Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 111.50 k. , 7, „ . -11.80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 11. 50 k. - pol leta . 1 11.30 k. • 'A : -fl;7,ok- Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo in A plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 38. V Mariboru 22. septembra 1870. Tedaj IV. Srenjske volitve so pred pragom in morajo biti končane še ta in uni mesec Srenjske volitve so posebno na slovenskem Štajarju zlo važne, morebiti dosti važnejše , kakor misli marsikteri rodoljub. — Srenjsko prodstojništvo je podpora ali overa našega narod nega napredka, našega blagostanja; če bodo tedaj v srenjsko predstojništvo izvoljeni pravi rodoljubi, bomo šli naprej v vsem, posebno pa tudi v narodnih zadevah , in bomo s časom dosegli to, kar smo že tolikokrat zahtevali pri taborih, v deželnih zborih in v časnikih; namreč narodni jezik v urade in šole in Slovenijo. Tudi volitve narodnih deželnih poslancev, tedaj pravih zastopnikov naših koristi, se bodo lože vršile, če bode srenjsko predstojništvo narodno. Ce pa se bodo volili v srenjska predstojništva nemškutarji ali celo nemčuri, bode gotovo šlo vse rakovo pot na Slovenskem, ker to so najhujši nasprotniki vseh naših pravičnih tirjatev in tedaj tudi nasprotniki našega blagostanja, naše boljše prihodnosti, ker le zedinjeni vsi Slovenci V eno kronovino, si moremo pomagati do boljšega, do pravega blagostanja naše lepe d o mo vi n e Slo ve n i j e ! Da se bodo počasi tudi naše želje izpolnile, se nekoliko kaže že iz tega, da je že vezdajni državni zbor v večini federalističen, kar se še celo ni pričakovalo, če ravno Cehi še niso v njem, ki so skorej tudi sami federalisti. Ker pa Čehi niso in ne bodo volili v državni zbor, in ker bo federalistična večina, če ravno ni v sedajni, gotovo vendar v prihodnji sesiji zahtevala, da se naj Avstriji da federalistična ustava, se je sicer bati, da bode vezdajna vlada, ki se trdno drži in hoče držati decemberske ustave, državni zbor razpustila in izpisala direktne volitve. Upamo pa, da tudi po direktnih volitvah pride federalistična večina v državni zbor in da se bode po tem vlada vendar enkrat prepričala, da večina avstrijskih državljanov hoče imeti federalizem, ter ga bode potem tudi dala. Ce pa imamo enkrat federalizem, dobimo tudi vse kar vsem narodom po federalistični ustavi gre iu tedaj tudi Slovenijo. Vsi ti lepi posledki pa so odvisni od volitev deželnih poslancev in te so spet odvisne od volitev srenjskih zastopov. Srenjske volitve so tedaj podlaga prihodnjega blagostanja Slovencev in zato pazile dobro pri teb, da boste volili v srenjski zastop — župane in svetovalce — samo prave, iskrene rodoljube. Bodite stalni našim narodnim načelom in bodite prepričani, da moramo v kratkem doseči vse to, kar nam po postavi gre, in kar nas bode gotovo pripeljalo do boljšega. Kako in kdaj se bode vojska končala. Če je kdo pazljivo prebiral razne avstrijsko-ogerske časuike od onega časa, kar se je sedajna vojska začela, je v njih lehko našel, da se v Avstriji nahajajo tri vrste nev-tralcev. So namreč nevtralci ki imajo sočutje za Pruse, ali bolj rečeno, za Nemce; drugi ki imajo sočutje za Francoze, in taki ki nimajo sočutja niti za eno niti za drugo bojeva-jočo se stranko, in ti pravijo, da bi najbolje bilo, če bi se Francoz in Prus tako dolgo bojevala, da bi drug drugega popolnoma pokončala, kakor ona dva leva, o kterima basen pravi, da sta se tako dolgo jedla, da sta k slednjemu ostala le samo repa na bojišču. Iz početka se je mislilo, da to celo ni mogoče in da bode po prvi veliki bitvi se taki napravil mir, dozdajne mnoge