S-1 SLOVENSKI EGELA.
— »
Odgovorni vrediiik: Ani. .lanežic.
St. 50.	V četvertek 9- decembra 1852. III. letO-
P r i j a t e I j u.
'"pešat, brate, kaj že češ tak zgodno? Nehati češ se truditi za Slavo? Nehati venčafs lovorom si glavo? Odvernut'češ mailivost majki plodno? Ne krepki sin, — to bilo bi prezgodno: Se pamet bistro, v pèrsili sèrce zdravo Se v sèrcu ogenj, — misel nosiš pravo, — Uspešno vesti se za reč narodno. Nevmorno snuj, dok moč ti ne odreče, Napredovanja poli se bodeče Ne boj,— dok živo iskra v tebi klije. Potiti se, človeštva je osoda: — K pokoju vččnem je trenutek hoda — Mirii na svetil tem pa za nas nije!
Golobica.
(Konec,)
^li — naenkrat se jame ladja silniše in silniše gibali; razhudobljeni valovi vdarjajo na nje stene in jo začnejo seinlertje metali. Nebo otemni, brodarji olerpnejo, viditi kako strašna burja se bliža. Kriton se zdrami iz sladkih sanjarij in plašno Sofronisko objame. — Ah zastonj! akoravno na pomoč kličeš, stokaš in jokaš,—nikdar ne bodeš ušel temii, kar te ima z božjim dovoljenjem zadeti. — Ladja od strahovitega viharja gonjena treši na skalo in kljun se na kosce razdrobi; voda dere valoma v ladjo, topi se vse okrog in toni v globočini brezkončnega morja.
Kdo li zamore občutiti, kako je naši dozdaj tako srečni dvojici pri tej očevidni smertni nevarnosti pri sercu bilo? Kriton zgubi zavest in vso svojo mladostno krepost v tej razujzdanosti strahovitega življa, spusti toraj iz naročja mileno ljubljenko, ktere ni mogel dalje za volj oslabljenih moči vderžati. Vjame slednič v nočni temi desko od ladje. In čez nekoliko časa so ga silni valovi na samoten breg vergli. Tuje ležal brez sebe do belega dne, ki mu je oči odperl. O! kakšno je li bilo nje'govo čulje! Z nemo žalostjo pogleda hitro na puste valove, ki se še zdaj divje premetavajo in pluskajo. Jame misliti na svojo največo zgubo. Leta in išče po morskem bregu, skleplje roke in proklinja hudobne moči , ki v tein
breznu morja prebivajo. Kdo more popisati bol in žalost ljubečega mla-denča? Ona, ona jedina na svetu, ktero je bolj ko svoje življenje ljubil, mu je bila v tfiin najblažnišein trenutju odvzeta in znabili na veke o-teta, na veke zgubljena. Ali ne more zapopasti te nedosežljive zgube. Pri tej misli se spremene njegovi vznemirjeni čuti v stok in plakanje. Večkrat razširi roke nad sinje valove, ko da bi hotel še objeti vtoplje-no zaročnico. Skorej bi se bil v svojem prevelikem brezupanju v nepo-kojno morje stermoglavil.
Tako je dva dneva, brez vsake hrane, blodil okoli po morskem bregu. Vidili, da mu vsa žalost ne more zgube poverniti, jame slednjič za oskerbljenje in ohranenje samega sebe misliti, ter se v nepoznan kraj odpoti. Pusti breg se premeni lam v rodovitno polje, čez ktero je bil obilno razlit blagoslov nebes ; verti in vinogradi se mu razprostirajo pred očmi. Pri pogledu te prekrasne narave v s^oji obilnosti mu tužno serce nekoliko olajša; sosebrio vabi Kritona čedna hiša med košatim drevjem vsred prostranega verta. Prosi gostoljubja. Priljudno ga je častit starček sprejel, ki se slišaje njegovo nesrečno prigodbo sočutno z njim razjoka. Tu misli Kriton nekoliko časa ostali. Ali tiha žalost ga vedno hujše tare, in vse njegove nekdašnje veselje ga mine ; šel je taj včasih v gosto in divjo pustinjo, da svojim neizrekljivim bolečinam v samoti hladila in polajšanja najde.
