„Mladoslovenec“ izhaja vsak drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje ter j velja za celo let« 2 K. Naročnina se tudi na pol in na četrt leta plačuje in se	j mora poslati naprej. — Dopisi dobro doäli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se morajo najdalje poslati do pondeljka pred izdajo dotične številke.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. — Cena oznanil je za eno stran 64 K, za J/._, strani 32 K. */. str. 16 K, '/s s ti1. 8 K, ‘/18 str. 4 K, */02 str. 2 K, '/s, str- t K. Pri večkratnem oznanilu je cen» posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — C. kr. pošt. hran. račun št. 76.249.	
Štev. 1.	V Ljubljani, dne 3. februarja 1907.		II. leto.
Izvenkranjska politika v zadnjih letih.
Upanje je, da nam donese volilna reforma popolnoma novega političnega življenja, tako na Kranjskem, kakor tudi izven Kranjske. In to bo največji dobiček, ki ga bomo imeli Slovenci od volilne reforme in to naj bi bil eden prvih momentov, zakaj da sprejmemo sicer precej slabo volilno preosnovo.
Po celi Slovenski rabimo popolnoma novega političnega pokreta, ki temeljito pomete z vsemi tradicionalnimi frazami in drugo takšno ropotijo. Kajti mi rabimo nove dobe, novih močij in novih principov v politiki, če hočemo vspevati.
V zadnjih letih smo spali. O Kranjski ne govorim, ker to ne spada v okvir našega članka. Pač pa o izvenkranjskih deželah velja to popolnoma. Tamkaj se z malimi izjemami, ki niti ne štejejo, ni naredilo ničesar pozitivnega: politika izvenkranjska gibala se je ali po popolnoma napačnih potih ali pa je životarila v znamenju brezdelja in fraz.
Ozrimo se najprvo na Koroško! Tu sploh nismo imeli nobene slovenske stranke, če izvza memo nekaj katoliških političnih društev na papirju in duhovščine, ki se je bratila z nemškimi klerikalci. Vspehi niso izostali: Pri vseh volitvah, kjer ravno hi odločevala velika premoč slovenskega življa in kjer eo ipso ni bila zagotovljena zmaga Slovencem, povsod smo podlegli. Deloval ni nihče in ,Mir‘ sploh eksistiral ni za drugega, kakor za dva, tri duhovnike in nekaj kmetov ... — Splošna zaspanost, spanje pravičnega, celo malo fraz, — kar se mi celo čudno
LISTEK.
Neresnična liberalna povest o Petrovem novčiču in fajmoštro-vem knofu.
(Priporočil Staj. red. po „Si. N.“)
(Konec.)
„Bog vedi, da privoščim papežu, kar si le želi. A rad bi pa le vedel, kaj dela z denarjem, ki se zanj po cerkvah nabere. Strašno mnogo se mora nabrati tega denarja, je izpregovoril možiček, ki je doslej najtrdovratnejše molčal.
„Mnogo, mnogo,“ se je porogljivo oglasil že zopet razburjeni organist. „Kaj je to, če so pa med denarjem knofi?'Kaj misliš, ti Juri neumni, da živi papež od zraka? Saj življenje mu privošči, pa malo župce, saj je že tako star, da drugega nič ne uživa."
Toda Juri se ni dal tako lahko ugnati v kozji rog.
„Za ta denar, ki se nabere, bi se papež lahko ves dan v najboljši župci kopal," je odgovoril Juri razdraženemu organistu. „Meni le
zdi, — to je bila vsa koroška politika. Sicer pa ni bilo niti zmožnih niti neodvisnih ljudi, ki bi lahko vodili odločno narodno in demokratično politiko. Shodov se ni prirejalo, o podrobnem delu ni bilo niti sluha, niti duha . . .
Če je bil sploh kakšen princip, ki je vodil koroške politike, je bil princip katolicizma
—	posledica tega je pobratimstvo z nemškimi klerikalci. Vedeti pa moramo, da koroški kmet ni tako klerikalen, kakor n. pr. kranjski — in to je slovenski stvari mnogo škodovalo. Napredni elementi so prešli k nemškim nacionai-cem. Vpoštevati moramo — in to tudi drugje — da si stojita nasproti vedno dve struji: svobodomiselna in reakcionarna. Kjer je narodna stranka le enostranska, pridejo pristaši druge k narodnim nasprotnikom. Že zato se m’ zdi potrebno, da se tudi ob mejah preneha s slogo
—	sloga je navadno klerikalna — in da možnost ljudem obeh svetovnih nazorov ostati v narodnih strankah.
