaradi česar so ju po nudeni prvi pomoči odslovili. Vseeno pa se bosta morala zdraviti v doma. či oskrbi približno 10 dni. Dve uri prej pa so moral, sprejeti na ortopedskem oddelku, in sicer s prognozo o-krevanja v mesecu dni, 21-letnega mesarja Luciana To-lussa iz Tovarniške ulice, ki je imel poleg majhne rane na obrazu tudi zlomljeno desno lopatico. Tolussa so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa kmalu po 8. uri zjutraj, in sicer takoj po nezgodi, ki se mu je pripetila na križišču Foro Ulpiano in proti Oberdankovemu trgu, a je nepričakovano in iz neznanih razlogov zgubil oblast nad vozilom, ki se je nagnilo ter treščilo v avto, ki je bil na parkirnem prostoru. V nedeljskih popoldanskih urah pa se je pripetila nezgoda tudi slikarju iz Skednja Avreliju Lukežiču med vožnjo z avtom po Miramarskem drevoredu. Lukežič je vozil proti Grljanu in v avtu sta bili poleg njegove žene Brune roj. Sancin tudi dve slikarjevi sestrični Angelina in Pavlina, o-be iz Ul. Giardini. Med vožnjo pa se je Lukežičevo vozilo zaletelo v avto, ki je bil u-stavljen ob pločniku, pri čemer sta obe vozili utrpeli na srečo majhno materialno škodo. Od potnikov pa so se vse tri ženske nekoliko ranile, vendar poškodbe niso bile hude, ker so zdravniki ženske po nudeni prvi pomoči odslovili iz bolnišnice. KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja dane* €. t. m. ob 16. url Lux film* Veliki dan (II grande giorno) Igra MIGUELITO GIL Tutw na C predvaja danes S. t. m. z začetkom ob 15. url komični film; «Ne grsmo (Non andiam o a lavorare) Igrata: STANIO in OLIO V sredo 7. t.m. ob II. uri ponovitev istega filma. stik z brati v matični domovini. Zdi se mi namreč, kot da bi nam hoteli zapreti vrata, ki bi morala biti — vsaj po mojem mnenju — noč in dan odprta. Upam, da mi bo cenj. uredništvo «Primorskega dnevnika» odgovorilo na vprašanje, zakaj je bil tedaj tridnevni vizum ukinjen. Pripominjam, da odgovora ne pričakujem samo jaz, temveč prav gotovo vsi čitatelji vašega lista. 1. S. Na vaš dopis lahko odgovorimo samo naslednje: zvedeli smo, da so bili izletniški vizumi ukinjeni povsod in ne samo v Trstu (torej tudi v Milanu* Celovcu, na Dunaju in povsod, kjer ima Jugoslavija svoja diplomatska predstavništva). Zakaj so bili ti vizumi ukinjeni, ne vemo. Ljudje, ki potujejo v Jugoslavijo, pa se lahko poslužijo turističnega vizuma, ki stane 650 lir, normalnega, ki velja 2300 lir in večkratnega ali trgovskega, ki stane 4200 lir. Vse druge informacije pa lahko nudi samo generalni konzulat FLRJ v Trstu. Turizem v Istri Spoštovuno uredništvo ePri-morskega dnevnika*/ V ePrimorskem dnevniku» in nekaterih jugoslovanskih Časopisih sem pred kratkim bral o zadnji turistični sezoni v Slovenski Istri m o nač-t.ih za izboljšanje turističnih naprav in uslug v Ankaranu-Sj. Nikolaju ter Portorožu. Stvar me namreč zanima ker rad zahajam ob praznikih in v poletni sezoni v te kraje. Zaradi tega bi hotel nekaj pri-pomniti, v upanju da bodo na pristojnem mestu, posebno pa turistična ustanova, upoštevali pripombe in želje izletnikov ter turistov, ki vedno bolj o-biskujejo istrsko obalo. Dobro je, da so na bloku pod Škofijami zgradili novo stavbo na jugoslovanski strani, tako da bodo na strani ceste i pregledi ob vhodu, na nasprot- j ni strani pa pregledi ob izho- j du. Na ta način ne bc več toliko gneče zlasti ob nedeljah in v poletni sezoni. Prav bi bilo da bi tako uredili tudi na italijanski strani. dede kopališča Sv. Nikolaj sem zvedel, da bodo verjetno za letošnjo poletno sezono že dokončali preureditev j starega samostana v moderno j restavracijo in hotel. Bil sem radoveden in sem si pred ne J kaj tedni ogledal zgradbo in okolico. Zamisel je vse pohvale vredna, ker bodo lahko gostje prihajali v ta prijetni kraj tudi izven sezone. Prav gotovo bodo številni Tržačani prišli sem na izlet ob sobotah zvečer in nedeljah. Urediti pa I morajo prostor za parkiranje \ avtomobilov in motorjev raz-j svetIjavo ter avtobusno zvezo s Trstom. Potrebno bi bilo tudi, da bi popravili in uredili ; cesto od bloka pri Sv. Jerne’ ju do kopališča. Glede Portoroža bi bilo marsikaj pripomniti. Omeniti pa bi hotel le nekaj, kar se zdi ( malenkostno, pa je vendar: precejšnje važnosti za vsakega turista. Predvsem v Portoroža j ni nobene servisne postaje za avtomobile. Brez tega si ni moremo predstavljati medna• j rodnega turističnega kraja kot' je Portorož. Nemogoče si ji misliti, da bodo v Portorož prihajali n. pr. turisti iz A' merike, če ne bodo prej uri" dili servisne postaje s primlr no mehanično delavnico in črpalko bencina. Turist, ki st pripelje z avtom, namreč ni pusti avtomobila na cesti, dl se tam praši in kvari. RadO" ved en je in se popelje na 9 bisk v razne kraje, ko pa urne, se mu ne ljubi praH avta in čistiti ter mazati s& jega vozila. Kaj pa še, & mora vulkanizirati zračnih ali nekaj popraviti pri mol°* ju. Glavna cesta je sicer as/fl^ rana toda ob nalivih je tu1 po tej cesti precej blata, ki' stranske poli niso tlakovan oziroma asfaltirane. Glede cF. ste pa je še treba opozori1 tudi na dva nevarna ovinki’ in sicer ob koncu kopališč proti Sv. Luciji in pri ladji’ delnici proti Piranu. Ta dva 9 vinka sta namreč zelo ostra cesta je tam preozka ter ne’ pregledna. Vsekakor bi ju rnl’ rali razširiti, sicer bodo Vr: no izmed največjih tur,stte krajev severnega Jadrana —t>IŽ Lani sem slišat tudi, ki1 »o se nekateri tuji turisti V''t jim zaradi klerika? Evropejci, hkrati pa so oplenili nekatere trgovine in sta- LUNI K tUNA \ NEVV VORK igralko Inger momu*rudarju g-^povprečmim, zaslužkom zmanjkali mesečni dohodki za 30 do 40 mark. V zadnjem času se je dogaja- ir *- E1 Ve. v rudnikih stalo tpdi iveč kolt enkrat na teden s« Inf Sirijo se govorke, da bo tudi po dvakrat v tediHi. nujne, c • naj naslone celiti vt:s o življenju ljudi, ki tod žive. Več milijonov ljudi v tej pokrajini, eni "izmed tistih. Ob DORTMUND, januarja bsivoč rna p-na ni ravno ste običajne- nju pcsameznih usod, ki so z najgosteje koncentrirano industrijo n* svwu, se kratko in malo razgubi v milijonskih številkah proizvodnih1 indeksov in milijardnega denarnega prometa, k-i je tu ‘nenehno v teku. Posamezne usode ljudi, katerih življenje je izpolnjeno z vsakdanjimi drobnimi radostmi dn skrbmi, so preveč v senci velikanskih ekonomskih dogajanj. In