krvave bitve ali bolj rečeno mesarenje kaže vendar, da je tudi to mogoče in da se je res bati, da se bosta oba leva celo pojedla. V bitvah od 14. avgusta do 2. septembra sta nasprotnika skupej zgubila že više 300.000 mož ranjenih in mrtvih. Zmaga Nemcev je zato samo v tem, da grejo naprej in da imajo več znamenj zmag, mrtvih in ranjenih pa imajo več kakor Francozi. Pri vseh teh velikanskih žrtvah in strahovitem prelivanju krvi se še vendar ne more reči, da bi skorej konec bil vojskovanja, ker zdaj še le je stopil francoski narod na bojišče in zato se lehko vpraša: Kako in kdaj se bode ta strašna vojska končala? Zakaj pa se še vojskujejo Prusi dalje tako trdovratno? ker hočejo le v Parizu mir delati, Francosko popolnoma potreti in si prilastiti Elsasko in Lotbringsko. Spet se bo posijalo seme prihodnje vojske med Francozi in Prusi, ker francoski narod ne bode nikdar pozabil takega ponižanja in oslablje-nje, ktero bode po takem Francosko doletelo, bode ona 8 zvezami z drugimi vladami spet popravila, in tedaj bodo spet stale razmere kakor dozdaj, in samo ta razlika bode pristopila, da bode Francoska prihodnjič bolj oborožena in previdnejša, kakor je bila zdaj. Na ta način bode zato gotovo spet prihodnji rod doletela vojska. Napoleona smo srečno rešeni, zdaj pa nam Bog pomagaj zastran Hohencollerja! Vse spoštovanje takim vojaškim voditeljem kakor so Moltke, Steinmetz, von der Goben, Blumenthal itd., zmagali vendar niso oni, niti Prusi sami, temuč nemški narod, kaj pa bode nemški narod dobil s tim če, se aneksira Elsas in Lothrinsko? Ali bode manje dače plačeval? Ne! Ali bode bolj svoboden? Ne! Ves dobiček za nemško ljudstvo bo ta, da se bodo v nekterih letih spet vojskovali z Francozi. In zakaj vse to? Ker Hohencollern noče samo zmagati, temuč tudi pridobiti in nadvlado nad vso Evropo imeti. — Kralj Vilhelro, prestolni princ in princ Friderik Kari so zdaj tudi v vojski to je res zmagali, zmagali bi vendar Nemci tudi brez njih, ravno kakor se dobro vojskujejo Virtenbergerji, Bavarci, čeravno so njih vladarji doma. Hohencollerji bodo tedaj pobrali sad zmage, ljudstvo pa si naj obriše usta in bode imelo čast čez pet ali deset let spet se bojevati. Mislimo tedaj, naj se napravi v kratkem mir in sicer ne jalov, ki bi imel seme prihodnje vojske v sebi. Z bojišča 13. septembra so prišli glasi iz Pariza, da so Francozi most razstrelili pri Creilu. Razstreliti še tudi mislijo vse druge moste, kteri bi Prusom na dobro prišli. V Chalonsu je 8000 Prusov. 14. t. m. je bila mala bitva pri Montereau med pruskimi ulani in francoskimi svobodnimi strelci. Prusi so zgubili 60 mož in so bili nazaj vrženi. Oui isti dan pa so se morali Francozi pred Prusi pri Meluu-u nazaj pomeknoti. Od 14. do 20. t. m. skorej ni nič važnega poročati iz bojišča. Prusi so se počasu in previdno pomikovali proti Parizu, ktere so vedno nadlegovali francoski prostovoljni strelci in je tudi večkrat v malih bitvah pobili. Prusi se bližajo Parizu od treh strani, in so že prišli v Versailles, Cla-mart, Charenton, ter so še samo tri ure od Pariza. Misli se, da bodo od treh strani Pariz napadli in si svoj glavni kvar-tir v Versaill-u napravili. 18. t. m. je bila mala bitva med Prusi in Vineyjevim korom, pri kteri so Prusi mnogo ljudi zgubili , posebno pri Ivry, kder so se spet Prusi morali nazaj pomeknoti. V gozdih pri Chamantn ima general Ducrot 80.000 vojakov zbranih. 