Pri teh razmerah ni čudno, če je „tožni Korotan* postal še tožnejši. Veliko današnjega vpitja o volilni reformi bi lahko prihranili, če bi ne bili poprej spali. V gotovem oziru je to popolnoma dober nauk. In omeniti nam je še sledeče: Sedaj je treba energičnega dela, ne obupanih jeremijad. Izgubljenega zaradi volilne reforme še ni ničesar; morda več radi prejšnjih grehov.
Na Štajerskem — tudi tukaj smo imeli slogo, ki je rodila Korošca in Jankoviča ter —
,Štajerca4 in njegovo stranko. In še marsikaj
nič ne pravite, jaz že vem, kako je. Saj so tudi časih pravili, da je papež tak revež, da leži na sami slami, tisti božjepotniki, kr so bili v Rimu, pa pravijo, da ima h;šo, v kateri je 11.000 sob. V štant naj da te sobe. pa bo lahko živel.“
Organistu je ta predrznost kar sapo zaprla. Nekaj trenotkov je kar odskakoval in migal z rokami po zraku, končno se je izvil iz njegovih prsi hreščeči vzklik:
„Oh, kaj sem slišal! Oh, kako bi bil mislil, da je v naši pošteni krščanski vasi že sovražnik zasejal ljulko. Oh, ta sramota, da se pri nas, v tej fari, ki so jo gnadljiv firšt in škof še zadnjič pohvalili, taki liberalci in krivoverci.“
Organist bi se bil najraje zjokal, a premagal je možato svojo bolest in čez nekaj trenotkov s svečano-globokim glasom izjavil:
„Papež ne potrebuje sam zase skoro nič. Ves denar, ki ga kristijani darujejo, se porabi za svete misijone, to je za rešitev paganov. Vsaka duša, ki je misijonarji ne rešijo, je za večne čase pogubljena. Ali pojmite zdaj, da je storil trikrat smrtni greh tisti nesrečni človek, ki je dal knof namesto zeksarja. S tim zeksar-
drugega. Imeli smo Napotnika —, nezakonsko mariborsko dete ljubljanskih klerikalcev in celjske-prvake. Prvi kot drugi so mnogo govorili, še več pisali, a nič delali. Na videz je bila to narodna politika — samo narodna baje — a v 'resnici ni narodno sploh nihče delal, le duhovščina klerikalno. Boga in njegovo dobroto moramo zahvaliti, da nismo v dobi štajerske sloge trčili ob kakšni važni priliki z Nemci skupaj. Pogoreli bi bili sramotno. Kriv bi bil seveda obligaten terorizem nasprotnikov.
Štajerska je postala eldorado slogašev in vodenih poslancev. Vse se jim je smelo očitati, le tega ne, da rušijo slogo. Bil je to smrten greh. — Recimo, da ni slovenstvo na Sp. Štajerskem v zadnjih letih kdovekaj nazadovalo: žalostno dejstvo pa je, da ni napredovalo — torej vendar negativen vspeh. In smelo trdimo, da bi črez leta — če bi šlo tako naprej — moralo priti do popolnega političnega bankerota slogaških politikov in slovenskega naroda; nekaj udarcev bomo morda še itak dobili na račun naše prejšne politike.
Preidimo še k tržaški politiki, k politiki gospodov, ki so si za svoje potrebe postavili I. razred restavracije v „Narodnem domu", za ljudstvo pa II. razred ... In ker je teh politikov — hvala Bogu — le malo, zato sta vedno oba razreda prazna. Pa, da le imamo „Narodni dom". . .