Sedi pa neki dan pri šumljajočeni potočku v žalostnih mislih vtop-ljen in škerlatni pas v roci deržč, ki mu ga je bila Sofroniska po per-vem spoznanju darovala. Kar začuje naenkrat verli sebe golobje gučanje, in se ogledavši zapazi golobico z zeleno pisanim vratnikom sedečo na steblu in spozna, da je ravno lista golobica, ki je v dobi bližnje burje iz krila njegove drugarice zletela. Krilon spusti pas iz rok, krotka golobica priferfrà na tla in zgrabi poznan pas v svoj nježni klunček ter zleti od mladenča.
„Tako mi ti še posleden spominek, ki mi po zaročnici ostane, vzemeš? O nemilostiva osoda!« izdahne Kriton in se sopet prejšni žalosti prepusti.
Zdaj se vernimo k Sofroniski. Ona, ko je suho zemljo dosegla-na kak način, ali naravni, ali s pomočjo kake Nereide (morske vile) ali je bila od kakega kila (delfina) na suho prinešena, sama ni vedila, — je objokovala smert vbogega Kritona. Kakšen da je li inoral biti slan vboge devojke po tej dogodbi, to pustimo vsakemu, da sam premisli, ako mu ne manjka čulljivega serca. »Kam se hočem sirota oberniti? kje pomoči in tolažbe iskati?" je vedno zdihovala.
Hodi dolgo skoz germovje in goščavo in pride srečno v zeleno dolino, kjer so pastirji svoje čede pasli. Oni kakor dobri nepokvarjeni ljudje sprejmejo gosloljubno neznano deklino, in jo, ko'jim pove svojo nesrečo, berž v svojo kočo peljejo in jej prav prijazno postrežejo. Verh leg'a jp.i obljubijo, jo o pervi priložnosli nazaj do Aten prepeljali dati.
Nekega dne sedi Sofroniska ravno pred pastirsko kočo, kar zagleda neko ptico naravnost proti njej leteti. Bila je to nje predraga golobica s pasom v kljunu. Priletivši bliže, se spusti z višine ravno na njeno naročje, odkdd je zaupno in radostno na svojo odgojiteljico pogledovala, kakor da bi jej hotla sladko pozdravljenje od milega zaročnika zročiti. Z začudenjem gleda devica znano ptico s pasom, in svitli žark nade prešine njeno dušo. Golobica zleti spet z njenega krila in iz stebla na
steblo leta in skaklja, kakor bi hol la svojo gospo za seboj klicati. Sofro-niska od nekega notrajnega slutja ganjena jej sledi. Pride do morskega brega in tu najde čoln ravno pripravljen jo prepeljati. Golobica jej neprenehoma pot kaže, in kadar devica malo postane, da se odpočije, sede tudi ona na vejico in čaka.
Naenkrat se zdi Sofroniski, da je v neki znani okolici, kakor da jo skoz sanj gleda. Hiša s prekrasnim drevjem napol zakrila je stala tu vsred prostranega tihega verta; ona se jej bliža in bliža ne vede, kdo da v njej prebiva. Ali komej pride do samega praga — o veliki Bože ! -— Kriton leti v naročje svoje mile zaročnice! — Vpade roka, ni peresa, ktero bi veselje popisati zamoglo. Stojita dolgo časa kakor okamu-jena brez besede in gibanja ; samo neizrečena radost in veselje se njima sveti na obrazu. Slednič se Kriton zavé in zavpije: „Oče! oče! pridi sem in čudi se! Zopetjo iinain v rokah, klero so mi morski valovi oteli. Ta je moja predraga ženica !"
Z ljubeznivim očesom pozdravi prišli starec devico, jo prime prijazno za roko in pelje v sobo, da se vsede in počije. Prinese vsega, karkoli je za okrepčanje in razveselenje imel ; sede zadnič k njima in najdeno deklico dolgo z bistrim očesom pogleduje. — Naslednjič se jej okol vrata obesi, jo poljubuje in spregovori radostno: „Moja hčerica! drago dete moje, ktero so mi pred nekoliko leti morski roparji vkradli!"
Kriton in Sofroniska ostermé, nevede, ali je vse to sanj ali resnica, kar se pred njima godi. Pa starec »vnovič zakliče: „Poznam te, dobro te poznam, mila hči! dolgo zgubljena in obžalovana! Ti si živi obraz tvoje dobre matere, ktera ni mogla dolgo tvoje zgube preboleti! Jagodica ta na tvojem vratu pričuje, da si ti resnično moja zlala hči, dete moje kervi! In tebi plujec! se zahvalim za povernenje svoje hčeri; bodi tudi ti zanaprej moje dele, in starosl moja se bo pomladila, ko bodem z veseljem vaju in vajno blago srečo gledal."
