C.'C. Post ale. - Esce ognt mercoledi e sabato. -17 febbraio 1926. Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsako sredo popold»*> in soboto zjutraj Static za celo leto 15 i^. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » 7ai inazemslvo celo leto lir 40. Na naroeila Inez do- poslane naroenine se ne moremo oziruti. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. | »Li* V Gorici, v sredo 17. febraarja 1926 utotx. Nefrunkirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se raeunujo po dogovoru in se plaeajo v naprej. List izdaia konsorcij »OORIŠKE STRAŽE«. Tisk Zadružne tiskame v Gorici. Riva Piazzuta štev. 18. Upruva in urcdništvo: nlica Mameli stew 5, — (prei Scuole). — Teles, int. stew 308, «Sitti Obracun. To bi moruli pisati že pred pus; torn. Pa bi bržkone ne zavrli toka v katerega so se vrgli naši ljudje po deželi in v mestu, revni, srednji in boguti. Zato poiegnimo črto in po; niislimo: Našcga kmeta se je polotihi sko; riKJ neke vrste bolezen; rodni grunt, zernljo starih rodov, ki so umirali na njej, prodaja in se seli. To/A nad Sospodarskim pronadom pri nas in 8re iskat sreče in razočaranj v tr; Pko tujino. Iz Brd in Gor, z Vipav; ske in Krasa prihajajo žuljavi mož; ./e to/At: »Ne fire več, nasi doniovi so strti; gospodarstva gredo po zlu.« pruga sličica: Dušni pasiirji in učitelji majejo glave nad nodivja; Host jo mladine. V vasi je škripala hurmonika eel pust na akord. V niestih in irgih so pa razna »narod; na« društva lepila meter visoke tepake za pies, la bolezen, bolezen brezumnega veseljačenja razjeda kot jetika naš ljudski organizem. *n na tako bolno telo se je lahko Prisadila prvu bolezen. Plešemo in n°n'oio, izniučeni od norosti in za: Pruvljanja pa modrujemo, da gi; nemo. Žal, da je treba pri obračunu za; deti na žalostno postavko. Listi, ki naj bodo ljudstvu v uteho in pouk 'ft se ponašajo s slavno narodno Preteklostjo so neumno vcseljače; *}h podpirali z reklamnimi članki lT* naštevali, kaj boš vse dobil na >>nnrodnem« plesu, da napaseš ire; buh in oči. Ne bodimo šalobarde; vsaj ne vpijmo potem, da smo na smrt obsojeni, če si sami sodbo pišemo! Taka vabila v lisiih, ki ho; čejo delati za narodni blagor, so pri nekem plesu v Gorici zbobnala skupaj toliko ljudi, da je samo vstopnina vrgla menda 4000 lir; enako svoio so goriškim svednjim slojem pri istem plesu odtrgali od ust za pijančevanje in žretje. Ko; liko stanejo cunje, ki trpe le eno ali dve plesni noči? Kam gre zdravje, krepost naših deklet, mozatost na; sih fantov, ugled in dobro ime ce; lega našega naroda? Pa jeze in pre; piri v družinah? Za pies in norost morajo biti lire, sicer »nasa ne dobi fanta«. Slabi so zakoni iz plesišč. Sestavite statistiko, koliko je bilo poučnih in vzgojnih predavanj in koliko plesov. Zalosten obracun! Nasi predniki so glave polagali na rabljevo tnalo pod stebrom sv. Ignacija na Triivniku; umirali so za pravdo svojih oirok. Otroci pa to pravdo ponujamo za veseljaško urico, preserno se vrtimo okrog rabljevega tnala. Zalosten obracun! Ali veste zdaj, čemu gine naša nravna mot' in ilospodarska neod; visnost? Treba je spet in spet kli; cati, naj se naše ljudstvo prekvasi s krščanskimi načeli, naj živi v njem krščanska dejavnosi, da bo vsaj prihodnji rod položil /rše tc~ melje družinam in narodu. Začni; mo, da bo vsaj proračun boljši in ugodnejši! Kaj se po svetu? V pctck dnc 12. februarja so mi? nula štiri leta odkar je bil v Sem* Peterski baziliki v Rimu slovesno °kronan kardinal Ahil Ratti za pa* Peža Pija XL Po vsem katoliškem svetu so se ^}a ta dan obhajale spominske sve* Canosti. In kako bi se ne? Saj je z osebo vrhovnei*a poglavarja kato* hške Cerkve tesno združena tudi ^soda Cerkve same. Ko so sedeli na stolu sv. Petra veliki in sveti ^°žje, se je kraljestvo Kristusovo sirilo in moč njegove Cerkve je rastla. In pod žezlom nevpogljive* ^a rnilanske.Lja kardinala se je njen u^led razširil tudi pri nekrščan* ^jh državah. Štiriletno vladanje j^ja XI. je prineslo Cerkvi in kato* Ijčanstvu po vsem svetu obilo sa= ^Ov; v tej dobi je pa Cerkev mo- raU pretrpeti tudi marsikako pre? ^anjanje in muke. Posebno četrto leto njegovega pontifikata ic v tem Po^ledu silno zanimivo. Temne sile. Ko je prvikrat Pij XI. sedel na P&pcški prestol je raztilasil svoje j^slo: Mir Kristusov v kraljcstvu f^ristusovem. To načelo je spretno lzvajal v boju proti vsem sovraž* nim silam, ki spodkopujejo Petro* Vo skalo. V četrtem letu svoje^a poslan? stva je Pij XI. doživel pre^anjanja v>erkve v marsikateri deželi. Z vso Srditostjo se je zagnala proti pa= Peštvu francoska socialna demo* kracija. Njen ^lasnik Herriot je 2anteval v parlamentu, nai se od* Pjavi francosko poslaništvo pri Vatikanu. S tem je bila dana bojna ttapoved francoske^a svobodomi* selstva. Toda Cerkev je sijajno 2ma^ala. Francoski katoličani so se zfc)rali okrog svojih vodij; na zbo* rovanjih križcm Francije jc donel L^las: Mi se nismo borili ob Sommi in Marni za brezversko in nenrav? no Francijo, temveč, da s svojo krvjo ustvarimo nov krščanski rod, ki je edini zmožen rešiti do? movino prcd po^inom. In Herriot je padel, francoski poslanik pri Va? tikanu je ostal. Zdaj pa bije kato* liška Francija šc boj proti takozva* nim lajičnim zakonom. Pij XI. je ob koncu čctrte<,Ja leta doživel, da so francoski škofje napovedali boj tudi proti tem veri sovražnim za= konom. Cerkev trpi v južni Ameriki. V Chile je framasonski predsednik rc= publike dr. Alessandro pretrgal vse vczi s ("erkvijo in njenim po^la* varjem. V Mehiki je socialno dc* mokratska vlada pod Callesom za* čcla pre^janjati duhovščino in ver^ nike kot v prvih časih krščanskih pre^anjanj. Svobodomiselna zveza v Argcntiniji se je prav tako vrgla v oster boj proti vsemu kar je ka* toliško. Kdo se ne spominja dalje, kak prelom s Cerkvijo so izzvali na= rodni socialisti na Čcškoslovaškem. Papežev nuncij Marmagßi je celo zapustil Pra,t«o, tako sovražno se je vlada obnašala npram papeževemu zastopniku. JuLjoslavija je ,žal, sku* šala ubirati istc stopinje, toda v zadnjem času se razmere med Va* tikanom