tako že desetletja žiivi v senci visokih dimnikov in jaškov skromna, pridna in silno varčna družina porurske-ga rudarja. Privezana z neštetim: nitmi na svoj rudnik, tako rekoč iz roda v rod, sestavlja vsakega prvega v mesecu proračun svojega Zitja. Povprečni- delavec s stalno plačo pride vsakega prvega domov v okrog 400 do 450 markami v žepu. Rudar, kopač—specialist, ki dela na a-kord, zasluži tudi več, toda ob zelo visoki delovni storilnosti. (Samo v zadnjih mer secih je delovna storilnost nenehno in občutno naraščala iz golega strahu, da ne bi delavcev postavili na cesto zaradi sedanje krize v premogovni industriji). Po zapletenih davčnih odbitkih, izdatkih za socialno zavarovanje, najemnino in ostalih stalnih mesečnih izdatkih premore družina kvečjemu še kakih 300 mark, v večini primerov niti toliko ne. In potem se začne računanje s pfenig:: izdatki za prehrano. V Zahodni Nemčiji skoraj vse statistično izračunavajo. Ta o je tudi z gospodinjskim proračunom, bvoj čas, torej še pred raznimi podražitvami v zadnjem času, so tako izraiunali, orurskih družin. Ali drt,.nJihove ekrbnjke še ob-b>.j8 1 na delu? Ali pa jim ,1-, 0 morda samo skrajšalP s'ub*k? *n 2man)iiali zar ZdSt *Bdnle se že dogaja. izmer,!0, 1 UVWiH *Prazn^ne rudu «i ' dncve. ko delo stoji, jo* v *** lahko »praznuje-Otlo **dl>)1 polovici leta je P° nekaj takšnih dni “•»•c. k tudi te j« bilo I dovolj, da so se tistemu za zadnjem času se ■■Skromni, družinski proračun bi potem prav lahko doživel popoln polom^ porurski rudar bi bržkone ponovno' spremenil politično barvo, morebiti celo v večji meri, kot je zaželeno tu, kjer je, denimo, Komunistična part1 j a prepovedana. Takšno bojazen cd-krito izražajo ne samo vladni krogi, temveč tudi sindikati, ki si zdaj prizadevajo, da bi s (('komunističnim bav-bavom* prisilili vlado, da bi intervenirala na trgu v prid porur-skim podjetjem. Bil sem na velikem zborovanju v Dortmundu, kjer je 25.000 delavcem govoril eden izmed sindikalnih javnih delavcev o dveh stvareh: o zadnjih omejitvah v socialnem zavarovanju in o poskusih nekaterih koncernov, da bi izigrali delavsko soodločanje. Ko pa je govoril o drugem, se ljudje niso nič kaj razvneli. Vsakogar med njimi so očitno težUe drobne skrbi zastran novih težav v njegovem domačem proračunu, ki bi ina-stale v primeru bolezni." ' Čeprav je bilo delavsko soodločanje prav v Porurju večje kot kjerkoli v Zahodni Nemčiji, je začelo prvotno izredno veliko zanimanje delavcev za to ustanovo pojemati. Verjetno je v dosedanji praksi nastal- prevelik prepad med delavci in tistimi, ki j-iii volijo v razne organe v podjetjih. Pa tudi podjetja, ki so vključena v truste in koncerne, že tako čedalje manj odločajo o svojih zadevah. V organe soodločanja pa velijo v glavnem sindikalne funkcionarje, izmed katerih sedi skoraj vsak skupno delodajalci hkrati v več. nadzornih m upravnih odborih in seveda prejema povsod tud: ustrezne tantjeme. Tako so videti kot nekakšni (»poklicni predstavniki* delavstva. Ta birokratizacija delavskega Soodli.čanja je postala že povsem očitna.'Pred očmi po- ' rurskega rudarja nastaja položaj, ko' ne loč: več jššfto tistega, o čemer govori njegov predstavnik, od klasičnega jezika delodajalca. Prav zdaj, v vrtincu .premogovna krize, tako sindikalni delavci kot delod,; jalci ppet skupno proučujejo položaj, brska-jj pc bilanca^ proizvo^nje.iin ]U'q»neta, s« htoraM zavzemajo za 'zaščitin profitov in tudi mezd ter zabtervajfi ustrezno državno intervencijo. Zd: se. ko da Je začel« izginjati tradicionalna pregrada med dosedanjimi protialov- nimi interesi. Zato pa se zdi, kd da že raste neka druga. Zaijjmpnje porurskega delavca za javne in splošne zadeve je v takšnih razmerah precej ponehalo. Se bolj se je umaknil med stene svoje hišice, sezidane na kredit. In v tej svoji osamljenosti se prepušča skrblj.vim mislim o tem, ali se bo njegova usoda srečno ujela z vsemi tistimi velikimi dogajanji v porur-skem gospodarstvu. In le od časa do časa se zgane, kadar od zunaj zasliši močnejši glas, ki ga sVari pred nevarnostjo, da bi bile napadene njegove korist: in pravice. Porurje dobi potem svoj pravi videz. Kakor na tistem nedavnem zborovanju 25.000 delavcev v Dortmundu. MILAN BAJEC Zadovoljen borec v vrstah Fidel Castra pred poslopjem vojne mornarice v enem izmed mest na severni obali pokrajine Las Villas. ? 5. — Švedsko zavestno prepeljali v bolnišni-ker je použila neko strupeno tvarino, verjetno amoniak. Njeno stanje je resno. Po prvi pohfijski preiskavi bi ne šlo za samomor. Po zatrjevanju upravnika zgradbe naj bi v bližini postelje, na kateri je ležala nezavestna Stevens, našli neko prazno steklenico, v kateri je bil amoniak; zdi se pa, da ga je Stesnensova popila po pomoti. Inger gtevens je nastopila v nekaterih filmih z Bing Cros-byjem, .Jamesom. Masonom in Yul Brunnerjem. Efektronski stroj za zdravniške diagnoze MOSKVA, 5. — Tass sporoča, da skupina sovjetskih znanstvenikov dokončuje elektronski stroj, ki bo sposoben napraviti zdravniške diagnoze. Sovjetski akademik Berg je omenil gradnjo tega aparata na otvoritveni seji konference, ki je bila posvečena vprašanjem uporabe elektronike na področju medicine Pojasnilo vatikanskega glasila «0sservatore Romano* Namesto poljskega «veleposlanika» samo «opravnik poslov» v Vatikanu Ker poljski «veleposlanik» pri Vatikanu, ki je samo predstavnik beguncev, ne more novemu papežu predložiti novih poverilnic, bo «veleposlaništvo» še ostalo, toda le z «opravnikom poslov» RIM, 5. —1 Vatikanski ««Os-servatore Romano«, je pod naslovom ((Potrebna ugotovitev« objavil članek v katerem se ukvarja .z vestmi, ki so se pred krajkijn razširile, da poljsko veleposlaništvo in li-tavska delegacija pri Vatikanu nista več priznani in torej ukinjeni. Na podlagi teh vesti so se že pojavila v tisku domnevanja o »spremembi vatikanske politike*. Vedeti je treba, da pod pojmom «poljsko veleposlaništvo« pri Vatikanu ni nršljeno •kakršnokoli predstavništvo republike Poljske, kot je po drugi strani znano, da tudi Litva nima lastnih diplomatskih predstavništev v inozemstvu. Gre torej za razna begunska predstavništva in če in bio- bi ukinitev takih predstavni-I štev pri Vatikanu že ne po- menilo ((spremembe politike*, | ljati*, poljškirin lita oski pred- bi lahko vsaj‘pomenilo začetek nekoliko bolj realističnega gledanja na' ‘spremembe rn ureditve v svgju Vendar pa pisanje glasila »Osservatore Romano* dokazuje, da še ni treba računati s takim realizmom, kajti stvar nima »pilitičnega* zna' čaja, poudarja list, temveč izključno «tehniško-juridičen» značaj. Vsa zadeva je namreč odvisna «od razumljivih zahtev po spoštovanju jasnih mednarodnih predpisov*. Navada je, pojasnjuje «0®serva-tore Romano*, da po smrti papeža predložijo diplomati, ki so bili pri njem akreditirani, njegovemu nasledniku nova poverilna pisma. Sedaj pa je tako, da »zaradi položaja, ki je preveč znan, da bi se bilo treba ob tem ustav- logije. Tndi Belgijski Kongo hoče postati neudi/isen Več mrtvih in ranjenih pri demonstracijah nezadovoljnih črncev v mestu Leopold vil le j T * I ' * ’•".