Vsi trije se pri lih hesedab h krati objamejo. »Kako modro in srečno je vendar previdnost vaju dogodbe obernila !" jame zopet stari oče govoriti. „Zgubitek zaročnice je storil, da se toliko obžalovana hči k svojemu očetu poverne ter se ž njim srečniše in blažniše zjedini."
Krilon ostane pri očelu svoje Sofroniske. Proda na otoku Delos svoje imetje, ktero je od svojih starišev podedval in tako so zanaprej tri žlahtne duše v rajski sreči in blaženstvu živele. Kriton in mila za-ročnica sta vživala tiste blažnosti, ktere deli samo goreča ljubezen čistim sercem, in stari oče Sofroniske se sam mlajšega in srečnišega čuti, ko je vidil srečno svoje dele in se spominjal davno prešlih časov, kadar je tudi njega zvesta ljubezen osrečovala.
Golobico pa so spoznali vsi za izvir svoje sreče in ljubezni, ona je bila in ostala ljubljenica blažene družine.	Posi. L. P.
Boj križancov za Jeruzalem.
oraj celo leto po bilvi proti Korbagi so križanci še le pred Jeruzalem prišli. Dolgo so namreč vojvodi med sabo prepiraje se s praznim klatenjem od kraja do kraja čas in moči tratili; dokler poslednjič množice niso z glasno nevoljo terjale, jih proti svetemu mestu peljati. Ko 5. junija
leta 1099 v Nikopolis, nekdajni Emavs, ki je bil komaj Iii milje od J«-ruzalema, dospejo, jim pridejo o polnoči poslanci Betlehemskih kristjanov naproti, ter jih prosijo za posadko v hrambo lepe cerkve, da bi je od vsih strani v Jeruzalem begajoči neverniki ne poderli. Tankret vojvoda Talianskih Normanov toraj s sto odbranimi konjiki naprej tje zderči in svojo zastavo na cerkvi razvije.
Nepoterpežljivosli in hrepenenja vojska v lein celo noč očesa ne zatisne; ko pa celò zvé, da je en oddelek že naprej v Betlehem šel, ne čaka ne svita, ne povelja vojvodov, temuč v nerednih trumah dalje dere. Majhno kardelo se jih celo blizo glavnega inesla vleče, nekaj čed zajame in sabo žene. I'a oddelek Turkov iz mesta pridši begajoče viteze na neki hribec zažene; in le po sreči se nakreti, da ravno v Betlehem se vernivši Tankret pritisne in sovrage zapodi. Veselja in vriskanja ni bilo konca, ko z vjetimi cedami k ostali vojski pridejo. Sdaj še skusijo, kteri bo pervi na robu gore, ki jim je sveto mesto zakrivala. In pod sabo zagledajo srečni križanci Jeruzalem, namen in konec svojih želja in bojev! Spuste se na kolena zahvalivši Boga s solzami veselja v očeh. —
Jeruzalem je bil podolgovato meslo na štiri vogle in srednje velikosti. Stal je na robéh in o bregovih gričev Siona in Morie. Na Sionu, ki proti jugozapadu mesta leži, je molil močno vterjeni in dobro zavar-vani Davidov grad nad mestom ; v bregu tega griča je bila cerkev Kristusovega vstajenja. Na Morii, proti severoizhodu je stala Turška mošeja, zidana od kalifa Omar ja na mestu,, kjer se je nekdaj krasni Salomonov tempelj lesketal. Bila je na osem voglov zidana, znotraj in zunaj z mar-meljnom prevlečena in je imela visoko nad cerkveno streho kipečo kuplo. Stala je na ravni visočini v sredi štirovoglatega obzidanega dvora, ki je bil kot cela visočina z marmeljnom vložen. Dvojno ozidje, z močnimi stolpi vterjeno, je mesto zaperalo, kodarkoli bi se bilo moglo vanj priplezati. Na treh straneh so _ globoke doline mesto od sosednjih hribov ločile. Proti izhodu namreč se razširja dolina Jozafat med Morio in Oljsko goro; proti jugu in deloma tudi proli zapadu stormi bregovi Siona ozko dolino Hinom mejé, le na severni strani se široka ravnina tikoma do mesta razprostira. — Na tej strani in tudi nekoliko proti zapadu se križanci precej drugi dan vtnboré. Bilo je vsih vkup še kacih 40,000; za boj pripravnih mož, pa je l ilo komaj 20,000 pešeov in J500 konjikov. Vikšega zapovednika in vodja so imeli vojvoda Bogomira Buj-lonskega. Oboroženih brambovcov v mestu je bilo tudi 40,0000. Kristjane so bili veči del iz inesta spodili, ostali prebivavci pa so z enako gorečnostjo mesto branili kot Egiptovska posadka.