19. t. m. se piše, da se bo Jule Favre podal v glavni kvartir Prusov, in da se bo pogajal z Bismarkom zastran miru. — Iz pruskega tabora prihajajo zmirom glasi, da so pruski vojaki že jako utrujeni, na fraucoski strani pa so prostovoljci čedalje sitnejši in nadlegajo zlo nemško vojsko. Ako se ne bode v kratkem storil mir, se je bati, da napadejo armado nalezljive bolezni, ker se že zdaj zlo griža kaže. Trdnjave se še zmirom držijo in napadajo večkrat z uspehom nadlegovalce. Tudi Bazaine va vojska je dobro z vsem oskrbljena. 20. t. m. je bila bitva pri Monthery-ju v kteri so Francozi zmagali. Prusi imajo velike zgube. Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. MaUo se sadje suši. Kdar je sadje zadost zrelo, naj se posuši, posebno ktero se dolgo hraniti ne da, kakor češplje, tepke, breskve, črešnje, sploh hruške uiaslenke, pa tudi jabelka v režnjah. Tak sad se da več let hraniti, tudi v velik dobiček za prodaj ali za domačo rabo obrniti. Kdor ima mnogo sadja, naj ga v posebni sušivnici suši, ktera ima od znotraj podolgovato peč, zgoraj pa več vratec, ki se od vseh strani dobro zaprejo in od same prave, ne prehude toplote suši, da ne bo posušeno sadje po dimu okusa imelo, tako sadje malo za prodaj velja. Zatega del je treba vselej zrelo, zmehčano sadje za sušilo vzeti ; sušiv-nico s suhimi, trdimi drvami kuriti, ne pa z mehkimi, smolnatimi ali preobilno netiti. Tudi se ne sme suho sadje v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladen zrak postaviti , da lepo svetlo in slastno ostane; po tem se na suhem in vetrovnem kraju v snažni posodi shrani. Tako posušeno sadje se do 7 let obrži. Kdor pa ima malo sadja, naj ga suši v peči na lesah ali na peči, ali pa na solncu. če sadje na peči sušiš, iz-vetraj hišo večkrat, pa tudi prah na peči pometi ali popir podloži, da bo sadje čedno. Olupljeno in izkosčičeno sadje, slive, breskve, hruške, jabelka itd. tako posušiti, da je lepo rumeno, se lahko in drago proda. Ravno tako se da sadje na solncu posušiti. Kdor se s sušilom peča, naj ima vse snažno, čedno in lepo. Preveč se sadje ne sme posušiti ali celo ožgati; tako sadje ni za nič. češpelj se le toliko nabere, kolikor jih na lese gre, če jih je pa več, se na solnčni kraj spravijo, kjer jih soince sušiti pomaga, dokler na nje vrsta ne pride, sicer bi se skazile, posebno če bi še na kupu bile. Pokuliana jabelka. Prav sladke hruške se stlačijo in mošt za peti del zavreti pusti, potem se v kako snažno posodo vlije da se ohladi; če je mošt gost, ga je treba skozi čisto rijuho ali vrečo v posodo precediti. Na to se vzamejo dobra, dišeča jabelka, kdor jih ima, inače so tudi navadna zrela jabelka dobra, in se na vodi skuhajo, da postanejo popolnoma mehka, in se dado skozi sito porinoti , da se kože in peškica odstranijo. Sedaj se spravijo skuhana jabelka in ohlajeni mošt v kotel ali ranglo, in se nad ognjem tako dolgo meša , da je tanjkemu testu podobno. Ko se to dožene, se dene v drugo čedno posodo, ktera se s pokrovom pokrije, in na pokrov žrjavice nadeva da se skorja naredi in zrak v to pokuho ne more, zadnjič se posoda z mehurjem dobro zaveže. Tako pokubana jabelka dajo dolgo časa prijetno jed. Nekteri vzamejo namesto jabelk ali hrušk češplje, črešnje ali višnje in jih skuhajo, skoz sito potisnejo in potem 8 zavretim moštom pokuhajo, na isti način kakor je zgoraj povedano. Drugi še kake druge dišeče reči pridenejo, na primer, bezgov sok, da s tem okus in barvo zboljšajo; ali pa, če je sad manj sladak, dodajo nekaj sladkorja itd. Drug način jabelka pokuhati je ta: Vzame se en del jabelk in ravno toliko pese, oboje se posebej kuha, potem se vkupaj stlačijo in pokuhajo do trdega; namesto )abelk se tudi hruške vzamejo. Kadar sadja ni, se zgol iz pese in mrkevce ali korenja taka pokuha nareja. Tudi se jemlje mesto pese mrkevca k sadju in se ravno to doseže. C'e se rm št od brušek pri zmernem ognju zavre in zgosti, se dobi sirup, ki se mesto sladkorja in sirovega masla rabi. — Tudi izkosčičene slive ali češplje se tako pokuhajo, da se zmerno neti in vedno meša, dokler se ne zgostijo. — Slivne kože se ravno tako odstranijo kakor jabelčne, da se namreč s kako snažno tumpasto metljico skozi sito spravijo. Tudi se nekaj dišečih reči pridene, kdor hoče, potem jih pa pri ognju popolnoma do trdega zgosti. Tako se tudi s čreš-njami in višujann ravna. Pojasnila postave glede povzdige reje goveje živine. 