*« ( ; { | k *. ■•-- ■ • ■ ■*« Ho nemirni/ je prišlo; ko je policija prepovedala zborovanje gibanja Abako, ki deluje za neodvisnost od Belgije - Uradno hočejo značaj demonstracij omiliti s trditvami, da gre zgolj za nastop brezposelnih LEOPOLDVILLE, 5. — 2u pan mesta je prepovedal zbiranje prebivalstva v skupinah več kot pet oseb, hkrati pa je izjavil, da so »praktično* vzpo. stavili red v tistih krajih mesta, kjer je sinoči prišlo do neredov; dodal je še, da so aretirali nekaj oseb, hkrati pa, da je bilo pri neredih ranjeno določeno število policajev in črncev. ' Do neredov 'je prišlo v črnski četrti Leopoldvilla, ker so krajevne oblasti prepovedale nčko zborovanje črncev. Pri prvem spopadu med črnci in agenti je biluzanjenih pet policijskih komisarjev, več črnskih policajev in določeno število demonstrantov. S kamenjem so napadli kak-i-h 50 avtomobilov, ki so jih vozili novanja, k: jiiih imajo belokož-ci v tej četrti. Policija in oddelki oboroženih sil pod belgijskim poveljstvom so blokirali vse dohode v črnsko četrt. Zborovanje je sklicalo Aba-ko (Združenje državljanov Spodnjega Konga), ki je plr-votno bila nepolitična organizacija, in ki se zdi, da se je sedaj postavila na čelo nacionalističnega gibanja v. Kongu. Smatrajo, da gre za najresnejše incidente, ki so se do sedaj dogodili v prestolnici belgijskega Konga. Nekateri predeli Leopoldvil-la nudijo kaj žalostno sliko opustošenja. Večino Evropcev, ki stanujejo ali delajo v četrtih domačinov, so preselili. V evropskih četrtih se je danes javilo na delo samo . 50 odstotkov črnca«. V Pokazati Po tekmi Ronut-Atentundria — - H Zaradi incidentov 7 prijav so morali policiji izkaznice, da kraju Acqua dei Corsari zasul Prijeli so tudi moža, ki je s pestjo udaril sodnika Guarnasehellija RIM, 5. — Na nogometni tekmi med moštvi Rima in A-lessandrie je prišlo včeraj do hujših incidentov, zaradi katerih je policija prijavila sodišču sedem oseb. Med temi so: tesar Quirino Fioravanti, ki je s pestjo udaril sodnika Guai~ naschellija; Ernesto Cecati ker je žalil agenta, ko ga je le-ta opazil, ko je s tribune ,vrgel proti njemu «tric trac»; Nello Sordelli, ki je preskočil zid, pri tem pa obrcal nekega a-genta, ki ga je skušal zadržati. Qstale štiri osebe, ki so bile prijavljene sodišču, pa so danes zjutraj izpustili. Takšne so fotografije z nedeljske tekme Roma-Alessandria na olimpijskem stadionu v Rimu. Zgoraj: policija pelje z igrišča nekega razgrajača. Spodaj: sodnik Guarnaschelli z obližem na rami po udarcu. Mogoče že mrtva ugrabljena novorojenka NEV YORK, 5. — Newyor-ška policija je danes nadaljevala z iskanjem plavolase ženske, ki naj bi ugrabila novo-rojenčko, ki je pretekli petek izginila iz neke bolnišnice v Brooklynu. Okrog 200 policajev in žensk policistk preiskuje mesto, toda zdi se, da jim do sedaj še ni uspelo'priti do najmanjšega elementa, ki bi jih mogel spraviti na pravo pot. Velik strah Je danes povzročil* najdba listka, pripetega s sponko na plenico, ki so jo našli na neki postaji podzemeljske železnice v Coney Ialandu. Na listku je bilo napisano: »Prosim, vrnite jo bolnišnici St. Peter. Nikomur nisem nameravala storiti hudo. Vsaka stvar je tako težka. Močno sem utrujena. Ocean je tako vabljiv. Mogoče bom sedaj našla mir. Skušala sem jo imeti na toplem. Moj bog, Odpusti mi.» KIH HODNIM (Anglija), 5. — Naprodaj je slovita klet »Ja-maican, ki Je bila nekako zbirališče roparjev in tihotapcev, ki so tam skrivali svoj plen. Lastnik kleti Herbert Grose je izjavil, da je treba Itneti zelo močne živce, če se hoče živeti v kraju, ki je tako poki spom.nov. »Od časa do časa se prikažejo strahovi; med temi Je tudi umorjeni mož ki se vrača opolnoči, da bi končal svoje pivo: neki drugi, ki se pojavlja precej pogosto^ Je neki kraljevi funkcionar, ki je bil v dogovoru z roparji.* so lahko prešli pregrajo. Avtobusi ne vozijo in zveza bližnjim mestom Brazzaville (ki je prestolnica francoske ekvatorialne Afrike in leži na drugi strani reke Kongo) je prekinjena. Baje so aretirali že več voditeljev združenja Abako, ki je v zadnjem času pričelo de lovanje za neodvisnost Konga od Belgije. Voditelj tega gibanja, Kasavabu, ki je obenem župan nekega predmestja Leopoldvilla, se je baje skril pred aretacijo. Ni znano, koliko je žrtev včerajšnjih in še tudi današnjih nemirov, toda govori se o 11 mrtvih in kakih 50 hudo ranjenih. DaneH" so proti množici na stopili tudi oklepni avtomobili Demonstranti so več hiš zažgali. Na meji med domačimi in ewopskiml četrtmi so po-stavili »Irigijake jeadece*, po-leg pa pražijo vojaki s čela dami In/ brzostrelkami. V krogih Evropcev vlada velik poplah. Oblasti itjavljgjo, da gre pravzaprav za demonstracijo brezposelnih, ki jih je samo v Leopoldvillu 50D00. Zvečer pozno so sporočili da je bilo med neredi včeraj in dan A . v 'Leopoldvillu 15 domačinov ubitih in okrog 100 ranjenih. Ranjenih je tudi okrog 20 Evropejcev. V četrtih domačinov je proglašena policijska ura. čete, v katerih to domačini, patruljirajo pod vodstvom belgijskih častnikov s tanki in jee-pi. Do demonstracij Je prišlo tudi v drugih mestih. .— Nočejo kratkih kril BEA LONDON, 5. — Sedem ato uradnic in »hostess* angleške letalske družbe «British Euro-pean Ainvays» (B.E.A.). so vse iz sebe, ker je predsednik družbe lord Douglas Kirklesi-de odločil, do morajo skrajšati svoj« krila tako, da ne bodo segala dalj kot pet centimetrov pod koleno. Kakor ao izvedeli, je predsednik sprejel ta sklep na pobudo svoje žene lady Douglas, bivše manekenke, ki pogosto potuje z letalom, in ki naj bi označila obleke in krila uradnic in »hostesa* za »smešna in neele-gantna*. Zdi se pa, da se uradnice »B.E.A.