in Belj4radom blažijo. Kdo bi naštel vse nepopisno gor* je, ki je mora prenašati katoliška Cerkev od boljševikov v ogrom* nem ruskem prostranstvu? In še bi lahko našteli deželc in kraie koder trpi Cerkev, krvavi, a ne izkrvavi. Očetovsko srce Petrovega na* sledriika se mora krčiti od bolesti, ko vidi trpljenje svojih sinov in Cerkve ki je prepuščena niegove? mil vodstvu. Slavno in ponosno leto. Četrto leto vladanja Piia XI. je pa dodelilo krščanstvu poleg trplje* nja in bojev tudi dneve radosti in zmag. Leto 1925. je bilo iubilejno leto. Od vseh štirih delov sveta so sc dvignile tisočere množice na pot in romale na stotine kilometrov dalec v večno mesto. Miljoni so klanjali glave pred Kristusovim na? mestnikom in se mu podvrgli v si* novski udanosti. Ob pogledu na te množice je sv. oče vzdrhtel pono- sa, da ima še bojevnike. Prišla je v Kim Nemčija, Nizozemska in Av* strija, ko so dvignili na oltar Petra Kanizija, drugega »apostola Nemči? je«; prihitela je verna Francija, ko je Pij XI. proglasil za svetnike in blažene celo vrsto Francozov, med njimi žlahtno cvetko »malo Tere* zijo«. Vatikanska misijonska razstava je dokazala pred vsem svetom, da je Cerkev še vedno prvi pijonir omike in izobrazbe med divjimi in paganskimi narodi sveta. Preteklo leto se je ustanovila v Rimu ccla vrsta novih učenjaških zavodov pod zaščito Piia XL Ka* toliška univcrza v Milanu ie dobila pravico javnosti. Različna učcnjaš? ka zborovanja n. pr. etnološki te* den v Milanu, so se vršila na po* budo papeževo. : Kraljestvo božje na zemlii se je v tem letu razširilo: Pij XL je ustanovil 9 novih škofij in nadško* fij, 5 apostolskih prefektur in je poslal v misijone na stotine novih delavccv. Okrog sebe pa je zbral na novo vrsto odličnih ccrkvenih knezov, ki jih je povzdignil v kardinale. »Kraljestvo Kristusovo«. Bolj kot vsi ti zunanji uspehi, je pa važno v preteklem letu papeže* vega vladanja njegovo prizadeva* nje, da se razširi »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem«. Njegov pogled je obrnjen proti Vzhodu. Od Rima ločene slovan* ske rodove hoče spet zediniti; tej nalogi posveča svojo glavno skrb. Zbira zveste delavce. Eden prvih na tem polju jc bil umrli kardinal Mcrcier ki je živel ideji združenja anglikanov in katoličanov. Pij XL si je dosledno prizadeval, da se vrne krščanstvu v polni meri njegovo dostojanstvo, dostojan* stvo vrhovnega sodnika nad vsemi dejanji, ne samo posamcznikov, marveč tudi narodov in držav in državnikov. Krščanska morala ne le v sreih poedincev, ampak kot vrhovno načelo vsega človeškcga sožitja, to geslo si mora osvajati svet. Zato je bil proglašen praznik »Kristusa Kralja«, ki vladaj v sreih in v javnosti vedno in povsod. Pij XL hoče Cerkev notranje preroditi. Hoče jo pripraviti na zgodovinski trenutek, ki sc bo po* vrnil kot ob razpadu rimskega im* perija. To bo takrat, ko bo svet prebolel kapitalizem in napačni nacionalizem ter se skesano podal k večnim vrelcem žive vode, ki iz* virajo ob skali Petrovi. Papež Pij XL vodi človeštvo k tem virom, da se porode novi rodovi v občestvu in kraljestvu Kristusovem na zernlji. Še ni prav polegel hrup zastran južne Tirolske. Kot smo dejali ni to le vprasanje majhne pokrajine, marveč se kažejo v tem vse težave, ki so jih ustvarili mirovni dogovo* ri in ki jih morajo zdaj narodi pre* bolevati. Človeštvo je prehodilo pot od Versaja do Locarna, toda miru ni v sreih in dušah. Stari greh nacio* nalizma potiska narodom spet v rokc orožje. Pred zborovanjem Zveze narodov. , Pred kratkim je Nemčija nare* dila odločilcn politični korak. Pro* sila je za vstop v Zvezo narodov. S tem je evropska celota za silo spet zvarjena. Samo Rusiia še stoji izven te zveze vseh evropskih dr* žav. Toda od tega si še ne smemo obe* tati Bog ve kaj. Med tem ko si dr* žavni ministri pošiljajo miroljub* na pisma, že obenem tuhtajo, kako bi naredili, da ne pride njih sosed do prevelike moči; ta pa spet od svoje strani, kako bi omejil vpliv svojega »dragega in zvestega za* veznika«. »Corriere della Sera« povzema iz angleških listov »Observera« in »Sunday Heralda«, da z vstopom Ncmccv v krog drugih narodov še ni vse storjeno, da bo miroljubnost prežela vso Hvropo. Francija bo za hrbtom iskala zveze proti Nemčiji; Anglež spet ne bo pustil, da bi se Italija razširila po Sredozemskem morju. Herriot je tudi že svaril Ita* lijo zaradi južne Tirolske, češ, da je nevarnost, da se Mali sporazum skupno z Nemčijo obrne proti la* tinskim državam. »V tem moralncm razsulu,« pra* vi »Corriere della Sera« po »Ob* scrveru«, »smo slišali Mussolinijev glas o južni Tirolski. To vprašanje je evropsko vprašanje. Nova Itali* ja si je priklopila nemške narodne man j.sine, ker si je hotcla ustvariti mejo raz katero bi pazila na svoje* ga starega sovražnika. Odtod tudi napor, da bi se nemška narodna manjšina italijanizirala. Toda lo* carnski duh nalag pravičnejše po* stopnje s Tirolsko in vpoštevanje njenega jezika in preteklosti.« Na* to hvali list fašizem kot pojav, ki je Italijo gospodarsko rešil in nada« Ijuje: »Evropa ne prenese več da* nes sunkov, kot jih je vrsil Viljem II. Mi upamo, da bo Mussolini po* rabll prvo priložnost, da naslovi na Stresemanna prijateljske besede.« Taico govori ta veliki angleški list, ki vidi v napačnem postopanju z narodnimi manjšinami nevarnost za svetovni mir. Pravi nauk. Prav te ncvarnosti vidi kardinal Faulhaber v Monakovem. Ko je nastal spor in nemški bojkot proti Italiji je povzel znameniti kardinal besedo in jc govoril svojim Bavar* cem (posnemamo po listu »Osser« vatore Romano«): »Milion romar* jev je šlo v svetem letu od vseh krajcv sveta v baziliko sv. Petra. Tarn ni bilo narodnih manišin, ne prcmagancev, ne zmagovalcev. Pa* pcžcv poziv, naj se narodi pomiri* jo je prišel ob pravem času. Razjc* dajoei nacionalizem razdvaja na= rode in grozi, da bo vničil vsc nade na mir med nasprotniki.