Ker kerščanska vojska nikakor ne more čakali in goreče hrepeni, sveto mesto vzeti, se sklene, že peti dan mesto naskočiti. Posreči se jim, da si po hudem boji pervo ozidje os vaje. Toda ker jim je pripravnega orodja mesto naskočiti in se v njem vlerdili, čisto manjkalo, so mogli vkljub svoji gorečnosti in pogumnosti pridobljeni prostor kmalo spel zapustiti. Toda serce jim ne pade. Neki Sirsk kristjan jim precej daleč skrit dol^ pokaže, v kterem naj potrebniši les dobé. Zdaj so se jeli pri delu skušati. Kdor ni uinel nastrojev (mahin) narejali, je mogel bruna vlačili in druge reči donašali in podajati. Potrebne denarje so vkup zvergli. Nobeden se ni umikal; bogati in revni, vitezi in hlapci brez razločka so se čez nemoč gnali, veliki namen prej ko slej doseči. Pa hudo skušnjo so še prestati mogli. Žeja jih je jela tre ti huje kol lakola
- nos —
v Anfiohii. Okolica že satna na sebi kaj suha je bila od pekoče solrtčne vročine čislo izsušena; potok Kidron, ki po dolini Joža fa t leče, je bil zastal m edini studenec »Siloe je časoma tekel, pa le slano vodo dajal, ki ni bila za pijačo. Druge studence so bili sovražniki vse zamašili, vodnjake in kapnice pa zasuli. Po pet ali šest milj daleč so kristjani kaj malega vode nosili, ktere pa še ljudem ni bilo dosti. Živina, ki ni čislo nič pili dobila, je kupoma cepaia ler zrak kužila. Ce so šli vode ali klaje iskat, so jih dostikrat sovražne trume pričakale atizalezle, nenadoma na nje planile in jih potolkle.
Zato je križance jako veselilo zvediti, da je Getiueško brodovje priplavalo. Pripeljalo je živeža, novih vojščakov in ludi nekaj umnih de-lavcov, klerih je bilo kaj potreba. Z novo serčnostjo se lolijo, priprave za naskok doveršiti ter sklenejo, mesto kmalo v drugo naskočiti. — Poprej napravijo duhovni slovesen obhod na Oljsko goro in k Mariini cerkvi. Bosi, v belih duhovskih oblačilih in s križi v rokah stopajo škofi z duhovni naprej, za njimi grejo prav pobožno tudi bosi vojvodi z vso vojsko. Na svetih mestih stopi Peter puščavnik pred množice opominjaj« jih k slogi in zaupanju v Božjo mogočnost in dobrotnost. Molijo za pomoč naj Vikšega in vsega prepira je konec. Tankret in Rajimind, knez Tuluški, ki sla bila v hudem kregu, si perva v roke sežeta. Vernejo se vsi spra Ijeni, okrepčani in nadušeni za bližnji boj. Nevemiki pa jih zasmehujejo znad mestnega ozidja, pobožno opravilo gledaje, in tako svelo gorečnost križaneov podkurijo v zlobno serditosl.
(Konec sledi.)
^ • v •
Cernogora in Cernogorci.
(Ko n e c. )
IVakor vse je tudi njih obleka posebno zanimiva. Zalo jo hočem ria-tanjčnej popisati. Na živolu nosi Černogoreč perteno srajco, ktera mu, kakor pri mnogo druzih Slavjanih kot kitic črez široke modre turške hlače visi. Črez lo veržejo belo suknjo , kakor so jo stari Rimljani nosili. Narejena je iz debele volne, ktero žene same zgotovijo. Na vralu in na persili je odperta, krajci so modro izšivani in s mnogo cernimi gombi okinčani. Rokavi so široki, na kraju zavihani in modro zarobljeni. Okolj pasa imajo usnjat pas, kteri obleko skupej derži. Na pasu visi s mnogo belimi gombicaini in s tremi trepci okinčana skrinjica, v klerih smodnik krogle in razsekau svinec hranijo. V drugej ednakej skrinjici imajo kresivo; mošnjo za tabak imajo na pasu obešeno. Okoli pasa in beder je obvila mnogobarvna vol« in a, ktera se po zimi okolj glave, kakor lur-ban obvije.