* v večini ne bodo zmenile za te ukaz. Za to navajajo naslednje razloge: nositi prekratka krila pomeni po-pomanjkanje sramežljivosti; sprememba uniforme bi zahtevala dodatne stroške, in končno — kakor je dejala ena od njih — bodimo odkritosrčne: smešno je zahtevati, da bi vse imele linijo in lepe noge kot Marilyn Monroe. Pri nas i-mamo najrazličnejše oblike in mere; kratko krilo bi osmešilo marsikatero od nas.* Spet slabo vreme PALERMO, 5. — Močni sunki vetra so ponoči v Palermu podrli številne neonske napise in polomili drevje. Veter je tudi potrgal električno napeljavo v neki mestni četrti. Zaradi vetra se je podrla streha neke hiše, medtem ko so nekatere druge hiše na tem, da se podrejo. Cesto med Palermom in Messino pa je pri plaz zemlje, toda promet so že vzpostaviti vsaj na eni polovici ceste. BARI, 5. — Sinoči je zapadel prvi sneg na okoliških gričih in tudi v nižini. Y obrežnem pasu od včeraj neprestano dežuje. Povsod je temperatura zelo nizka. Po prvih poročilih je temperatura v Canosa di Puglia dosegla 4 stopinje pod ničlo. Tudi v drugih mestih blizu obale je temperatura zelo nizka. Sneg je zapadel tudi na Siciliji. Ponekod v pokrajini Messine je bil snežni metež tako močan, da so bili bloki- rani nekateri prelazi. Sploh je mnogo snega skoraj po vsej Italiji. V Milanu in Lombardiji pa so imeli danes skoraj pomladanski, sončen dan. Da pa le ni bilo preveč pomladno, je poskrbel veter, ki je napravil tudi precej škode. O snegu poročajo tudi iz raznih strani Evrope; iz Avstrije, Nemčije, Holandske, Francije, Anglije. Poročajo pa tudi o precejšnjem mrazu. Na Švedskem je že bilo 27 stopinj pod ničlo. V Alpah je tudi nad 20 stopinj mraza. Sneg in mraz je pa tudi v Ameriki. V Big Pineyu so zabeležili 43 stopinj pod ničlo, loofta ki bi predložiti 'jim mogla Stavnik ne moi dokumentov, -ki Tiitf^prlznana d'rfi°ma!ska ve' li&va po jpednarodnem pravu. Neprijeten položaj ki ga (/Sv. - stolica samo piva obžaluje, ki pa kljub temu ostaja nespremenljivo« deiatvo*. In tako Sv. stolica ne niore priznati kontinuitete naslova voditelja obeh predstavništev diplomatom, ki so doslej ta naslov imeli. List nato poudarja, da to nikakor ne pomeni, da bi bilo kaj proti osebi samih diplomatov, saj «so si v dolgih letih delovanja v zelo težkih okoliščinah zaslužili posebno spoštovanje in ugled*. Se tem manj pa bi se moglo sklepati, da «se je zmanjšala naklonjenost Sv. stolice do obeh narodov, ki predstavljata za katoliški svet razen povoda za bratsko trepetanje tudi simbol ponosa in povod upanja*. Potem list zanika točnost vesti, da je Vatikan zaprl obe diplomatski predstavništvi. Ni treba niti omenjati, da tega niti ne bi mogel narediti. Zaradi tega predstavniki obstajata naprej, in ker ne bo nekega šefa, jih bosta pač vodila «opravnika poslov* veleposlaništva oziroma delegacije. «Osserva 2 Kvote- 12 itočH 2.286.924 lir. ll»Et«Ro lir, lOtotk 5.110 lir. * . 14. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Milan in Fiorentina sta ušla svojim direktnim zasledovalcem Fiorentina - goli na tekočem traku. Incidenti v Rimu. Inter, Juventus, Roma in Triestina samo eno točko na domačih tleh Ce sta Milan in Fiorentina | gatti v vratih, ki je ' branil že doslej dominirala na pozor, i vse mogoče, učasih pa tudi p»ci letošnjega italijanskega I skoraj nemogoče žoge. Za obe nogometnega prvenstva, po- enajstorici velja ugotovitev, tem Ita v 14. kolu potrdila,1 da Interju še vedno manjka da sta praktično edina up ra- < kolektivna igra, medtem ko pičena kanddata za osvojitev Napoli kolektivno igro ima, častnega naslova. In čeprav je'nima pa (razen Vinicia) za- H Milan tokrat dosegel obe točki na tujem terenu in je edini, ki ima poriiiono angleško povprečje, je treba vendarle postaviti še enkrat na prvo mesto Fiorentino. Medtem ko se druge enajsterice zadovoljujejo z «rokodelsko» proizvodnjo golov, jih je Fiorentina začela proizvajati kar na tekočem traku. Prešnjo nedeljo jih je morala pogoltniti sedem Ge-noa, tokrat pa prav toliko Udinese, ki je povrhu vsega lahko še zadovoljna, da jih ni prejela vsaj še enkrat toliko. Ta nadpovprečna plodovitost dokazuje, da se je florentinska enajstorica povrnila v svo. je »zlate* čase, ko je praktično pred-tvaljala ogrodje državne reprezentance. Predvsem pa dokazuje, da je napad, ki se dolgo časa ni mogel uigra-ti tudi zaradi dolge odsotnosti Gruttona in Petrisa, končno le ujel pravilni ritem in dosegel registracijo v vseh odtenkih, tako da se praktično vsaka njegova akcija zaključi če že ne z golom pa vsaj z učinkovitim strelom na vrata. Za tako visok rezultat proti Udinese, imata zaslugo v prvi prsti Gratton in Lojacono kot graditelja vseh ofenzivnih posegov ter trio Hamrin-Mon-tuori-Petris kot izredno nevarni realizatorji. Pa tudi krilska vrsta je delovala brezhibno, medtem ko obramba kljub odprti igri Udinese, ni imela teč-kega dela. Milan je imel seveda težjo nalogo, če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, ker je igral na tujem terenu. Genoa se mu je upirala skoraj celo uro, nato pa je v sredini drugega polčasa le morala kloniti bo'j-šemu nasprotniku, ki jg imet svojo glavno moč v neizčrpnem Uiedholmu, neumornem Grillu m prodornem Altafi-niju (vsi trije tujci!). Ker sta se morala najbližja zasledovalca Inter in Roma na lastnih igriščih zadovoljiti le z neodločenima -rezultatoma se je razlika med njima in Milanom ter Fiorentino povečala še za eno točko in je postala, vsaj za zimski del prvenstva, praktično nedosegljiva. Rim je bil tokrat pozorilče žalostnih dogodkov, ne toliko zaradi slabe in grobe igre Rome in delno tudi Alesson-drie, kot predvsem zaradi nešportnega obnašanja skupine gledalcev, ki so v 15’ drugega polčasa odrli na igrišče in hoteli napaeti sodnika. Policija je sicer preprečila nasilnost in tri napadalce aretirala, toda madež je ostal in pod njegovim ptisom se je tekma nadaljevala sicer do konca, toda v očitni nerazpoloženosti igralcev samih in sodnika, ki je nadaljeval z napačnimi odločitvami. Kar se samega rezultata tiče, vsekakor odgovarja poteku igre. Alessandria je bila, kljub previdnostni taktiki v prvem času boljša in tudi nevarnejša, v drugerfl polčasu pa je prevladovala Roma, ki je v 