« Nato ob* soja nemški nacionalizem, ki pod krinko ljubezni do domovine dela nepreviden hrušč za brate na juž* nem Tirolskem in pravi, ali nc bo* do potem njih bratjc mesto z biči tepeni s škorpijoni? Vsled takih izjav jc ncmški in italijanski tabor obsojal kardinala. Toda njegov nauk, da ne bo surova sila ne stria ne trajno rešila majhnih narodov je bila in bo zgodovinska resnica. Stran 2. »OORISKA STRA2A« DNEVNE VESTI. Postne pridige. Pri Sv. Ignaciju bodo tudi letos običajne slovenske postne pridige vsak petek ob 7. uri zvečer. Letos bo govoril č. g. dr. M. Brumat sles deče, za našo dobo zelo primerne govore: 1. Usodno igranje z življenjem; 2. Nepokopani mrliči; 3. Sodobs ne klavnice značajev; 4. Otročji starši — otroci starci; 5. Mlada plete težke biče; 6. Eva in Eve in Ave Dolorosa; 7. Iz defenzive v ofenzivo. Poskrbeli bodo tudi za lepo pets je. Slovenski verniki, udeležujte se kar najbolj vestno naših postnih pridig in skrbite, da pridejo v obiis nem številu tudi tisti naši sorodnis ki in prijatelji, ki so že skoraj pos zabili, da človek ne živi samo od materialnega kruha! Umrla je v pondeljek zvcčcr mati preč. g. Petra Butkoviča, župnika v Zgoni* ku in znanega uganjkarjä Domna. Blaga pokojnica je umrla na svos jem domu v Sovodnjah. Bila je že v 70. letu svoje starosti. Nien po^ greb se vrši v sredo ob treh in pol v Sovodnjah. Večni pokoj pokojni? ci, ostalim posebno g. župniku pa naše sož* Smrt. V pondeljek zvečer je podlegel v tukajšnji mestni bolnišnici pljučs nici, po par dneh, 31 letni mladcnič Andrej Pavlin iz Drcžnice. Pokoj njegovi blagi duši! Popravek. V »Preklicu« v 11 .št. »Gor. Str.« se mora podpis pravilno tako gla? siti: »Pečenko Josip in Avgustina, Brje, Pečenkovi št. 58.« Protesti nadaljujejo. Smrt Pientija je vzbudila vihar, ki neče se ponehati. V urednisivo »Straže« so udrli novi »žalujoči ostali« in so razsajali od ogorčenja, c/st jih nismo deli v osmrtnico. Za? grozili so nam, da se pojdejo tudi oni pritožit k »Edinosti«, ako jih ne omenimo. Slede naj torej v božs jem imenu nckaferi užaljenci: Pietro Medvešček dolgoletni napredni župan v vipav* skem Križu, učitelj, načelnik in SU ritelj edinjaSke stranke ier sialni dopisnik »Nove dobe«. Žobani Kalin zaupnik slogaške stranke na Pro* seku, trastni propagandist »Edino; sti«, razbijač naših shodov ob vo; litvah, snopar in tenente milice. Leopold Cigoj starosta Sokola, odlikovan s hra? brostno svefinjo cesarja Franc Jos žefa, poveljnik siovenskih snopar* jev v Rihemberku. Antonio Grbec baron Fakuč stebev slogaske stranke in predsed* nik snoparskega sindikata v To? maju, dopisnik »Edinosti«. : P e p i T o r o š Sokol ognjevit siritelj edinaške stranke v Brdih, obcnem ustanovU telj delavskega snopnrskega sindU kata s Senožečah. P e p i n o S f i 1 i g o j učitelj iz Medane, protesting da smo ga postavili v osmrtnici nn 4. mesto in ne na prvo in je užaljen, da nismo omenili, da je bil vnet edinjas ier da je v svašivu slavne? ga l'y Ottonija, proshilega preset pača siovenskih kmeiov v Brdih. Obupni klici. Prometni minister Ciano izdaja še vedno nove odloke in prestavlja železničarje brez usmiljenja iz Pris morja v južnc pokrajinc. Uničene so že desetine siovenskih železni? čarskih družin. Navadno človekos ljubje bi zahtevalo, da spremeni prometni minister svoje postopas nje proti primorskim železničars jem in da jih pusti v mini na da* našnjih mcstih. Postopanje minis? tra izpodkopuje ugled državc in vlade med našim ljudstvom. Od krajevnih oblastev pričakujemo, da bodo upoštevale obupni klic ze? lezničarjev in da bodo posredovale pri osrednji vladi, da se prestavlja* nja železničarjev ukinejo. Katoliška politična mednarodna zveza. Avstrijski državnik dr. Seipel se mudi te dni v Berlinu in ima shode in sestanke s katoliškimi političnis mi voditelji v Nemčiji. Pri teh se? stankih so vprašali Seipla, kako si predstavlja sodclovanje vseh katos liških političnih strank. Po njegos vem mnenju ni mogoee ločiti polis tične stranke od države v kateri se bori za svoja načela. Zato jc on proti taki mednarodni zvezi kot je n. pr. socialistična ali komunističs na, kjer so stranke iz raznih držav zvezane. Pač pa je potrebna taka zveza katoliških političnih strank, kjer bi se n. pr. italijanski popolari učili od nemškega centruma, ta zo= pet od francoske katoliške akcije. Kar je dobrega in za vsc drzavc prikladnega se bo splošno uveljas vilo. Taka politična zveza katolis ških strank bi dosti pripomogla, da bi vsi narodi vživali polnc pra? vice. Časi se spreminjajo. Ljeninova žena Krunskaja bo v kratkem odpotovala iz Rusije. Pra* vijo, da se gre v tujino le zdravit. Tisti pa, ki za stvar malo bolj nas tanko vedo, pravijo, da so le polis tieni vzroki krivi, da mora Ljeni* nova zena iz Rusije. Ona ie nam- reč odločno na strani Zinovjeva, ki se pa komisarjem ne zdi popol? noma zanesljiv. Dajte nam »tiranske« odredbe! V teh dnevih spora med Nemči? jo in Italijo so se pri nas kaj radi sklicevali na »tiransko« jezikovno odredbo v Čehoslovaški, češ, tarn glejte, kako zatirajo narodne manjšinc. Pa navedimo zopet en primer: v sodnem okraju Jublunkan biva 18.950 Poljakov po novi jezi? kovni odredbi morajo zanie držav* ni uradi v večini slučajev uradovati v poljščini, to je v manjšinskem je* ziku. Take »tiranske« postave pa pri nas seveda ni. Papežev poslanik med DalmatincL Papcžev poslanik v Belemgradu Pelegrinetti je prvc dni februarja potoval po Dalmaciji. Povabili so L,(a Dubrovčani na stari narodni praznik mestnega patrona sv. Bla* ža. Odkar so minili slavni dnevi dubrovniške samostalnosti ni bil več papežev zastopnik na dalma? tinski obali. Zato so ga pa zdaj z vsemi svečanostmi sprejemali. Poljski primas umrl. V soboto zjutraj je umrl v Pa* znanju na Poljskem kardinal Dal* bor, nrvi cerkveni knez poljske res publike. GOSPODARSTVO. Vinski davek. Poročali smo ze v nasem listu, da se je začel izterjnvafi zaostali vinski davek. Poleg davka bi mo; rali prizadeti plačaii tudi 10 odstot- no kazen, ker so se zakasnili s plat čilom. Poslanec dr Besednjak je ponovs no posredoval pri finančni intern denci v Vidmu, da bi se ta 10% kazen odpisala. Finančna intended ca je izjavila, da ona ne sme odpU sati kazni, ker ima oblast odpisati kazen samo finančno