V tem pasu tičite dve vselej nabasane pištoli in turški dolgi rož, klcremu handžar pravijo. V Bosni in Dalmacii ga navadno zmirain pri sebi nosijo. Z njiin moreš sekali ali bosi i. Tudi v gospodarstvu se dà rabili ; lahko ž njim mesó ali derva sekaš
Noge imajo Cernogorci po lèi u do kolen nage, po zimi s volniuo obvite. Obuvalo obstoji v koženej pletenini, klera so opanki imenuje. Na glavi nosijo po zimi in po letu ednako svojo rudečo in černo obrobljeno
V	• 1
kapo. Crez levo ramo veržejo šal s kozje dlake. Ime mu je struka. Širok je kak laket, dolg pa okoli pet, lakti. Na obeh koncih je s dolgimi trepci okinčan. S njim si orožje zakrijejo, v dežju ga okoli pleč obvijejo^ po noci morejo na njem ležali in se s njim pokriti. Vso to tkanino zene zlo umetno narediti znajo.	, ,.
Na praznik oblečejo zamožnejsi se cez to obleko zelen, rudec alj čern kamisól, kteri je s svilo izšivan ali pa tudi s kožuhino opraman. Verh tega mora Černogorec tudi imeti dolgo turško diinko in albansko puško. °Puška je blizo pet črevljev dolga in s medom dobro okovana. Puške nikomur ne proda. Potniku, ki jo je hotel, je eden odgovoril: „Nam so naše puške tako„ malo na prodaj, kakor naša čest « Vender mu je puško in drugi Černogorec svoj handžar podaril, alj kaj za to vzeti ni po nikakoršnein hotel.
Obleka ženskih ni pri vsih enaka. Vbožnejše nosijo samo dolgo srajco, pas, volnasto zagrinjalo in struko. Device imajo svojo rudečo kapo s penezi obvešeno^ mlajše deklice prosto rudečo kapo. Neveste imajo še neko pletenino na glavi, ktera je s penezi okinčana in na verhu s iglo pripeta. Po strani visijo na verižicah solnce, mesec in zvezde, ktere so tudi v dva dolga čopa vpletene, in kadar se gane, kakor zvončiki pri sanéh cinglajo. V ušesih imajo velike krožke; tako tudi na vsih perstih. Podobne krožke imajo tudi okoli vrata. Vse to je večidel medeno, malokdaj sreberno in s ponarejenimi kamni okinčano. Na pasu visi skrinjica s bèliini gombi obita. V njej nosijo—kar o ženskej marljivosti priča — malo zercalo, nili, šivanke in druge manjše reči za domače potrebe. Na traku visi ključ, na remenu nožič. Pod persami na Ievej strani nosijo kak črevelj dolg nož na mnogokrat srebernej verižici. Vendar ga s struko pokrivajo, tako da ga ni mogoče viditi. Razun tega nosijo Černogorke na Ievej roci pisano volnasto torbico, v kterej manjše reči na t erg donašajo. Okroglo zagrinjalo je zlo umetno in vkusno izšivatio.^
Ženske niso tako velike, kakor možki in tudi ne tako lepo zraščene, zaló ker morajo zmiram doma in na polju delati in težka bremena nositi. Tudi njih obličje ni tako lèpo in bistro, kakor pri možkih. Tepca ali norca med njimi najli je težka, težka reč. Oboji spol ima široke usta, bèle in lepe zobe, in se posebno pri možkih lepo kažejo.^
Visoko, svobodno čelo oznani velik razum in dobroserčnost. Pogled in bistro oko kaže njih oglednosl in modrosl.^ V obče moreš med timi divjimi junaki slokrat veselejše in varnejše živeti, kskor med 1110 ^ k en izobraženih narodov.	J- St.
Z m e s.
Slovstvene drohtlnce.