33’ tudi dosegla izenačenje po Da Costi. Kljub temu pa predstavlja izid največja presenečenje 14. kola. Inter in Napoli sta si razdelila točki po enakovredni in dobri igri. Inter je sicer več napadal, zato pa se je toliko nesljitrih strelcev. Z neodločenim rezultatom sta se razšla tudi Juventus in Bologna. Juventus je zaradi tega nazadoval za dve mesti na lestvici. Bologna pa je za dve mesti napredovala, kar samo po sebi dokazuje, da je Juventus praktično eno točko izgubil, medtem ko si jo je Bologna pridobila. Sicer pa je tako bilo tudi v resnici, saj daljšku) potem ko je Charles le 2 minuti prej dosegel za Juventus zasluženo vodstvo iz 11-metrovke. Poleg Milana je edino zmago na tujem igrišču dosegla samo še Sampdoria na škedo Lanerossija. Obe enajstorici sta igrali hitro in borbeno in čeprav je Lanerossi imel več od igre in tudi mnogo več priložnosti za gol, se je prvi polčas zaključil z golom na vsaki strani po zaslugi Cap-pallara zn Lanerossi in Octvir-ka, ki je realiziral 11-metrov-ko, za Sampdorio, medtem ko je Savioni za Lanerossi enako priložnost zapravil s strelom v roke vratarju Bardelliju. V je Bologna izenačila v 46’ dru-1 drugem polčasu je bila Samj>- moč realizirala z gfllpm Mi- lanija. Na svojih igriščih sta bila zmagovita Padova in Spal. Prva je premagala Lazio čeprav je ta že v 3’ prešel v vodstvo, drugi pa je odpravil Torino ki je v svoji rakovi poti končno pristal na dnu lestvice. Triestina in Bari sta si plen razdelila v znamenju dveh ničel. Slaba igra brez golov gre predvsem v škodo Trieštine, ki ima edini izgovor v tem, da je nastopila brez treh ti-tularnih napadalcev. Namesto da bi se tržaško moštvo dvignilo na lestvici in se odmaknilo iz nevarne K cone. Hi je položaj samo- še -•po- na tržaškem stadionu, smo bili tokrat priče če že najslabši, pa vsekakor eni naiislabših tekem v zadnjih dveh letih. Spomin na lansko srečanje med Triestino in Barijem (v B ligi), ki se je tudi končalo neodločeno, a je nudilo zelo kvaliteten nogomet, je privabil tudi v nedeljo na stadion lepo število gledalcev, k; pa so bili močno razočarani, ne toliko zaradi Barija ki je dejansko celo presenetil, pač pa predvsem zaradi Trieštine. Odsotnost treh titularcev v napadu (Tortula, Rimbalda in Masseia) je bila usodnejša 'kot se je zdelo, da bi lahko bilo. Njihovi namestniki niso bili samo nedorasli, pač pa so tudi negativno vplivali na igro ostalih treh titularnih napadalcev, ki so nudili vsaj 50 odstotkov manj kot so sposoibni nuditi v kolikor toliko nor-malnih pogojih. Najbolj napačna poteza pa je bila nedvomno vključitev Cazzanige Temu problematičnemu nogometašu ne mislimo odrekati nekaterih kvalitet, ki so mu prilepile na pol upravičen in na pol ironičen vzdevek «profesor», ugotoviti pa je treba, da je njegov »idealistični* odnos do nogometa že davno preživel ih da je praktično postal le še karikatura tega, kar naj predstavlja moderni nogomet, posebno pa še nogomet za točke. Cazzanig: v takem okolju ni mesta in čudi naV da tega trener Olivieri še ni spoznal. Vendar pa upamo, da je bila tudi tokratna izkušnja zanj dovolj velika šola in da poslej z njim ne bo več mašil lukenj. Manj je padala v oči negativna vloga Rigonata, toda samo zaradi tega, ker Je manj opazen kot figura'sploh, sicer pa je bil povsem nekoristen. Praktično se je tako napad omejil na Szokeja, Santellija in Bresollna. Prvi je igral defenzivno, drugi je bil zelo o-k.eten toda preveč konfuzen v zaključnih akcijah, Bresolin iiufjuuif,. v- .a pa je b;! PJtveč sam da bi b*lj ou-ikovala obramba Na- mogel priti do izraza, tembolj, politancev, v kateri sta bila ker mu njegova tehnična_ ne- fftavna stebra stranska krilca | obdelanoet še ne Mortn in Posio ter seveda Bu- večje avtonomije. gega polčasa (torej že v po-\ doria boljša in je svojo pre-! slabšalo V znamenju dveh ničel na tržaškem stadfanw Triestina-Bari 0:0 -*• — Doslej najslabša tekma Trieštine. Napad brei1 ‘ Tortula in Rimbalda ni deloval. Cazzaniga - karikatura nogometaša. Najboljši na igrišču - Orfandini Po nekaj lepih in mnogo I S takim napadom Triestina | izvrstni sodnik Orlandini raz-obetajoč ib tekmah Trieštine seveda ni mogla priti do go- veljavi!' zaradi offseida. V 8 ATLETIKA drugi na krosu v Lillu LILLE, 5. — Na mednarodnem krosu v Lillu v Franciji je zmagat Belgijec Van de Wattyn, k’ je 9 km dolgo progo pretekel v času 29’40". Drugi je bil Jugoslovan Mihalič v času 29’41”, 3. Rediaf (Fr.) 29’57”, 4. Vayan (VB) 29'58”, 5. Alonsius (Belg.) 30’02”, Subotič (Jug.) je bil 15., Trgo-jevič (Jug.) pa 21. Proga je bila na odsekih zaledenela in nevarna. Van de Wattyn je prevzel vodstvo že v samem začetku. Mihalič je tekel kakih 50 m za vodečimi, 1 km pred ciljem pa je pospešil tempo in Belgijca prehitel. Zadnjih 500 m sta bila oba tekača ramo ob rami, vendar pa se je Belgijec vrgel v cilj pred Mihaličem za širino prsi. «»—- smučarski skoki Recknagd prvi tudi v Innsbrucku dovoljuje la čeprav mu je bila v treh ali štirih primerih prav blizu. Toda česar niso zapravili napadalci sami. v prvi vrsti Cazzaniga, za katerega so bila tudi prazna vrata preozka, to je znala preprečiti dobra o-bramba gostov, ki so imeli glavno moč v zelo dobrem vratarju, v izvrstnem Seghe-doniju, v Cappi in gladiatorskem Gariboldiju. Spričo revščine napada je bila še sreča, da je vsaj o-bramha domačih obdržala svojo normalno viscVo raven in preprečila Contiju, Bredesenu in Rebizziju pot do vrat, v katerih je bil zanesljivi Ru-mieh. Se enkrat ie bil najboljši v obrambi Bernardin kljub nekaterim netočnim intervencijam v prvem polčasu, poleg njega Rumlch in oba branilca posebno Brach. Od obeh stranskih krilcev je bil boljši Tulissi. Za Bari smo že dejali, da je nudil več kot se je pričakovalo glede na to, da je vsa dosedanja srečanja na tujih igriščih izgubil. Sodeč po njegovi zaprti taktiki, ki se je v drugem polčasu sprevrgla v verižno obrambo, se je že vnaprej zadovoljil z neodločenim rezultatom, vendar pa se zaradi tega ni odrekel tudi o-fenzivnim posegom. V celoti je bil zaradi tega enakovreden nasprotnik, čeprav so imeli domači kljub vsemu več priložnosti za gol Prvi omembe vreden strel na vrata je V 5’ izvedel Bresolin iz precejšnje daljave in Magnanini je lepo ubranil. V naslednjih minutah je bil Bari bolj agresiven, in tempo igre je bil še precej hiter. V 18' je zaposlil Rigonat Magna-ninija z ostrim strelom, 2’ po-, zneje pa je vratar gostov v zraku prestregel Szokejev o-ster strel. V 22’ je De Rober-tis streljal mimo vrat. Po izmeničnih napadih je v 38 Laz zaniga zapravil najlepšo priložnost dneva, ko je z dveh metrov streljal mimo vrat. Minuto pozneje se je isti napadalec z žogo zapletel v kazenskem prostoru tako, da mu jo je branilec izbil izpred nog. Drugi polčas se je začel z golom Contija katerega pa je je Magnanini v plavalnem skoku prestregel Cazzanigov strel. 