ministerstvo. Zato svetuje finančna intendenca občutno prizadetim vinorejeem, da vložijo na finančno ministerstvo proSnjo, da jim odpisc 10% kazen. Financa bo prošnje »odpirala pri ministerstvu. Prošnje naj se poSU Ijajo na ministerstvo potom fU nančne intendence v Vidmu. Pros: nja mora biti pisana na kolkova? nem papirju od 2 lir. Po prodaji vina. Iz zadnje številke »Gospodarske? ga lista« smo povzeli te koristne na* svete inženirja Pegana. Sicer je v marsikakem hramu še ves letoš? nji pridelek, toda upajmo, da bo kupeija le šla ter bodo ti nauki iv korist vsem, ki še niso doslej vina prodali in še nimajo naročenega »Gosp. lista«. Marsikateri naš kmetovalec je /e prodal vino in če je imel srečo pri ceni, je vtaknil v žep lepih par tisočakov. Ali pa je v njegovi kleri vse v redu? Ali se je spomnil na delo, ki bi ga moral ivršiti v kleti, takoj ko je odšlo iz nje vino, ali leži klet od tistega dne zanemarjes na in neurejena? Žalibog se zgodi vekrat, da pusti nemaren kmet po* tern, ko je prodal vino, klet po eel teden v popolnem neredu. Sodi so odprti, nepočiščeni, vinska posoda in orodje ni umito, v nekateri po? sodi je mogoee tudi še na dnu nes kaj vina, to je slika kleti, v kateri je dobro, nepokvarjeno vino le slu* čaj sreče, nikakor pa ne gospodar* jeva zasluga. Kaj se zgodi s posodo in orodjem v taki kleti? Na dogah nezaprtega in neza* žveplanega soda se razvijaio razs ne škodljive gljive. Če potem de> nemo vino v tak sod, ne da bi <*a prej jako skrbno pripravili in očis stili, dobi to vino slab duh in okus po sodu, po plcsnobi, po miševini itd. je pa tudi nevarno, da nam gljive, ki so se zajedle v les, vina VACLAV BENEŠ - T&EBfZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. (Daljc.) Kristina je še vedno sedela pri mrtvem Žulovcu. Bela starčeva glas va ji je poeivala v naročiu. Solnce je že zašlo za Knežjo go? ro, toda hčerka gospoda oskrbnika menda še vedno ni mislila na od? hod domov. Nikakor ji ni hotelo iz glave, da je s temle starim mos žem, s temle nekdanjim Litenjskim fevdnikom umrla zanjo vsa radost. Ko bi stala nad ocetovo rakvijo, bi ji morda ne bilo tako, kakor v tem trenutku. Ko ga odneso k sv. Pal? maciju, kam bo hodila? Nehote so se zagledale niene oči na pokopališče, ki se razprostira za cerkvico in kjer je vse tako revno, tudi križi, le napol otesani. — Ni si mogla predstavljati bodo? čih dni. Dolgi bodo kakor večnost in grenki kakor žolč. »Vse ti bom preskrbela, dobri starček; sama pojdem h grobarju. Le kdo bo izročil sinu tvoj pos zdrav? — Kristina ga bo težko kdaj videla!« Hipoma ie zarezgetal konjiček in na bregu se je pojavil mlad mož s širokim klobukom, potisnjenim globoko na čelo, a brez plašča. Zlas ti obšivi na svetlo modrem suknji? eu so v večerni zarji slepili oči. In preden se je Kristina nadejala, je bil že pod vrbo, in preden se je razs gledala, je že poljubljal mrzlo stars čkovo lice. Vse mu je bilo hipoma jasno, toda žalost mu ni dala, da bi z edino besedo vprašal deklico o očetu. »Gospod, naročil mi je, da ti iz? ročim poslednji pozdrav! — Gos spod, po meni ti daje poslednji blagoslov!« Kristini se je stiskalo grlo, ko je to govorila. »Ti si bila pri njegovi smrti?« »Pri zadnjem dihljaju!« Mladi vojak si je šele sedaj dos bro ogledal hčerko gospoda oskrb? nika. Videl jo je sicer že nekolikos krat pod streho svojega očeta, tos da vselej se je njegov pogled le mimogrede dotaknil njenega obras za. V mladi glavi je imel druge načrte in zvesto sree je gorelo od druge ljubezni, ki osvežuje večno, ki cvete v najpopolnejšem cvetu, ko so na čelu že gube, na obrazu brazde in lasje na sencih beli ka? kor sneg ... Imel je druge dolzno? sti, pred katerimi stopajo radosti in sreča življenja v ozadje. Saj je obljubil pred leti temule svojemu očetu, da ne bo nikoli pozabil, ka* ko je umirala mati in zakaj ie umis rala sestrica za sestrico. Zato si tudi ni nikoli bliže ogledal hcerke Karlštejnskega oskrbnika, cepray mu je prišla često na misel, tudi takrat, ko je bil že za gozdovi, za gorami in rekami. »Kako ti to povrnem?« Solze so zalile oči mlademu mo/u. Očetova glava je šc vedno ležala v Kristininem naročju. »Kaj hočeš od mene? — Vse, kar morcm ...« Žulovčev sin ni mogel govoriti dalje, kot da so se mu besede utopile v solzah, ki so mu tekle v potokih po ožganih licih. »Kaj bi mogla hoteti od tebe?« »Seveda — reven sem — izgna? nee —« »Ti — izgnanec?« »Kaj ne veš, čegava je tale moja obleka?« »Ali prehaja izgnanstvo tudi na otroke?« »Od očetov na poslednjega vnus ka?« »Kakor izvirni greh?« »Da, tako.« »Od očetov na poslednje vnuke!« — Kristina je povesila glavo niže k starčevem obrazu. »Do poslednjega kolena!« je z zas tegnjenim glasom potrdil svoj izrek mladi Žulovec. Kakor da je pečina nad bregom hipoma zagorela! Nekoliko hrtov je zalajalo in pred kočo so stali trije hlapci z bakljami. »Tu! Tukajle, gospod oskrbnik!« Zarja baklje je posretila Kristini naravnost v obraz. »Bog te vari!« je kriknila deklica in se oklenila roke mladesia moža. Žulovčev sin je skočil pokonci in potegnil sabljo. Tudi njegovo pos stavo so osvetljevale baklje. »Le srečanje, sestra!« se je pačil mlajši brat izza vrbc, starejši pa je planil s sabljo proti tujcu. Žulovec je spretno odbil udarec ter se sam pripravljal k naskoku. »Za tega zadostujejo naši hlaps ci! — Metlarjev sin!« Gospod oskrbnik je pomignil hlapcem, ki so se vrgli na mladega moža kakor truma psov na izmučes nega jelcna. Žulovec je stopil korak nazaj ter se ubranil s spretno sabs ljo vsem desetim hlapcem. Hrbet mu je ščitila lesena stena koče. »V meni je čistejša kri nego v vas vseh!« »Glejte no! — Švedska modra kri!« Zopet so se križale sablje; zas gnali so se trije Sektatorji proti Žulovcu. »Prej mene nego njega!« je zas kričala Kristina in zakrila s svojim telesom prsi mladega moža. Mlajšemu bratu se je še blestela sablja nad glavo v svitu bakelj, sta* rejši pa je rekel zaničljivo: »To bi bila zanj previsoka cena,« in je pos rinil sabljo v nožnico. »Takole si me varala, dobra hčer^ ka? — Tako cast si mi hotela pris dobiti?« »O tem, očc, med štirimi očmi!