* „Novice" prinesó v svojem poslednjem listu preradostno novico, da bodo svojim naročnikom v novem letu vsak mesec eno polo „občne po ves In ice" nevmerlega gosp. Vertovca brez vsega daljega plačila prinašale, ako se toliko naročnikov oglasi, da bo založništvo brez lastne škode shajati zamoglo. Ni dvomiti, da se bo na le izverslno vredovan časopis, kteri v tednu dvakrat izhaja in samo 4 gld. sr. na leto velja, še več naročnikov oglasilo, ker se jim blizo najizverstniše delo ranjcega
g. fajmošlra podaja. Obseg Novic je vsakemu dobro znan, — našemu narodu popolnoma primeren, jezik làhkorazumljiv, da ga vsak otrok raz-umiti more. Ne moremo pri tej priložnosti opustiti, naših bravcov tega izverst-nega in nar dalje razširjenega slov. časnika opomniti, da si ga vprihodnje gotovo naročč. Zamore se tudi na pol-ali četert lela pod naslovom: »na si. založništvo Novic« v frankiranih pismih naročiti.
* Zgodovinskega katekizma ali celega keršansko-ka-tolškega navka v resničnih izgledov iz zgodovine je pervi del že blizo po vsih slov. mestih po 1 gld. sr. dobiti. Drugi del, ki bo saj v 14 dneh donatisnjen, bo veljal 1 gld 12 kr. in tretji del, ki po novem letu izide, tudi 1 gld. 12 kr., potem taj celi katekizem v 3 delih samo 3 gld. 24 kr- sr. velja, ko vendar šesti natis taistega v nemškem jeziku blizo 5 gld. sr. velja.
S m e š n i c a. Trije poredneži gredó enega dne na polje. Ni dolgo, kar pridejo mem kmeta, ki je osla za ujzdo derže v travi pri poti sladko spal. Hitro sklenejo, mu eno narediti, da jo bo pomnil. Edin se berž k oslu spravi, ga odveže, in unima zroči, da naj hitro ž njim odideta, sam pa se zraven kmeta vieže in obloži, kot je bil osel poprej. Kmalo potem se zbudi kmet. Zdramivši se zagleda človeka namesti osla — in stermi : „Za božjo voljo ! vpije porednež« odvežile me ! — »Tri sto medvedov! kdo vas je sem prinesel? zakriči začudjeno kmet, kje je pa moj osel?« „Tiho, ljubi moj! govori potepuh« jez sim sin nekiga copernika, ki me je zavolj porednosli in neposlušavnosti 6 let v osla spremenil — in dans je ravno kazin pri koncu in dobil sim spet poprejšnjo podobo. „Le pojte, kamor hočete, praviostrašeni kmet, ter mu pomaga odvezali »se; le pojte, s coperniki nočem nič imeli. Oprosteni porednež naglo odide in za tovaršema hiti. Drugi dan je v bližnjim tergu soinenj. Tudi kmet pride tje, da bi si druziga osleta kupil. Ali kaj zlomka ! med drugimi^ tudi svojiga poprejšnjiga na ogledu zagleda in pravi začudjen : „Si bil že spet poredin, da si že v drugič kaznovan. E merkaj — dobro se le bom ogibal, da te spet ne kupim.« —
Povabilo k družtvu sv. Ilohora.
Kmalo bo leto okoli, kar je naše družtvo sv. Mohora pod posebnim varstvom presv. Lavantinskega knezoškofa g. Antona Slo m seka v živlenje stopilo in s pripomočjo g.g. družtvenikov, kterih se je doslej ravno 600 oglasilo, dosihinal šest manj ali bolj važnih bukev med slov. narodom razširiti zamoglo. Terdno zaupa, da jih bo v novem letu še veče število izdati v stanu, ako mu častiti slov. domorodci potrebne pomoči ne odtegnejo. Doslej imä v rokah: prav lepe povesti za šolska darila, drugi del Gofina „razlaganje cerkvenega leta« in 2. del g. Kaffolovih „domačih ogovorov.« Dalej mu je obljubljen za prihodnje leto en del s v. pisma in »zgodovina Avstrianskega cesarstva.« Verh tega mu dohajajo iz vsih krajev Slovenije veseli glasi, da se povsod za družtvo dela in spisuje. Zatorej imajo častiti g.g. družtveniki za prihodnje leto mnogo prav zanimivih bukev pričakovati.
Da se bo vendar vse to tudi srečno izpeljali dalo, povabimo vse domorodne Slovence, prav v obilnem številu k družtvu sv. Mohora pristopiti in ga v njegovem žlahtnem prizadetju podpirati.