0 pospeševanju in oziroma podpori naprav, po kterih se mora voda umetno razpeljavati. Pospeševanje in oziroma podpora naprav, po kterih je mogoče vodo umetno na travnike in polja napeljavati in od-takati, meri vzlasti na to, da se osnujejo izgledne drenaže in izgledna napeljavauja vode; vrhu tega bode tudi Ugodno, ako se osnujejo izgledna gnojišča. V vsakem okraju naj bi se enake izgledne naprave osnovale vpričo gospodarjev, ktere je treba pri tej priliki podučiti in pokazati, kako se jim je pri osnovi takih naprav ravnati. V vsakem okraju mora kdo delati za ta posel potrebne cevi, da niso predrage in jih vzlasti to ne podraži, da jih dobivajo iz daljuib krajev. Štajersko kmetijsko društvo je vselej pripravljeno v ta namen pripustiti potrebno orodje za izdelavo cevi in vrhu tega tudi rado pošlje svojega potujočega učitelja, da poduči kmetovalce, kako s cevmi ravnati ter kako vodo v mokrih tleh razpeljati. Ni drugega treba , ko želje društvu izreči, da naj bi podpiralo osnovo tako naprave v omenjenem smislu. Poglavitna stvar pospraviti obilo klaje in kinč vsakega posestva so travniki iti pašniki. Kjer tla niso močvirnata, se moča po prav nevkretnem načinu skuš i napeljati; ker se voda vedno na travnik staka in ne skrbijo , da bi se tudi redno odtakala, poscaue ves travnik sčasoma močvirnat, in se nakosi na njem kislotne piče. Mnogo mokrih travnikov bi se dalo prav lahko izsušiti, često bi bilo že z nekterimi jarki opravljeno, a še celo teh gospodar ne napravi. Pri marsikterih suhih travnikih teče voda mimo, in lahko bi je bilo na travnik napeljati in po tem načinu mnogo več nakositi; a tudi tega ne storijo. Poguojenje travnikov je celo redka prikazen, in zarad tega travnik leto na leto bolj peša in nakosi se vsako leto manj in manj. Ne da se tajiti, da je dostaovir pri napravi vodovodov, a take zapreke se bodo odstranile po posebni, po deželnem zboru vladi priporočeni postavi, določujočo pravico do vode, ki bode v občni blagor take naprave pospeševala. Ces. kr. ministerstvo kmetijstva, ki marl|ivo dela za povspeh poljedelstva, podpira enake naprave z denarnimi pripomočki; naša skrb mora tedaj biti, da po osnovauju takih naprav dobivamo obilo dobre in žlahne klaje, kar bode nam in našim naslednikom mnogo pomagalo. Planinski pašniki so tudi manj ali več v prav slabem stanu; grnije se razširja, kamenje se ne odpravlja in oboja zmanjša muljavo. Močvirnata tla se ne izsušijo, živina pije gnjilobno vodo iz močvirij, zboli in pogine; živinski odpadki se ne pobirajo in koristno ne porabljajo, s kratka, za planinska gospodarstva se nihče ne briga, in skušnja uči , da imajo na enakem prostoru danes veliko manj živine od nekdaj. Vse te napake moramo sami odstraniti, saj je to v našo korist; skuš jmo le napako prav s|ioznati in popravili bomo radi kmalu, kar smo do zdaj zamujali. Gospodarsko- obrtnijska razstava v Gradcu se je slovesno odprla 15. t. m. ob 11 uri zjutra. Vsi graski uniformirani mestjani so se postavili pred raztavuična vrata, bili ste tudi nazoči dve vojaški godbi in ena uiestjanska. — Odbor razstave je sprejel goste