3' pozneje pa je .na enak načih rešil' svoja vrata RU-mich. Igra se je poslej odvijala pretežno na polovici Barija z dvema ali tremi nevarnimi protinapadi Barija. V 27’ je Tulissi odvrnil v korner nevaren strel Cieogne. V 37’ se je poškodoval Degrassi, ki je ostal 4’ izven igrišča. V 41’ je Mupo v kazenskem prostoru zrušil Rigonata, minuto pozneje pa je Degrassi 'streljal tik čez prečko. V 43’ so iz /edli protinapad gostje m Rumich je z izredno intuicijo tzboksal nevaren Bredesenov strel. Potem konec z upravičenimi žvižgi ni račun domačih. INNSBRUCK, 5. — Tudi v tretjem nastopu v okviru «Av-sirijsko-nemšicega skakalnega tedna* jie zmagal 21-letni nemški smučarski skakalec Reck-nagel, ki je na znani skakalnici Berg Isel zbral 226,5 točke s skokoma 77 in 75,5 m. Vrstni red ostalih: 2. Kamkkcnen (Fin.) 219 (75, 72,5), 3. Woldseth (Norv.) 215 (70.5, 74,5), 4 Glass (Vzh. Nem.) 213,5 (71, 71,5), 5. Ha- fbersatter (Avst.) 211,5 (72,5, 73). 6. Hoel (Norv.) 210,5 (70,5, 74.5), 7. Samov (SZ) 209 (72,5, 74), 8. Egger (Avst.) 208,5 (72, 72,5), 9. Tirkomem (Fin.) 208.5 (72. 72,5), 10. Leodolter (Av-strijaj 208 (71, 73), 17. Pen-haccbio (It.) 68 70,5, 20. Zan-danel (It.) 69, 71,5. :Šva# na prvih mestih m 15 km v Andermattu AnDERMATT, 5. — V smučarskem teku na 15 km v An-dčrmattu v Švici so se na prva tri mesta plasirali Švedi Larsson, Roennlund in Stafens-son. Rezultati: 1. Larsson (Šved.) 53’58”, 2. Roennlund (Šved.) 55T4", 3. Stafensson (Šved.) 55’18”, 4. Werner (Zah. Nem.) 55’44 5. Jankowsky (Vzh. Nem.) 57’26", 6. Mohring (Vzh. Nem.), 7. Kocher (Sv.) 58T4". Skoki za kombinacijo: 1. Daescher (Šv.) 219,6 ( 58,56), 2. Erikeson (Šved.) 213,1 (56,53). Eriksson, ki je bil v teku na 15 km 13., je zmagal v kombinaciji. MEDNARODNI NOGOMET FRANCKFUHRT, 5. — Beograjski Partizan je igral neodločeno 2:2 z enajsterico Ki-ckers Offenbach. Prvi polčas se je zaključil z vodstvom Partizana 1:0. . Po «Silv9stroY§m toku* v S. Paolu Suarez (Ar.) je zmagal tudi v teku na 10.000 m Štritof četrti no 10.000 m, Mugo-i -i ia drogi no 1500 m, Bonddi eotrti Mednarodni košarkarski turnir r Sanremu Nocoj finale za prvo mesto med Simmenthalom in Honvedom V odsotnosti poljske ekipe Lech iz Poznanja nastopa pojačana lokalna ekipa SC Sanremo I. DAN: Honved - SC Sanremo 75:37 (34:30); Simmenthal - Racing 83:65 (34:30). II. DAN: Simmenthal - SC Sanremo 79:50 (37:26); Honved • Racing 188:82 (55:37). LESTVICA: Honved 2 2 8 183:119 4 Simmenthal 2 2 6 162:115 4 Racing 2 0 2 1 47:191 2 Sanremo 2 0 2 87:154 2 DANES: Racing - SC Sanremo Simmenthal - Honved SANREMO, 5. — Veliki mednarodni košarkarski turnir v Sanremu se je začel z neprijetnim presenečenjem tako za organizatorje kot za gledalce. Najavljena poljska ekipa Lech iz Poznanja namreč ni prispela zaradi običajnih ovir pri izdajanju vstopnih potnih vizumov. Poljakom so vstopne vizume na italijanskem ročili, vendar pa s tolikšno Sanremo pojačili še Toth, Dal zamudo, da bi v najboljšem primeru lahko prišli v Sanremo šele pozno ponoči v nedeljo. Zaradi tega so organizatorji sporočili v Poznanj, da na sodelovanje Lecha več ne računajo in so ugledno poljsko moštvo nadomestili z lokalno ekipo SC Sanremo, kar je seveda močno vplivalo na kvaliteto celotnega turnirja in s tem v zvezi tudi na zanimanje. Edina privlačnost turnirja je tako ostalo finalno srečanje med Simmenthalom in Honvedom iz Budimpešte, ker se je že prvega dne tekmovanj pokazalo, da se bo morala belgijska ekipa Racing boriti z lokalnim moštvom za tretje in četrto mesto. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi Honveda in Sanre-ma. Domačini so nastopili po-iačeni z Zappellijem (v na- konzulatu v Varšavi sicer iz-1 slednjih igrah bodo ekipo SC jimmn»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiin»»nniHHmMn*iH|W|lll>l,llllllllllllllllllll,ll>l Mednarodni košarkarski turnir v Ljubljani Olimpija in Motomorini danes v borbi za zmago Razburljiva igra med Olimpijo in Ignisom z dvema podaljškoma in končno zmago domačih I. DAN: Motomorini ■ Črve-1 zmagali. Največ košev za Mo- SAO PAOLO. 5, — Po tradicionalnem »Silvestrovem teku*, v katerem je zmagal Argentinec Suarez, je biTo Včeraj prav tako tradicionalno tekmovanje v tekih na daljše proge, "katerega so s« udeležili skoraj vsi udeleženci »Silvestrovega te$g».in med njimi tudi Jugoslovana Štritof in Mugoša ter Italijan Baraldi. Posebno zanimiv je bil tek na 1500, ki ,je bij zaradi izenačili moči Franco»a Bernarda, Jugoslovana Mugole, Finca Hoylei*ppure in ftalijana Baraldjja belo izenačen. Vrstni red med njimi je bil odlcčen šele v finalu, ko je v zadnjih 100 m Bernard prehitel Mu-gošo medtem ko je Baraldi zaradi utrujenosti lahno zaostal in končal na 4. mestu. Dober čas je dosegel Spanec Suarez na 5000 m s 14'20”1 in pravtako Spanec Amoros na 10.000 s 30’38”1. Jugoslovan Štritof pa je bil tretji a časom 30’48”3. Rezultati: 1600 m: L Bernard (Fr.) 3’53’’3, 2. Mugoša (Jug.) 3’54”1, 3. Huykimpuro (Fin.) 3’54"7, 4. Baraldi (It.) 3’55", 5. Vidal (Cile) ,3’37”. 5000 m: 1. Suarez (Arg.) 14’20”1, 2. Clark (V.B.) 14’50”2, 3. Molins (Sp.) 14'53”9. 