Kakor je sploh znano, znese pristopnina za celo leto 3 gld. sr., in za učitelje na deželi in učence 1 gld. 30 kr. sr. — Vsi tisti gospodi,
ki lelas še niso k družini vpisani, imajo gori omenjenej letnini še 1 gld. sr. (učitelji in učenci pa 30 kr.) upisninc priložiti.
Denarji se morejo v frankiranih listih ali doličnim odborom ali pod nadpisom: SI. o»11»oi*n «1 i-uitva g*. IVIokora v Celovcu
(Klagenfurt), naravnost semkaj pošiljati.
Kakor hitro kaka družtvena knjiga na svillo pride, se bo berš sledečim bukvarjem poslala in scer v Gradcu g. Vemtelnn, — v Mariboru g. leji-erjn. — v Radgoni g. Weieinserju, — v Celju g. C-eigerJti — v slov. Gradcu g. Zavadckimu, — v Zagrebu g. Zupanu , — v Ljubljani g. Ijerlterju, — v Novem mestu g. Vepuetekn, — v Postojni g. Blazniku, — v Tersi u g. Schimpfu — v Gorici g. Soharju,. - in na Dunaju g. Wenedlktu. Za Koroško kronovino je razpošiljanje g. Leonova knjigarnica prevzela.
Naj lorej vsi g.g. družtveniki o priložnosti, ki svojo letnino plačujejo, odboru v Celovcu na znanje dajo, po kterem gori imenovanih knjigarjev družtvene knjige prejemati hočejo. Kdor pa nobenega knjigarja ne imenuje ali scer kake priložnosti ne povè, temu se bodo knjige na njegove slroške po pošli pošiljale. — Tako bodo v prihodnjem letu družtvene knjige udom vselej hitro in poredoma v roke prišle.
Željam mnogo g.g. družlvenikov vstreči, da bi družtvo svoj lasten časopis imelo, je bil našim šolam toliko potrebni »šolski prijalel" za družtven časopis odbran in se bo vsak teden po pošli razpošiljal. Ker bi vendar družtvo drugači shajati ne moglo, morajo tisti družtveniki, ki 3 gld. letnine (razun upisnine) plačujejo, k temu znesku še 36 kr. sr. za poštnino in učitelji in učenci, ki razun upisnine, le t gld. 30 kr. plačujejo, pa k letnini še t gld. 36 kr. priložiti; potem takem pervi vsega vkup 3 gld. 36 kr. sr. in poslednji 3 gld. 6 kr. na leto plačati.
Tako dobijo družtveniki sv. Mohora časopis, ki scer po pošti 2 gld. 12 kr. veljà, za 36 kr. sr. in učitelji in učenci, za I gld. 36 kr.
Ako pa g.g. družtveniki tega zneska k letnini priložiti opusté, dobijo samo družtvene bukve brez »šolskega prijatelja.«
Slednjič dosedajne g.g. družtvenike serčno prosimo, nam tudi v prihodnjem letu zvesti ostati in letnino kakor je hitro mogoče poslali. Sploh pa vse Slovence lepo povabimo, v kolo družlvenikov sv. Mohora stopiti. Bratje! gre za srečo in slavo naroda slovenskega! Celovški odbor.
Drnxtveiie zadeve. V seji 6. decembra je bilo :
1.	Oznanjeno, da šteje sedaj družtvo 600 družlvenikov.
2.	sklenjeno, da se imajo neklerim višjim gospodom in oblastim vse dosedajne družtvene knjige poslati in jih za podporo našega druživa poprositi.
3.	določeno, da se imä novim g.g. družtvenikom, namesto »po-vestnice goriške nadškofije" „Bčela" I. 1850, ali 1 ali 2. polletje 1. 1851 dajati. Zakaj od povestnice ima družtvo samo še toliko iztisov, da jih bo moglo tim prošnjam priložiti.
Poslednje lelašnje družtvene knjige (namreč „Gofina razlaganje cerkvenega leta" — »Domači ogovori« od g. Kaffola in „Naravoslovje" od g. Robidata) so se častilim odborom razposlale. Verh tega je bilo še poveril saj 10 iztisov vsih družtvenih knjig vsakemu odboru poslanih, da jih novo pristopivši udi berš dobili zamorejo.
Jidatcl iu listar; Per d. žl. Klenima j r v Celovcu,