pred lepo okineanimi vrati. Nazoči so tudi bili mestni župan in odborniki, tamošni deželni poslanci, F. M. L. John, deželni poglavar Kiibek z na-mestnijskimi svetovalci, vsi predstojniki uradov, predstojnik vseučelišča in trgovske zbornice in grof Meran. G. Kaiser-feld, kot predsednik štajarskega gospodarskega društva je nagovoril goste iu je v svojem govoru posebno naglaševal velike zasluge ranjkega nadvojvoda Janeza, ki je pred 50. leti društvo osnoval in zmirom zdatno podpiral. Zdaj se bode pokazalo, kaj je društvo v 50. letih koristilo v obrtniji in gospodarstvu. Zahvalil se je vsem, ki so materijalno podpirali društvo, da je mogoče bilo napraviti vezdajno razstavo. Deželni poglavar je odgovoril in posebno povdarjal to, da država pripoznava velike zasluge gospodarskega društva in da to pripoznanje hoče posebno pokazati s tim, da bode Njih Veličanstvo cesar sam počastil razstavo s svojo nazoč-nostjo. Po tem so se vsi podali v lepo okinčano razstavino poslopje." Vstopnina v razstavnico je 40 kr. Razstava bode trajala do konca tega meseca. Koliko bodo pri razstavi zastopani pridelki iz Slovenije, še zdaj ne vemo, bodemo vendar tudi o tem ob času poročali. -f-«2Sf9*-)-- Dopis. Iz Pohorja. V zadnji seji štajarskega dežel, zbora odgovarja štajarski namestnik na interpelacijo dr. Vošnjaka in tovaršev zarad ravnopravnosti v šoli in uradu , in pravi med drugim: „Jaz morem povedati, da ni vladi nikdar na znanje prišlo, da sodnije na slovenske vloge nemško odgovarjajo." Pojasnilo teh besed bo sledeče: Pred nekterimi dnevi sem se pogovarjal z nekim c. k. sodnijskim uradnikom, kteri mi je sam povedal, da je, ke-dar je v Ptuju bil, neko slovensko vlogo nemško odgovoril, za voljo česar ga je gosp. Herman strašno zmerjal in ga na §. 19 spominjal. Ako je potrebno, znam gosp. namestniku, če mi potovanje v Gradec povrne, im6 uradnika povedati in gosp. Herman se bo tudi spomnil. Ravno tisti uradnik — gospod namestnik dobro si zapomnite — mi je še povedal, da v Celovcu pri sodnijskem oddelku ni nobeden zmožen pri preiskovanju hudodelcev slovenski zapisnik sostaviti. To so govori uradnika in zdaj naj gospod Kttbeck odgovarja. Pohorjanec. Politični ogled. Dunajska vlada je zdaj v veliki zmešnjavi. — Kamo se obrniti, to nihče ne vš. Beustu grejo nemško-pruske zmage tako strašno po glavi, da je naenkrat postal ves prusoljub, in da se hoče samo na avstrijske Nemce opirati, v zvezo stopiti z Nemčijo ; tedaj hoče še dalje Slovane na steno pritiskavati, pa naj le: „Vsaka reč samo nekaj časa trpi!" pravi stari prigovor. — Mogoče pa je vendar, da se tudi našim vladnim možem enkrat oči odprejo. Njih Veličanstvo cesar je 17. t. m. v soboto zvečer pozdravil s prestolnim govorom obe zbornici, v kte-rem je najprej naglašal sedajno vojsko in mir avstrijanske države. Omenil je, zakaj so se bile razpisale nove volitve in pozdravlja ude gospodske in poslanske zbornice. Obžaluje da niso nazoči zastopniRi kraljestva češkega, in tem bolj, pravi, ker se njegova vlada neprestano prizadeva, nezadovoljne napotiti na skupno polje ustavnega delovanja. „Vlada ima nalogo, poskusiti vsa postavna sredstva, da se kolikor naj hitreje tudi temu (češkemu) kraljestvu zagotovi sodelovanje pri važnih delih tekočega zasedanja." — Najvažnejše besede celega govora za nas Slovane. — Pravi dalje, kaka dela zbora čakajo, med kterimi je v prvi vrsti volitev v delegacije. Govor konča tako: „Bog blagoslovi Vaše prizadevanje! Zaupno Vas vidim začeti Vaše delovanje. Vaše besede bodo daleč zvoneča spričevala zvestobe in do-' moljubja in Vaša mirna dela — to sem prepričan — bodo bogato sadje obrodila za notranje