4. Fa-ria (Braz.) 15'24"9. JO.OOO m: 1. Amoros (Sp.) 30’38”1, 2. Lemos (Arg.) 30’45”8, 3. Štritof (Jug.) 30’48”3 itd. 3000 m ovire,- 1. Alonso (So.) 9’24”, 2. Mendes (Br.) 9’25”2, 3. AUan (Cile) 9’25”4 itd. na zvezda 91:78 (35:35); Olimpija - Ignis Varese 102:96 (88:88). II. DAN: Motomorini - Ignis Varese 84:73 (74:35); Olimpija - Crvena zvezda 88:88 (39:34). LESTVICA: Olimpija 2 2 0 190:176 4 Motomorini 2 2 0 181:151 4 Ignis 2 9 2 169:186 0 Crv. zvezda 2 9 2 158 185 9 LJUBLJANA, 5. — V dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se je nocoj pred okrog 3.000 gledalci nadaljeval mednarodni košarkarski turnir, na katerem sodelujejo italijanski ekipi Motomorini iz Bologne in Ignis iz Varese, ter jugoslovanski ekipi Crvena zvezda iz Beograda in Olimpija iz Ljubljane. V prvem srečanju sta se pomerili gostujoči ekipi Motomorini in Ignis. Kakor včeraj je tudi nocoj ekipa Motomorini prikazala odlično igro in prepričljivo zmagala z rezultatom 84:73 (44:35). Največ košev sta dosegla za Motomorini De Carli (19) in Com ti (17), za Ignis pa sta bila najbolj uspešna Zorzi (28) in Romanulti (13) košev. Sodila sta Kavšič in Štajner iz Ljubljane. V drugi tekmi je ljubljanska Olimpija po zelo razburljivi igri premagala beograjsko Crveno zvezdo z 88:80 (39:34). Največ košev je dosegel za Olimpijo najboijši igralec srečanja Danev, ki je bil uspešen 33-krat. Odlikoval se je tudi Vrhovec, ki je dosegel 21 košev. Za Crveno zvezdo pa sta bila najuspešnejša Rade Radovič s 17 in Branko Radovič s 15 koši Zelo nevaren pod košem je bil tudi Minja. Sodila sta Pečenič in Klojč-nik. V včerajšnji otvoritveni tekmi je ekipa Motomorini z odlično igro premagala beograjsko Crveno zvezdo z rezultatom 97:78. V začetku so Beograjčani po zaslugi Minjč in obeh Radovičev celo prešli v vodstvo, že pred koncem polčasa posebno pa v drugem polčasu pa so gostje v glavnem po zaslugi Andrijaševi-ča, Contija in Vittorija prevzeli pobudo in zasluženo tomorini Conti (28) in An-drijaševič (16) za Crveno zvezdo pa Radovič (25) in Minja 21. V drugem srečanju je ljubljanska Olimpija premagala Ignis s 102:96. Srečanje je bilo zelo razburljivo, saj se je tekma v rednem času končala neodločeno 88:88 in so domačini zmagali šele po dveh podaljških. Jutri zvečer se bo turnir zaključil. Najprej se bosta pomerila Ignis in Crvena zvezda za tretje mesto, nato pa v odločilnem srečanju za prvo mesto Motomorini in Olimpija. Jutrišnje finalno srečanje bo, tako kot današnje med O-limpijo in Crveno zvezdo, prenašala ljubljanska televizija Pozzo in Vlastelica) vendar pa niso mogli biti kos za razred boljšim Madžarom, za katere je bil to navaden trening. Čeprav se niso naprezali, so se pri Madžarih odlikovali Bencze, Simon in Te-mesvari. Pri Sanremu je bil najboljši Baldi. V drugi tekmi je Racing nudil Simmenthalu nepričakovano dober odpor, čeprav je razlika v kvaliteti igre bila znatna posebno v drugem polčasu, ko je tehnična nadmoč italijanskega prvaka prišla do polnega izraza. Pri Simmenthalu so se odlikovali Tillot-son, Cescutti in Sardagna. Kot organizator je bil odličen Pie-ri. Riminucci je bil boljši v obrambi kot v napadu. Zelo dobro je igral tudi novinec Giomo, čeprav se je sprva težko sporazumeval z ostalimi. Belgijci so se odlikovali s hitro igro in s protinapadi, pri katerih so bili vedno nevarni. Najboljšega igralca so imeli v Steveniersu, izredno precizen v metih iz prodorov. Nad ostalimi so bili še Wag-ner, Goysens in Coosemans. Simmenthal in Honved sta tudi v obeh nocojšnjih tekmah dosegla zasluženi in učinkoviti zmagi, tako da obeta biti jutrišnje direktno srečanje med njima za prvo mesto nadvse borbeno in zanimivo. Siimmen-thal je premagal lokalno ekipo Sanremo z relativno lahkoto, čeprav so jo pojačili Toz-zi, Toth, Vlastelica, Cappellet-ti, Zappelli in Dal Pozzo. Pri Simmenthalu sta se odlikovala Tillotson in Gamba. V drugi tekmi so Belgijci nudili Honvedu močan odpor smo v otvorivi, potem pa Simon, Bencze, Banhegy in Te-mesvari uveljavili svojo veliko individualno premoč in zmagali z veliko razliko košev. Pri Belgijcih so bili zopet najboljši Steveniers,. Wan-nier in Goyseng. HOKEJ NA LEDU SZ•ZDA 7:1 HIBBlisG, 5. — V drugi tekmi hokejskih reprezentanc ZDA in SZ, je zmagala reprezentanca SZ z visokim rezultatom 7:1 (1:1, 1:0, 5:0). Prva tekma, ki je bila prejšnji teden, se je končala neodločeno z rezultatom 5:5, llllltllllllllllltlltllllllllllllllMIIIItlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIllllllllH Z mednarodnih smučišč in skakalnic Zah. Nemci in Avstrijci najboljši v Adelbodenu Od Italijanov v obeh disciplinah najboljši Paride Milianti ADELBODEN, 5. — Prvi dan mednarodnega smučarskega tekmovanja v Adelbodenu je oviral snežni metež z mrazom in vetrom do 100 na uro. Voditelja večine prisotnih inozemskih ekip so hoteli, da bi se tekmovanje v slalomu odložilo, na kar pa organizatorji niso pristali. Rezultati: 1. Behr (Nem.) 130”9 (67”8, 63"1), 2. Werner (ZDA) 132”6 (70”7, 61”9), 3. Schneider (Svi ) 132"7 (70’’7, 62”), 4. Hntersser (Avstr.) 133”8, 5. Leitner (Avstr.) 1S4”8, 6. Mathis (Svi.) 136”3, 7. Bue-ger (Avstr.) 139”2. 8. Arpin (Fr.) 139”7, 9. Obermueller (Nem.) 140”, 10. Duvillard (Fr.) 140”3, 14. Milianti (It.) in Pedroncelli (It.) 142'T, itd. Danes se je tekmovanje nadaljevalo z veleslalomom. Rezultati: 1. Wagnerberger (Nem.) 1’28”3, 2. Lenninger (Avst.) 1’29”8, 3. Leitner (Nem.) 1’30”3, 4. Forrer (Sv.) 1'30"4, 5. Hinicrseer (Avst.) 1’30"5, 6, Bonlieu (Fr.) r30"7, 7. Lanig (Nem.) 1’31”1, 8. Mathis (Sv.) 1 ’31 ”2, 9. Behr (Nem.) 1’31"4, 10. Brupbacher (Sv.) m Werner (ZDA) r31"5, 13. Milianti (It.) 1'32”0, 17. Sennoner 1’32"6, 20. Berger (Avst.) in Pedroncelli (It.) 1’33"4, 28. Zulian (It.) 1’34"1, 35. De Prato (It.) 1’35”9 Odgovorni ureanlh STANISLAV RENKO 'liska 1'lskarskt zavod ZTT . Tr»t MiDRE GILL01S r. 2. r, Detektivski roman iz avljenja prodajalcev časnikov Ravno je prišel izza vogbla ulice. Prihaja z k°”Lkl; načne nenadoma odkrijT kaj j* n^rti Prav gotovo aova nrozna hoja kakršno imajo mornarji. Prav gotovo to 5a? moniari Treba ga bo vprašati po njegovih Potova- h. Toda ni preveč zgovoren, vendar zelo vljuden, prvič de dopoldne okoli enajste po opoldansko izdajo Kakor tgi sede na klop ob zidu, pa ne drema kakor njegov^ sosed e s« ne seseda na klop |ot brez moči Noai se pokonci m a še kar lepo glavo. Kol pridejo časniki, vstan*mfj avo) ba prerivati z drugimi, pred njim se vse umika. S J :unski listek puftud) 1|) sprejme zavoj. »Hvala Mčfflroe. Na svidenje*, pravi. Popoldne se prjkave. Skoraj nikoli ne prinese nazaj prodanih števflk. Natfcnfco zna preračunati, kaj se lahko da v takem in takem Jetpem času, ob takih m takih dogod-l svoj M javlja vestno in Je edini, ki ne požene ;ga, kar zasluži. a več pa ni znanegfi ne o njem ne o drugih. Ko se o, jih nihče po ničemer ne vpraša. To je nekako tako tri »Revalni armatji* ali pri tujski legiji, še imen i ne’ vedo Tega je znatio krstno ime, onega vzdevek, za tjega vedo le, s cim sd je ukvarjal