« je opozoril gospoda oskrbnika sta? rejši sin ter namignil hlapcem, da . naj planejo na Žulovca, toda pres ' vidno in s strani. »GORISKA STRATA« Stran 3. popolnoma ne pokvarijo. Ostanki vina, ki se nahajajo na dnu posode in na ncpomitem orodju se začnejo kisati. To skisano vino se vpija vedno globlje v posodo in le dobro zakuhanje s 3 do 5% raztopino so* de nam lahko popravi sod. Ko izpraznimo sod, jc naša prva dolžnost, da ga takoj opcremo s čisto vodo in oribamo s krtačo. Manjši sodi, ki nimajo vratic, se operejo dobro na ta način, da de? nemo vanje pri pomivanju nekaj otrih kamenekov ali pa ga peremo z jekleno verigo. Sod je čisto ori* ban in opran takrat, ko gre iz nje* tfa popolnoma eista voda. Opran sod se pusti 2 do 3 dni odprt, da se Popolnoma posuši, nakar se za* žvepla in dobro zapre. Žvepla vza* memo pri sodih do 10 hi vsebine na vsak hektoliter 2 do 3 grame, pri veejih sodih nekaj manj, ker jc po* vršina soda v razmerju z vsebino dosti manjša. Tako zažveplan sod je konserviran za 3 mesece. Po treh niesecih zažveplamo sod ponovno. Razven sodov, operemo čisto tudi vse vinsko orodje, lij, zajemalke, kaučukove cevi itd. Ko smo prodali iz kleti vse vino, je tudi najlepša prilika, da počistimo in zažvepla* mo celo klet. Najprej z metlo do* bro oeistimo zidove, potem čisto pometemo vso klet. Pazimo. da se* že metla tudi pod sode in za sode, da ni tam gnezdo napol strohnelih desk, smeti in raznih odpadkov, kjer živi zalega najrazličncjših gliivic in plesnob, ki lahko pokva* I rijo vino. Zapomnimo si da je var* ; nejše slabo vino v dobri, čisti kle* ti, kot pa dobro vino v zanemarje* ni in umazani. Ko smo klet oeistili, vzamemo kako lončcno posodo in jo napolnimo z ogljem. Položimo jo v sredo kleti in nasujemo na žr* javico žveplenega prahu, ali pa zaž* gemo primerno množino žveplenih trakov. Potem dobro zapremo ok* na in vrata. Drugi dan klet prezra* čimo in s tern smo izvršili vse, kar ! je bilo potrebno za očiščenje in konzerviranje posode in kleti. Kaj je novega na cleželi? Št. Maver pri Gorici. V nedeljo dne 14. t. m. smo praz* novali praznik našega cerkvenega Patrona sv. Valentina. Imeli smo običajno sv. mašo in popoldanski blagoslov. Maševal je č. g. Koršie iz Solkana. Prepeval je pa pevski zbor Prosvetnega društva »Skala« Pod vodstvom požrtvovalnega go* spoda Prenciza, trgovca in organi* sta iz Solkana. Ganljiva pridiga in prijaznost g. Korsiea je napravila med nami ve* Hlc vtis; zato tudi vživa pri nas ve* Hko spoštovanje. Sv. Valentin je Privabil v Št. Maver mnogo ljudi, Pa tudi lepo vreme je k temu pri« Pomoglo. Dne 12. t. m., v petek, nam je po? brala smrt iz naše sredine, nam Priljubljenega 38*lctnega mladeni* ča Filipiea Lovrcnca. Rajnki je bil blaga duša, prijazen in dobrega sr* ca. Je bil vzgled pravega krščan* skega mladeniča. Bil je na fronti po Saliških planjavah in tam si je tudi nakopal bolezen. Pokojni se je po vojni do te zime še vedno upiral flakopani bolezni in pridno delal. ßlagemu pokojniku želimo večne* ^a pokoja, žalujoei sestri Nanci in bratu Francu, zvestemu članu dru* štva, pa naše sožalje. * * * Prosvetno društvo »Skala« v St. ¦Mavru in cerkveni ključarii se prav Prisrčno zahvaljujemo g. Prencizu °rganistu in trgovcu iz Solkana, da je vkljub neprestanemu dežju in blatu vztrajno, požrtvovalno in toeno prihajal k vežbanju petja, da je nša pevski zbor mogcl lepo pre* Pevati pri sv. maši in blagoslovu. ~~- Prosvetno društvo »Skala«, cer* kveni ključarji. Podsabotin. Skrajna nemarnost ne vem čiga* va je, da se vidijo ob cesti iz Pod* sabotina v Gorico celi kupi šrap* Helov in granat; posebno nasproti Klanjščekove gostilne. Otroci pa orskajo okrog njih kar brezskrb* no. Prej ali slej se bo dogodila ve* Jika nesreča, če ne bo županstvo ali *do drugi poskrbel, da se spravijo v kraj. Iz Vrhpolja. Dne 8. t. m. sta obhajala zakon* °a> dobroznani mizarski mojster f^atija Lavrenčič (»Rabidnikov«) ln njegova žena Antonija zlato po* roko. Redkä slovesnost se ie vršila v domači župni cerkvi z nagovo* j*om in blagoslovom g. župnika, »Te Deum*mom«, ki so ga zapeli pevci ln sv. mašo za jubilanta. Ob ginlji* vem cerkvenem nagovoru so imeli ^si navzoči rosne oči. Jubilanta dasi v visoki starosti, sta še dovolj krepka, da opravljata še domače Posle in Matičetu še oblič dobro Poje. Bog ju živi še mnoga leta! Bodi omenjeno, da je ta v naši sari že četrti živeči par, ki uživa zakonsko sreeo nad petdeset let; en par pa bo obhajal zlati jubilej v novembru, ako Bog da. V četrtek sta se poročila g. Fer* dinand Skerlj in gde. Rezika La* vrenčič, oba vneta in delavna elana in odbornika Kat. slov. izobr. dru* štva, ki jima je tudi pripravilo lep poslovilen večer z govori, dekla* macijami in kratko igro. — Bilo' sreeno! Rihemberg. V nedeljo dne 7. t. m. jc naše Prosvetno društvo poletelo v Šta* njel, ker tam pod drugim solncem se je vršilo to, kar je v Rihember* ku prepovedano. Upajmo, da se bo* do tudi tu »Kranjcem vremena zjasnila«. Vemo, če hi šlo za pies, da bi se dobilo dovoljenje tudi v naši občini. Kljub deževju je bila iz Rihem* berka še precej obilna udeležba, kar potrjuie kako ceni naše ljud* stvo to društvo. Gotovo je, da današnje prireditve ne moremo pri* merjati z nekdanjimi, ker »kultu* ra« je ubila kulturo. Pustimo nek* danje case, na katere moremo prav tiho misliti ter ustvarjamo si novo življenje. Prostor v grajski dvorani je bil še precej ukusno ozaljšan, udelež* ba obilna. Rihcmberški mešani zbor je pro* izvajal vse pevske točke prav do* bro, za kar je žel tudi občo pohva* lo. Igra »Moč uniforme«, ki se je dobro igrala, je dala občinstvu pre* mnogo smeha. Posebno urna se je pokazala Agata s svojim strupenim pogledom, žilastim jezikom, pasjim nosom in neusmiljenim obnašanjem s preplašenim Cvirnom. Ostali igralci so se tudi moško odrezali. Kdo se ne spomni neprisiljenega krohotanja (St.), ki je spravil po* lagoma celo dvorano v smeh. Tako, fantje in dekleta, le naprej, da vas bomo prihodnjie tudi radi poslušali in spet lahko pohvalili. Agata in Liza naj ne ostaneta pri* hodnjič doma, ker