blagostanje države, za njeno veljavo in moč. Naj bi se ona moč in krepost, ki jo daje zložnost, iz Vaše srede razširila med vse avstrijske narode, in naj bi jih peljala na ona pota, kjer se razcveta prava svoboda, blagostanje in čast za vsakega posameznega, za vsak narod, za vsako deželo in za skupno državo." — Vlada žuga v tem govoru Čehom, in je že tukaj bil odgovor na adreso češkega deželnega zbora, Prestolni govor ni situacije v Avstriji celo nič razjasnil; toliko smo vendar iz ujega zvedeli, da bomo morali še enkrat, ali morebiti še večkrat svoje želje ponavljati, prej ko dobimo to, kar je izrekla večina v češkem, gališkem, kranjskem, dalmatinskem, tržaškem in vorarlberškem deželnem zboru in kar so naglašale manjšine drugih deželnih zborov. Ne ena besedica se ne nahaja v celem govoru, ki bi kazala le dobro voljo , da bi vlada hotela ustreči tim jasnim željam narodov. Njih Velič. cesar je deželnega poglavarja v Tirolski g. Lasser-ja, deželnega poglavarja v Moravski, Poche-ta in deželnega predsednika v Šleziji, Pillersdorfa iz službe odpustil. V nedeljo 18. t. m. je cesar sprejel češko deputacijo ki mu je prinesla adreso deželnega zbora, in je rekel, da se zahvaluje za zagotovljenje vernosti, adreso bode izročil svojemu ministerstvu, ustavnega pota ne bode zapustil na noben način, pod nobeno pogodbo, in tirja od deželnega zbora, da naj voli v državni zbor. Njih Veličanstvo cesar se je v sredo 21. t. m. pripeljal v Gradec k razstavi in se pelja 22. t. m. spet na Dunaj. Državni zbor na Dunaju je bil prvokrat skupej 15. t. m. Kot najstarejši poslanec je predsedoval baron Pas-cotini, in je v svojem govoru izrekel, da obžaluje, da Čehov ni v zboru, in dal željo, da bi se edinost med avstrijskimi narodi dosegla s tim, da se „po ustavni poti" zadovoli vsem narodom. Med državnimi poslanci je zdaj 86 federalistov iu 55 ustavovernih; federalisti imajo tedaj večino. Čehi še niso rajtani. V pondelek 19. t. m. je državni zbor imel sejo pri kteri so tudi že bili Tirolci. Govorilo se je samo o volitvi predsednika. Sturm je predložil, naj se zastran Čehov zbor odloži do 3. oktobra. Grocholski pa je predložil, naj se odloži samo do prihodnjega pondeljka. Zadnji predlog je obveljal. 26. t. m. bode tedaj spet seja in volitev predsednika in podpredsednika. Čuje se, da bode Hopfeu izvoljen za predsednika in Rechbauer za podpredsednika. Češki deželni zbor je vsled cesarjevega ukaza na nedoločen čas razpuščen, potem ko ni volil v državni zbor in je sprejel adreso večine z 147 glasi proti 77. Voljena je bila posebna deputacija 18 udov z višim maršalom na čelu, ktera je adreso cesarju izročila. Med Čehi je spet razpor. Neki so namreč bolj za pomirljivo politiko Avstriji nasproti, med temi je tudi Sladkov-ski. Skrejšovski pa in Brauner so za ostro opozicijo. Rieger je potegoval s Sladkovskijem, kterega misel je z veliko večino prodrla. Skrejšovski je na to položil svoj mandat. — Gotovo ga bodo spet volili. Iz Francoske. Pariz, v kterem je bilo dozdaj zmirom mnogo veselja, se je zdaj spremenil v taborišče. — Priprave za brambo se množijo od dne do dne. Ženske, bogatini in starci so mesto zapustili. Pariško ljudstvo je že oboroženo, na trdnjavah okolo mesta čakajo kanoni in navdušenje za boj raste tim bolj , čim bolj se bliža sovražnik. Neki še zmirom upajo, da se bode sklenil mir, to se bo ven-der težko prej zgodilo, dokler Prusi ne bodo v mestu. Poveljnik trdnjave v Strassburgu je 14. t. m. poročal v Pariz, da je njegov položaj že zlo hud zastran vednega bombardiranja. On hoče ostati do konca. V Parizu je že bilo 13. t. m. 142 hiš navlašč porušenih, ki bi znale delati overe pri brambi mesta. Od 15. t. m. ni več smel nikdor Pariz zapustiti in ne v njega stopiti brez posebnega ministerskega dovoljenja. 