POP^I- Včasih zado-ije prigodbica, ki Jo radi ponavljajo, kakor da bi bilo vse hovo življenje v pripovedi iz enega samega trenuka. To ▼M Mčtnčne je zopet šla pa svoje mesto za mrežo, ker ni tela pokazati, da čaka Pascala ^ . Zdaj je stopil v razdeljevalmco. Ona išče njegov pogled, prvM kar ga pozna, ima trepalnice povešene. Prav gotovo se mu je kaj primerilo. Nekaj ga skrbi, razvnema, ali kaj? «Daj mi jih sto,* pravi, «in trideset «Presse». To je dvakrat toliko, kakor vzame po navadi zadnje izdaje. Nič ne pove kako in kaj, ona se ga pa tudi ne upa vprašati. Denar pomoli skozi okence, zagrabi časnike, ki mu jih Mčmčne na hitro prešteje, in gre naglih korakov, ne da bi rekel hvala ali vzdignil prste h kapi, kakor dela navadno, Mčmčne je to zadelo. Pascalovo vedenje je kaj nenavadno in skuša si ga razložiti. Da se je napil, bi se bil vrnil z neprodanimi številkami. Tudi stepel se ni s kom, ker bi sicer ,imel strgano obleko, kakšno rano ali buško. Zakaj je ni pogledal? In zakaj je vzel dvakrat več časnikov kakor po navadi? Mčmčne ne najde odgovora, zatrdno ve, da se je v njegovem življenju, ki ji je popolnoma neznano, dogodilo nekaj novega in to bi rada odkrila. II. Pascal ima zmeraj isto mesto za prodajanje časnikov, že odkar se ukvarja s tem poslom. Določil si ga je sam in nikomur še na pamet ni prihajalo, da bi ga mu prevzemal. Pro; daja na seinskem nabrežju pri mostu Alma ob cestni zapornici, h kateri prihajajo avtomobili vzdolž reke. Prebrisano Jo Je uganil: ko se prižge rdeča luč, se vozila ustavijo in on ima dovolj časa, da ponuja vozačem časnike. Vse pa je v tem, da se podviza in da ima zmeraj dovolj drobiža, sicer bi njegovi klienti, ki prežijo na zeleno luč, kakor ribič na zamašek, tratili čas. Pascal prihaja proti poldnevu. Ves zavoj odloži pod mostom, v rokah obdrži le majhno število časnikov, igre ; *>b desni strani vrste avtomobilov, pride na levo, vse lepo po načrtu. . - Tam okoli ene, ko nima več niti ene številke, gre malicat in gledat v vodo, kako teče pod njegovimi bingljajočimi nogami Potem se zlekne na soncu in počiva. Kadar hudo pripeka ali pa lije kot iz škafa, gre ležat pod most, a umakne se le neznansko močnemu soncu ali silnemu dežju, ker zelo. rad gleda v nebo, preden zadremlje. Ob štirih popoldne se vrne v rue Montmartre št. 125, kjer dobi večerno izdajo, in jo prinese sem. A tisti dan se je namerilo, da mu je neki dogodek zmedel mirno in urejeno življenje. Bilo je ob pol dveh. Ravnokar se je Pascal zleknil in z rokami pod glavo začel dremati. Drčanje koles, tresljaji mostu, pokanje dvotaktnih motorjev in ves rastoči in pojemajoči trušč, v katerem je skušal razločiti posamezne ropote, preden je usnul, vse to se je zlilo in postajalo eno samo veliko brnenje in je nanj delovalo kot uspavalno sredstvo. Zdaj je šla med soncem in njim neka senca, tiha in bežna senca. h gotovo človeška senca in še vznemirljiva. Privzdignil je trepalnice, ki so že navajene takega oprc-zovanja in zagledal pred seboj človeka, obrnjenega s hrbtom proti njemu in z rokami v žepih, kako gre pod očrnelim mostovim svodom proti robu obrežnega zidu. Vse se je odigralo tako naglo, da ni utegnil niti dobro premisliti za kaj gre. Ce bi ga kakšen trenutek pozneje kdo stresel za rame, se ne bi nič čudil, da je stegnjen po tleh in da se Je zalotil, kako sanja. A ni sanjal. Nekaj ga je pognalo kvišku kot mačka in ga postavilo na noge. Vrgel se je naprej in zgrabil neznanca za ovratnik. Odtrgal ga je od vabljivega čara reke. In zdaj Je stal začudeno pred možakarjem, katerega je rešil ln ki ga je gledal brez besede,. Ne ta ne oni se ni mogel zavedati, da si stojtta nasproti, alf zbrati v glavi eno samo misel iz vsega navala, ki ju je navdal. Ves ta naval misld se je pretakal v njiju kakor Seina med obema bregovoma ali kakor avtomobili, ki so drčali od enega mostu do drugega in jih zdaj že mežikajoči semafor! niso mogli ustaviti. Ropot s ceste ni več pregluševal šumenja vode. In Pascalu se Je zdelo, da je nekje na sredi med mektom in naravo, med življenjem in smrtjo. Aeflel je in misli so se mu zbrale. »Le kaj mi je bilo mar, če se utopi? In ali bi se bil sploh?* i Kakor da je te misli čul, je tudi neznanec sedel ln odgovoril : »Zdaj bi bilo že vsega konec!* Poslej ne bo imel nikdar več poguma. Moral se bo znova spoprijeti z vsem tistim, pred čemer je bežal. Pascal se je čutil krivega. »Nisi mogel iti tja malo dalje? Zakaj si šel mimo mene?* je zagodrnjal. »Spal sil* , »E, figo!* Pascal se je ves besen spet zleknil in zaprl oči s trdnim namenom, da bo znova zaspal. Jezen je bil na vsiljivca, Jezen pa tudi sam nase, ker ga ni pustil, naj se utaplja, kakor mu drago. Že dolgo časa je tega, kar se je odpovedal, da bi se zanimal za druge in že se mu je zdelo, da se je zgubil od ljudi, da je tekač, ki je pustil za seboj vso skupino drugih tekačev. A zdaj je na mah zaostal. V pozabi ljudi se mu je zdelo, da je rešitev, da je kaj pripraven samomor. Naj na potem nihče ne kida okoli njega! »Ti moram razložiti,* je dejal neznanec. »Se popiham! Kar pojdi!* Je odvrnil Pascal. Ker se oni ni premaknil, je dodal: »Naj se ti je zgodilo, kar se je hotelo, mene prav nič ne zanima. Jaz sem opravil svoje in bom obdržal zase. Ti pa zase!* Oni ga samo bedasto gleda, kakor da se ga ne tiče. «Me ne boš pustil pri miru?> gu je vprašal zaskrbljeno in se nagnil k njemu. Pascal se je privzdignil, se zavrtel da ga ne bi več gledal in iegel na trebuh. Zlobno mu Je vrgel: »Kar skoči! Saj imaš prav. Tako najlaže uideš.* »Zakaj si me zadržal?* »Zdaj pa imaš, še sit ga boš*, je pomislil Pascal. Mož se še zmeraj ni premaknil. Pascal se ni maral zanimati zanj. Kdo ve zakaj se je hotel? To je najbrž uboga para, ki ni zmožen, da bi se trdo boril. Bržkone je ukradel v trgovini kakšno salamo, zdaj pa misli, da so mu za petami vsi kifelci. »Nimaš dela?* »Vse ti bom povedal.* »Nič. Pusti me prt miru! Kako ti je ime?* »Didier.* Tisti človek, ki se je navadil stradati, zna drugega obvarovati pred lakoto. Pokažeš mu pot do skorje kruha, kakor bi izgubljencu v puščavi kazal stezo do mlakuže Danes Jaz tebi, jutri ti meni, to ti ne zadrgne vratu. O Didierovi preteklosti, o tem, zaradi česar je mislil v smrt, Pascal ni maral niti slišati, a to, da mu pomaga najti delo, to je pa čisto drugo vprašanje. (Nadaljevanje *ledij