bi ju še radi vi* deli, isto veljaj za moža s pinjo. Tolmin. Zadnje case so dobili pri nas po* sebno korajžo nekateri dijaki. Pa ne za solo, kar bi jim najbolj kori* stilo, marveč, da sejejo nezadovolj* nost in prepire in sovraštvo med naše ljudi. Iz časopisov bi lahko brali celo zgodovino. Ne mislimo jim odgovarjati, pač pa lahko reče* mo z mirno vestjo, da delajo ti junaki s takimi sredstvi, kakršne pač imajo. Ker nimajo vere, nc po* štenja morajo rabiti laži in obre* kovanja. Naš odgovor bodi delo za katoliški napredek. Vsem do* brim starsem in njih otrokom pa pišemo danes tole: Pazite kam zahajajo Vaši otroci, s kakimi osebami občuje;o v vsak* danjem življenju. Po naših vaseh imamo razpredene verske organi* zacijc, bodisi, da so to Marijine družbe. ali da so Izobraževalna društva. V te organizacije naj le zahajajo. Kar smo doslej tu govo* rili in bomo še. nas ni nikdar sram povedati. Do danes se še ni slišala v ten organizacijah beseda, ki bi mogla žaliti koga, kot vedo to po* vedati naši vcrski nasprotniki v svojih člankih. Po nekaterih teh vasi so tudi društva, ki so po svo* jem ustroju podobna našim; tako v Žabčah in na Volarji. Člani, ki so v teh društvih so ravnotaki, kot naši, t. j. po veliki večini dobri. Žal, da ti člani sami nc vedo še, da delajo proti veri in svojemu ver* skemu prepričanju, ko puste, da so njih društva odprta raznim brez* vcrcem. Da je to res, naj mi bo dovoljeno navesti besede enega teh junakov iz prav zadnjega časa. Jezi se na eno teh društev, ki da je »v Prosvetni zvezi, s farji, ki jih jaz ne morem konec oči.« Drugi je pa družbi nekaterih bivših na* ših članov v sovražncm tonu klical smrt Marijini družbi. Imena avtor* jev teh besed za enkrat zamolčimo, ako pa želitc? vam z njimi postre* žemo. Vidite, dragi Ijudje, takih besed niste še vajeni v naših vaseh. Vrzite enkrat take vsilience v ov* čji obleki ven iz Vaših prostorov, pa naj Vam še toliko govore, da niso proti veri. Vse dobre fante in dekleta zlasti v Žabčah in na Vo* larü pa vabimo, da se vpišete v na* še katoliške organizacije in obrnete hrbet tistim, ki so Vas doslej varali in odvračali od Cerkve. Prosvetno okrožje Tolmin. Štomaž na Vipavskem Malokdaj sc oglasimo izpod na* šega sivega očaka Čavna, pa še ka* dar se oglasimo, nimamo nič zado* voljivega poročati. Lansko leto na pustno nedeljo je vprizorilo tukajšnje slov. kat. iz* obražev. društvo »Zarja« vesclo igro »Ob^inski tepček«, katera se vprizori, kakor poroča 11. štev. »G. Str.« v Solkanu. Radovedni smo, ako so čutili tudi solkanski občin* ski veljaki notrebo sklicati občin* sko sejo, kakor lansko leto naš slavni štomajski odbor? Čutili so namreč potrebo prepovedati napo* vedano veselico, češ, da se pred* stavljajo v igri slabosti raznih obč. funkcijonarjev. Pozneje so dovoli* li ali le radi eventuelnih sitnosti, veselice se pa ni vdeležil nobeden izvzemši cnega, ki razume, kako je potrebno v vsaki vasi kat. prosv* društvo. Zanimajte se raje za red v vasi in policijsko uro gostilcn, ki so od* prte pozno v noč! Še marsikaj bi se dalo povedati, toda pravijo da umazane cunje se perejo doma (slabo ogledalo). Opazovalec. Livek. (Nekaj za predpust, drugo za res.) Pisec teh vrstic hoče biti prav pazljiv, da se mu ne pripeti kaj ta* kega kot ubogemu dopisniku »Ma* lega lista«, proti katercmu se je že pisalo toliko popravkov po raznih listih, da mora biti svet prepričan, da ni tako angelsko nedolžnega kraja kot je Livek in da res ni več* jega hudobca pod solncem kot si ti, nesrečni dopisnik! Še za cast liv* ških krav, ki jih jc neki dopisnik z Livka v »Edinosti«, menda z dne 11. I. prav grdo obrekoval, češ, da so bezljale po vasi, in to v najhujši zimi, in uganjale ne vem kakc ne* rodnosti, se je postavil drugi dopis* nik v »Edinosti« z dne 11. II., ki odločno zanika, da bi bile livške krave bezljale po vasi. Mi se po* polnoma strinjamo s tern drugim dopisnikom »Edinosti«; prav ima! Krivica bi sc godila livškim kra* vam, ki imajo drugače polno »me* dajc«, če bi jih svet imel tako za nore! Livške krave so torej dobile advokata, ki brani njih cast, zate, ubogi »Mali list«, se ne potegne no* beden! Prav ti je! Zakaj pa tako grdo lažeš! Vsi vemo, da na Livku ni nič slabega, in tudi ne slabih pri* ložnosti, kakor trdiš ti. Gostilne so dobre, vino, ki ga točijo, še boljše, dekleta brumna in pobožna, ki niti nc vedo, da jc na svetu pies; otroci pridni, ubogljivi in pokorni. Sploh, slabega na Livku ni in zato tudi ne slabe priložnosti. Mcd družina* mi in sosedi vlada raj ska ljubezen in mir! Da je res tako, vedo vsi, zato ne bom naprej našteval., Toda pustimo šalo na strani, saj ko bodo čitali naročniki »Straže« te vrstice, bo predpust že minil. Nehote se človek zgane, ko čita v dopisu »Edinosti«, da se menda nikdo ne more zanimati, koliko vina se popije na Livku. Taka trdi? tev je previdno zapisana zmota in laž. Če bi bil dopisnik odkrito za* pisal, kar je mislil, bi moral zapi* sati takole: »Pustite nas, kaj komu mari, naj pijemo mi kolikor, kakor in dokler hočemo.« Da je ta trditev laž sem dejal, da pa šc grda! Starši torej bi se ne smcli kar nič zani* mati, kako popivajo njih sinovi in otroci, kako so od dne do dne bolj vdani pi j ači in gostilni. Tudi du* hovnik bi se menda po takih nazo* rih zato ne smel brigati, čeprav vi* di, kako zastruplja alkoholizem nele odrastle ampak tudi mladino. Tudi vsi dobri učitelji in vzöojitelji naroda bi morali molčati, čeprav je vsem jasno, da je alkoholizem največja rana našega naroda. Tudi skrbne žcne bi sc ne smele potem* takem nič zanimati, kako pijanču* jejo njih možje. In nazadnje venio dobro, da ima tudi javna oblast, to je županstvo nekoliko dolžnosti gledati na to, ali se drži n. pr. po* licijska ura po točilnicah, ali se ne nudi tudi mladoletnim prilika za pijančevanie pa tudi — bodimo vendar odkriti — za vse tiste za* kotne plese, ki niso prav redki tudi v vaši občini. Jaz mislim namreč, da dopisnik »Edinosti« ni tako kratkoviden, da bi meril Livek sa*^ mo od Kalmonta pa do tja gori,. kjer se obrnc ccsta proti Sturmom. Bodi