15. t. m. je minister notranjih zadev zaukazal, da se morajo napraviti narodne straže v vseh krajih. Trochu je v svojem ukazu rekel, da bode vsak dan 70 000 mož na pariških trdnjavah za hrambo stalo, in da upa da bode 300.000 pušek in srčnost ljudstva mesto obranilo. — 15. t. m. se je iz Amerike pripeljalo v Francosko 500 prostovoljcev in 7000 pušek. Prusi so Jainville vzeli. ' Bazaine je popolnoma oskrbljen s živežem. Dalje se piše iz Pariza, da je Gambetta, minister no tranjib zadev v 48. urah ustvaril 60 novih bataljonov narod nih brambovcev, bataljon po 1500 mož. Precej po razglasu republike je prišlo že 100.000 novih oboroženih mobilcev v Pariz. V Parizu je zdaj vse oboroženo. Ce je res vse tako, bode strašen boj, kakoršnega svet morebiti dozdaj še ni videl. Piše se, da je Pariz zdaj tako oborožen in oskrbljen, da ne more mesta noben sovražnik več prehiteti. Sovraž nik bo tedaj odločen upor našel; če pa Nemci Pariza v 4 tednih ne bodo vzeli , se ne bodo mogli dalje držati pred Parizom. Po tem pa se znajo strani v vojni popolnoma za-obrnoti. Obleganje današnjega Pariza zna biti poguba Nemcev. Samo ako bi se v Parizu med seboj začeli klati, zmagajo Nemci. Zdaj je v Parizu popolen red in mir. Pravni minister Cremieux se je z delegacijami vseh rni-nisterstev preselil v Tours, od koder se bode vladalo na vse strani dežele. Tudi avstrijski, ruski in angleški poročniki so se preselili v Tours. V Toursu stoji 25.000 vojakov. Pariški nadškof pozivlje duhovnike, naj bodo najprvo narodni Francozi, in potem še le duhovniki. Rocbefort je dobil povelje čez čete, ktere bodo branile barikade v Parizu. Redni vojaki so zapustili vsi Pariz iu pričakujejo zunaj sovražnika. Pariz bode branila samo narodna straža, ktera prihaja iz vseh strani v Pariz. Iz Italije. General Gadoma, ki pelja armado v papeževo deželo, je prestopil mejo na treh krajih in je razglasil, da prinaša mir in red a ne vojne. Prebivalstvo naj se bode samo vladalo. Samostojnost je papežu obvarovana. Cadornova armada je bila povsod z veliko navdušenostjo sprejeta, posebno pa v Civita vechia. Iz vsega pa se vidi, da bodo Italijani pustili papežu leontinsko četrt ¡Rima in En-gelsburg. Papež je celo zoper to, da bi se njegova armada zoperstavljala Italijanom, tudi rimski mestjani hočejo, da se naj mesto izroči Italijanom brez prelivanja krvi. Papeževi Zvavi pa se po sili hočejo vpirati. Papež ostane v Rimu in bo protestoval proti vzetju mesta in oblasti, če se pa papeževi Zvavi ne bodo hoteli z dobrega podati, bode italijanska armada Rim s silo vzela. Mnoge evropejske vlasti so nezadovoljne s tem, da se vzamejo papežu dežele. Angleški diplomati hočejo le takrat mir delati med bojevnikoma, kedar bosta oba za to prosila. V Angleški se dela 400.000 pušek in 30 milijonov patron za Francosko. — Če le ne bodo prekesno prišle. ran, F. M. L. John in drugi generali; uniformirani mestjani z godbo in velika množina gostov. Govoril je najprej Kai-serfeld, potem Frank, M. Schreiner kot mestni župan. Spominek bode velikanski in bode stal na trgu pred tako imenovanimi železnimi vrati. (Na hrvaškem Primorju) je začelo zlo vreti. Madjari so tudi tamo mirne ljudi razkačili. Vse primorsko občine so protestirale proti imenu „ogersko-brvaško primorje". Ma-gjaronski vladni komisar Akurti je se po noči z žandarmi zaprl sodca Stiepiča, Brozoviča in več drugih. Tudi občinske svetovalce v Vinodolu in drugod je zaprl in v Cerkvenico odpeljal. Več kot tisuč Bribircev je hotelo udariti na Cerkvenico. Rodoljubi so vendar narod spet potolažili. (Duhovske spremembe lavantinske Škofije.) G. dr. Savo-slav Gregorec, kaplan pri sv. Rupertu v Slov. goricah pride za prov. profesorja v Mariborsko duhovščuico. — G. Janez Vrabl, 1. kaplan v Rajhenbergu pride za kaplana k sv. Rupertu v Slov. gorice. — Davorin Šket, kaplau v Središču, pride za 1. kaplana v Rajhenberg. — Anton Drozg, kaplan v Hajdinu pride za kaplana v Središče. — Jan. Kramberger, duhoven v pokoju pride za kaplana v Hajdin. Novičar. (Tabor v Zopračah) blizo Vrbe na Koroškem, ki je bil v nedeljo 18. t. m., je prav sijajno izpal. Koroški Slovenci so v tem drugokrat pokazali, da živo čutijo, da so Slovenci, in da hočejo tudi ostati. Taborilov se je sošlo blizo 10.000. Res prav gromovito število, če premislimo vezdajne narodne razmere v Koroški. Predsedoval je dr. Zaruik, govorili pa so g g.: posestnik Košat, Matija Majer, župnik Muden, Vigeie, Noli, Poznik in Kravt. Vse točke, pri kterih so po čudnem ugovarjanju g. c. k. komisarja smeli glasovati le možki, so se z veliko navdušenostjo enoglasno sprejele. Nasproti ni nobeden glasoval, ko se je poskusilo nasprotno glasovanje. (Dr. L. Toman) je zapustil slovenski Matici 10.000 gl., dramatičnemu društvi in Sokolu v Ljubljani pa vsakemu 1000 gl. Ta lepa darila je izročila udova Luiza Tomanova dotičnim odborom. Res prav slavni spominek izkrenega rodoljuba! (Slovenski časniki) „Pavliha", , Juri s pušo, „Jadranska Zarja" in „Petelinček" so nehali izhajati. (Kako se dozorijo dinje.) Če se dinje ne morejo do-zoreti na gredah kakor je to ravno letos, jih odnesi v sobo, omotaj jih dobro s pavolo in jih postavi v ortnaro; čez osem dni bodo popolnoma zrele, sladke, dišavne in prav tečne. (Lyonska banka) je veliki del svojih vrednosti — pravi se 140 milijonov odnesla v Lausane v Švajci. (Roparstvo.) V okolici slov. Bistrice, posebno na Pohorju se zadnje čase klatijo sem ter tje mnogi črno namazani in dobro oboroženi roparji, ki ljudem vzemejo vse, kar najdejo rabljivega in prenesljivega, kakor so to storili pred kratkim pri nekem krčmarju ua Pohorju. (Pokladanje temeljnega kamena za spominek nadvojvoda Janeza v Gradcu) je bilo prav sijajno 19. t. m. Nazoči so bili vsi tamošni predstojniki uradov, grofica Mcran, grof Me- Tržna cena »N C3 U « s C > a h o ¡a > a —^ > s pretekli teden. > 'C a S o O CH ■ fl. k. fl. 3. fl. k. fl. 1 k. Pšenice vagan (drevenka 4 70 70 5 — 4 50 Rži „ 3 30 3 55 3 80 3 60 Ječmena „ . . . . 3 — 2 90 3 50 3 50 Ovsa „ ... . 1 93 1 85 2 20 2 _ Turšice (koruze) vagan . 3 90 3 85 3 50 3 70 Ajde „ 2 80 2 80 8 50 2 60 Prosa „ . 2 80 2 40 3 50 2 50 Krompirja „ 1 30 1 10 1 10 1 _ Govedine funt .... _ 20 _ 27 _ 26 _ 26 Teletnine .... _ 24 _ 28 _ 26 26 Svinjetine črstve funt — 30 — 28 — 26 — 26 Drv 86" trdih seženj (Klafter) . 9 — 10 50 8 50 11 — 18" n AO n n — — 6 50 6 20 _ _ „ 36" mehkih „ 4 — _ _ 6 20 8 _ » n rt _ — i 50 _ — _ _ Oglenja iz trdega lesa vagan . — 80 _ 60 50 _ 80 „ „ mehkega „ „ — 50 — 50 _ 45 — 70 Sena cent .... 1 15 1 60 1 70 2 _ Slame cent v šopah 1 —. 1 50 1 — 1 50 „ „ za steljo 85 1 — 0 70 0 90 Slanine (špeha) cent 44 — 42 — 40 _ 38 — Jajec pet za ... — 10 — 10 — 10 — 10 Napoleondor velja 9 fl. 91 kr. a. v. Azijo srebra 122.85. Narodno drž. posojilo 66.50. Loterifne srečke. V Trstu 17. septembra 1870: 52 24 88 IO 85 Prihodno srečkanje je 1. oktobra 1870. Št. dež. realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje dijakov v prvi iu drugi razred bode dne 29. in 30. septembra t. 1. Ravnateljstvo. Pisarnica dr. Sernec-a (2) Mariboru se nahaja odsihmal na oglu poštne- in graške ulice, v Srebre-tovi hiši, št. 17.