dovolj! Piscu teh vrstic ni žal, da jih je napisal. Nikdar ne bo metal kamnja na Livek, a tudi olep* ševal ga ne bo; gabi pa se mu tisto »pretvarjanje«, rcčeno po livško, in komedije s popravki po časopisih. Iz Spodnje Tribuše. Pred kratkim je tukaj padel v vodo avto g. Justina Kogoja. Avto je polomil del ograje pri mostu. Šofer se je pravočasno rešil. — Pred letom so tukaj začcli kopati premog. Pa menda iz vsega skupaj ne bo nič. Dobro bi bilo, če bi našli večjo žilo premoga. Bi bil vsaj za* služek. — Po naših sosednih cer* kvah se sliši petje in orglanje; pri nas se že črez leto dni ni slišalo petja v cerkvi. — Drugod imajo zvonove, v Tribuši jih še ni in jih menda ne bo. Nabrali mo denar za en zvon. Denar leži na Montu, kar ni porabljenega. — Imamo eno to? bakarno; tobak je kedaj, soli pa ni« koli. Pa pozdravljeni za danes! Lozice pri Št. Vidu. Veselih novic nimamo, pa nekaj moramo pisati, da se naša kmetska roka popolnoma ne odvadi. Sedaj. so nam prinesli davčne opomine za leto 1926. pa bomo spet morali pe* ljati drva ali les v Ajdovščino, da tam skupimo nekaj lir in jih še do* mov grede pustimo v Vipavski dav* kariji; drugikrat zopet peljemo za vrečo otrobov ali moke tako, da ko pridemo domov nimamo lesa ne denarja samo trudno živinče. Drus gih dohodkov je bore malo in zra* ven nam je pa še toča 1. 1925. hudo oklestila trte in prvo dcteljo. Leža* la je dva dni in pol po tleh predno se je stopila. Naše županstvo je delalo prošnjo za odpis davkov. Pa take prošnje za denar menda oblastva nerada uslišijo. Dohodnin* ski davek za leta 1921*22 je pa bil jako krivično razdeljcn; gre za raz* liko med 200 in 700 lirami. Neka* teri bolj prcmožni in z večjimi po* St.ran 4. jfrOORlSKA STRATA« sestvi manj plačajo kakor ubožs nejši. Pravijo, da se imamo zahva* liti nekaterim gg. tajnim zaupni* kom, ki so nekatere bolj pikro gle* dali, dru^e na bolj milo in prijazno. Tukaj ne prircjamo javnih plesov ne sedaj v pustu in ne v drm,fih ča* sih. Zato malo kcdaj čujemo bo* ben. Bog daj, da bi ga ne čuli tudi takrat, ko bomo hraste posekali. Zato raje malo bolj varčujmo! Iz Šebrelj. Poročil se je Viktor Rejec sin na* šega župana z gdč. Angelo Tušar, hčerko gostilničarja v Jagcrščah. Mlademu paru, ki se je naselil na posestvu v Žaloščeh pri Dornber? gu, želimo obile sreče! Baška dolina. Baška dolina slovesno protestira proti preziranju, ker se žalujoča Slovenija ob prerani smrti Petra Pisenti*ja nič ne spominja nevto* lažljivega grahovskega županstva. Naš dični in mični poteštat ne mo« re ne spanekati ne sančkati, ker ne ve, komu bo zdaj šjor šekretarjo Mauri brisal hlaee in eistil eevlje? Adijo, trinkgeld! Soeustvujemo! Naša dolina ni vee baška ampak solzna. Idrijske novice. Prireditev. Kat. del. d.ružba je priredila 6., 7. in 10* t. m. Štokovo burko »Moč uniforme«. Ker je vsebina burke res le predpustna, se ne bomo spuš? čali v podrobno kritiko, reči pa mo« ramo, da je orkester pokazal, da sfrefni res za napredkom, v soboto ni šlo vse dobro, v nedeljo pa se je orkester izkazal, da smo bili prav zadovoljni. Precej časa smo čakali, jeli se bo orkester sploh razgibal, kar ni znal in ni mogel vporabiti velikega faktorja »muzik dinami* ka«. V tej prireditvi je pa zlasti z lepim piano in lepim crescendo in decrescendo vezal poslušalce. V tej meri bi mu žcleli, naj še zanaprej dela. Prvi klarinet se je pa le pre? več oglašal in se ni hotel vživeti v lepo ravnovesje z drugimi godci ali pa je imel predober posluh, da so mu bili drugi instrument! moč* nejši, kakor v resnici. V soboto je bila tudi pozavna premoenaj v ne? deljo smo jo pa na nekatcrih mestih pogrešali. Priznanje kapelniku g. Knapu, ki je orkester v tako krat? kem času dvignil. Z igralci smo bili zadovoljni. Burka sama pa deva može v presla« bo luč. Tako opravljive bi še žen* ske ne hotele biti. Nekateri solisti so nastop prav dobro rcšili. Liza in Milek — gdč. Justi in g. Rondič zlasti v duetu vsaj v nedeljo izbor* no. Justi ima izdaten, mehak, prije* ten sopran. Rondiea basista pa tudi visoka lega ni oplašila. Oba basta z vajami še izdatno okrepila glas. Skoda, da so režijski stroški tako veliki. Država zahteva že svoje; bogati rudnik, pa še kar 60 lir od prireditve za vporabo glcdišea. V bodoee naj bi res igrali po na* ših odrih le bolj resne stvari, ki naj ljudstvo vzgaja v značaje, v ljudi, ki bodo spoznali moe zrtve in za* tajevanja za pomoč bratu; nič zato če bi bila dvorana bolj prazna. Ne koliko ljudi privabi oder, ampak kaj jim da, ee tudi maloštevilno, to naj bi bilo naše geslo. Zlata porokü. 6. t. m. je g. katehet Oswald opravil slovesnost zlate poroke, ka* tero sta obhajala Miklavčič Ivan in njegova žena Mari ja rojena Božie. Lep cerkven obred in petje dekl. Mar. družbe sta pripomogla, da se ie slovesnost zlate poroke lepo ob? hajala. Stare korenine. Zadnjič smo poročali, kako kosi smrt pri nas, posebno se je spravila na vpokojence. Danes pa moramo poroeati, da imamo tri osebe, ki so stare že 90 let in še čez to so žene: Poljanc Neža rojena 6. I. 1834. Kavčič Marija 17. 4. 1835. in Apo* lonija Pavšič roj. 9. II. 1836. Rüzpis občinskih služb. S 1. januarjem t. 1. so bile razpi= sane na tukajšnji občini službe 2 obeinskih uradnikov in enega mest* nega stražniku. Seveda sc je takoj oglasilo mno* 40 konkurentov * domačinov, ki so upali, da jim vsaj domača občina pomaga iz dolgotrajne brezposel* nosti. Toda ko so začctkom mese* a februarja odločevali merodajni faktorji o podelitvi omenjenih služb, je bil samo en prosilec * do* mačin odbran za službo stražnika. 2e pred žrebanjem se je namiga* valo zagotovo katere osebe, seveda druge narodnosti in nedomačini, bodo zasedli razpisana mesta in če drugi tudi prosijo ne bodo dobili služb. Toliko na znanje. Med pro* silci so bili tudi taki, ki so vojne sirote in žc več let po dokončanih študijah brezposelni a zanje ni kruha v domači občini. Nasprotno pa so bile službe oddanp takim, ki so v drugi službi in si bodo isti sa* mo premenili. Zakaj dvojna mera? Tistemu, ki ze ima kruh se mu iz* boljšuje, a oni, ki ga nima, naj po* gine na cesti? Odločujoči činitelji pa naj ne mislijo, da so si s tern pridobili, kaj na ugledu in da to pomaga k mirnemu — sožitju prebivalcev obeh narodnosti. Pismo iz Hmerifte. Filipa, Sola 1.1. 1926. Srečno sem prispel v južno Ame* riko, kjer kakor kaže ne bo prav slabo delo. Dnine so tudi dobre, sa* mo Bog naj da zdravje. Življenje je tukaj drugače zelo pusto; bodisi v mestu ali na deželi je vse drugačno kakor pri nas v Evropi. Živi se največ ob mesu ka* kor krokarji, kar seveda na zdrav* je ne vpliva preveč dobro. Zelo dosti ljudi jc bolnih na žclodcu in na ledvicah; zdravniki pa so zelo slabi in veliko manj vredni kakor pri nas. Vasi pa niso tako skupno kakor doma. Posamezne hiše po po* lju so napravljene iz blata, pokrite pa s kositrom. V malokateri je žensko bitje. Ženske stanuiejo ve* einoma le v mestih. V omenjenih blatnih hišah pa stunujejo 3 do 7 moških kakor samotarji in so do* bro oborQZeni. Njih sosed pa je po več ur oddaljen. Vsak tak kmet ali tako imenovan »eakrir« ima nao* koli nekaj prostora za pašnik, dru* go pa je oranica. Delajo pa vse s stroji; na pašnikih je zelo dosti ži* vine. Živina je vedno zunaj; poleti in pozimi brez staje; tudi prašiči so ravno tako zunaj na pašnikih. Vsi pašniki so z bodečo žico zagra* jeni, tako tudi vse njive, poti, cc* ste in železnice. Kar pa se tiee dnin in dninarjev je pa tako: Raznovrstnih delavcev pride v Ameriko vsak dan zelo do* sti. Ko pridejo sem po večini ne vedo, kam bi se obrnili, ker ne znajo domačega jezika namreč a* merikanskega. Posebno v Buones Airesu je velika zmešnjava, ker ni tukaj nobenih delavskih organiza* cij. Ljudje grejo delat, če dobijo delo, po zelo nizkih cenah, potem pa se navadno prekladaio z enega v drugi kraj tako, da dostikrat po* rabijo vse kar zaslužijo za sama potovanja. Delodajalec ima pravi* co delavca kadar se mu zljubi iz* plačati in ga odstaviti. Ravno tako ima tudi delavec pravico zahtevati placo in še isto uro oditi. Delavci so tudi po eel mesec brez dela. Do* sti je odvisno od sreee; zelo dosti je nesreenih pri vsej svoji pridno* sti, pa zelo dosti sreenih pri vsej svoji malomarnosti. Kar se pa tiče žensk, katere pridejo sem ie tako: Ko pride parnik v luko žc vprašu* jejo po služkinjah in ponujajo do* bre place. Ako hoče dekle obdržati službo mora biti lahkoživka, če ne jo kmalu izgubi. Tako je v tern amerikanskem Babilonu, kjer se vse peha in poti le za denar. Listnica uredništva. I. L. Grahovo 73: Dopisa, žal, ne moremo priobeiti. Je preosebno, čeprav morda resnično. Pošljite še kaj! Živeli! J. P. Sp. Trebuša: Pošliite le šc; taki kratki in vsebine polni dopisi, seveda resnični, so nam zelo do* brodošli. Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. Franc. Černigoj, Kamnje 8 L, p. n. dr. Karol Podgornik vsled poravna* ve Kulot*Žnidarčič 20 L, p. n. Va* lentin Rudolf, lesni trgovec v Go* rici, o priliki svojega godu sv. Va* lentina 100 L. — Bog poplačaj! ZAHVALA. 0 priliki nenadne in nepričakovane zavratne snirti, ki nam je ugra- bila v cvotni mladosti našo ljubljeno hčerko in sestro IVfarijo Bitežnilc^ se najtopleje zahvaljujemo ninogoštevilnemu obcinstvu, ki ji je izkazalo zadnjo cast na poti na pokopališče. Razen sorodnikom, prijateljem in znan- cem se še posebno zahvaljujemo Izobraževalnemu društvu „Slavec" na Ba- njšicah, ki je polnoštevilno spremilo svojega prvega uda k večnemu po- Citku in za ganljivo, poslovilno deklamacijo pri odprtem grobu ter pevcem, ki so zapeli staro, a vedno lepo „Nad zvezdami". Bog vsem stotero povrn., Ti Marija pa v miru počivaj. Banjšice, 9. svečana 1926. Stefan in Karolina stariši. Franc, Leopold, Jožef, Roza in Ivan hiatje in sustrc. VABILO k obenemu zboru Ljudske posojiU nice v Rihemberku, vpisane zadru* ge z ncom. jamstvom, ki se bo vršil dne 28. februarja t. 1. ob 8. uri v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poroeilo naeelstva in nadzor* stva. 2. Odobritev raeunskega sklepa za leto 1925. 3. Volitev naeelstva in nadzorstva. 4. Slueajnosti. K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor. ŽUPANSTVO BATE. Razpisana je služba začasnega občinske^a tajnika. Plaea po dogo* voru. Zahteva se znanje slovenšči* ne poleg uradncga jezika! Priglasiti se je z morebitnimi do* kumenti do konca februarja t. 1. Župan: Pisk. Gospodične! Slovensko pod. jetje v Gorici iščepopolnoma samostojne in perfektne ko- respondentke. Samo prima reference na upravo lista. Neupoštevane prošnje s pri- logami vse rejeomandirano vrnejo. Sis ra „Zenska moč". Proda se v Zakrižu pri Cerknem posestvo veliko 20 oralov. Obstoji iz njiv, travnikov in gozdov dobro obrašeenih. Travniki so porašeeni tudi s sadnim drevjem. Hiša s hie* vom je v dobrcm stanju, krita z o* peko. Proda se radi selitve. Cena po dogovoru z lastnikom I. Hadali* nom, Zakriž 13, Cerkno. Žitočistilnik, skoraj nov in malo rabljen je naprodaj v društvu »Či* talnice« na Ponikvah. Natančnejše pojasnilo da imenovano društvo. Odlikovana krojačnica, ustanov* ljena 1. 1875. — Priporoea se Slo* vencem v mestu in na dezeli, po« sebej častiti duhovščini za obilna naročila. — Delo trpežno, cene zmerne, kroj po želji naroenika. A. Krušič in sin prej S. Rosanz Corso Vitt. Eman. Ill St. 37 POZOR! POZOR! Dne 15. februarja se tvrdka »VINOAGRARIA« PRESELI v nove prostore na Piazs za Vittoria st. 4 pri kavarni »Adrias tico« Just Ušaj. Zdravnih za zobe in usta Dp. LODZ KRÜIBHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku st. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. ZDRAVNIK Di\ Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun,zajcev,mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. DelQvnica za sti'ojcnjE in barvonje ¦— Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACB -^._-# . ^ GORICA - Via Garduccl 6 - GORICA --.— *'-------- Pozor na iseprennerijerti naslov! Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hšša Centr. Posoj.) Vellha zaloga Ccskcga piatna iz znane tovarne REgenGharf I Raymann, usaha- vrstno blago za porocence kahor futti veliha Izbfra mošKegs in zenskfp suhns. Blago solidno! Cene ztvaerne! L