Še najmanj demokratična je bila slovenska tržaška politika, to je čudno — ravno tam, kjer bi jo pravzaprav najbolj rabili. To se vidi že „Edinosti“. Tudi proti Lahom so nastopali, gospodje vedno z rokavicami, aristokratje skozi in skozi. Da je vladala tudi v Trstu sloga, je samoobsebi umevno. Napredovali nismo tudi tu
jem, ki ga ni dal, bi bili misijonarji prav lahko rešili eno zamorsko dušo. Tako, zdaj ste me menda vendar razumeli.“
Organist je dostojanstveno vstal s svojega sedeža. Z žalostnim pogledom se je ozrl po družbi in videč, da njegove slovesne besede niso napravile nič posebnega vtiska, je vzel klobuk in odšel. Toda prišel je samo do vrat, tam pa obstal, se naglo obrnil in dejal:
„In še to vam povem : Gospod tehant so povedali v farovžu, da, kdor papeža pri ofru goljufa ali pa se ofru umakne, stori večjUgreh, kakor če bi očeta in mater ubil. Hudič ne prodaja zamorskih duš za stare knofe. In če se tisti, ki je knof dal, še danes ne spokori, je za večno izgubljen in mu zamore le škof sam odvezo dati. Tako — pa z Bogom."
Slovesnost tega ugovora je na nekatere poslušalce le nekoliko vplivala. Sicer je Gregorač še dalje rentačil, da vse skupaj nič ni, kar je povedal organist, toda besede njegove niso več toliko zalegle.
„Če so tehant tako rekli, mora 2e res biti,“ so menili možje in zmajajo z glavami izpraznili
nie. Zopet minus. In ravno tu, kjer naj bi bila naša bodočnost . . . —
V	kratkem smo torej premotriii to našo mizerijo iz zadnjih let. Popolnoma neugoden račun. Danes bi bilo prepozno jokati za tem, kar smo izgubili, jeziti se zato, ker smo toliko zamudili — učimo se iz tega, kar je bilo in zgodovina naj nas uči za boljšo bodočnost.
Vsa naša izvenkranjska politika naj si poleg drugih programatičnih točk, postavi v prvo vrsto narodnost in demokratizem. In treba je — tudi z narodnega stališča drugo še bolj povdarjati. Široke mase je treba politično zbuditi in jih pritegniti političnemu delu. In sloga naj gre k vragu! Doslej nam ni rodila še ničesar: boljše bo, če je sploh ne bo . . .
V	zadnjem času je opažati živahnejšega
političnega gibanja izven Kranjske. Predvsem na Štajerskem. Posebno v pokret Nar. stranke stavimo velikih nad.	K.
Raznoterosti.
Zakasneli smo s prvo štv. „Mladoslovenca“, ker nam je v taki zimi zbolel urednik in drugemu izročati začasno uredniške tajnosti ne gre. Tudi smo se selili z upravništvom v mirnejši lokal, ob enem pa imeli v odsotnosti urednika ogenj, kar se pa še sedaj ne ve, kako je nastal; k sreči nismo trpeli škode. Obenem nam je bilo tudi ležeče na tem, da smo datum izdaje spremenili na drugi teden, da ne zadenemo na en in isti teden z mariborskim „N. Domom“ skupaj. Naj se nam torej oprosti, bodemo pa potem ob glavnem volitvenem boju to nadomestili. Vsled tega tudi raznih korespondenc, reklamacij itd. nismo mogli docela še rešiti, kar se pa vse sedaj zgodi.
Našim agentom! One naše agente, ki smo jih pred kratkim nastavili, prosimo, naj krepko delujejo za „Mladoslovenca“ in nam sproti pošiljajo naslove, da ne bo zamude. Torej le pridno in neustrašno med ljudstvo, saj gre se za pošteno in dobro reč. Idite posebno v take hiše, kjer se malo ali nič političnih časnikov ne bere.
Iz Sv. Jurija ob južni železnici. Koj na
dopis v vašem cenj. listu, s katerim ste malo podregali vsa naša klerikalna društva, jim je čisto pamet zmedlo, da ne vedo kje bi poprej začeli. Posebno pa posojilničnemu tajniku Žli-čarju, vulgo „lintekovem Franček“, temu je pa dal vaš dopis pogum, da je spet začel pridno pisati v klerikalne časopise, seveda se opravičuje, in gotovo bode še dal izjavo v „Slov. Gospodarja". Zaletuje se na vse tukajšnje narodne ne ž njim misleče ljudi. Jaz mu pa svetujem, naj bolj skrbi za tamburaše, pri katerih je seveda celi Nunenk-verein zraven (tako jih imenujemo). Da ne bode treba takšne strastne laži
svoje čaše. Debata je bila končana, naj se je Gregorač tudi jezil, da so možje neumni kot noč.
V družbi je bil tudi širokopleč mož, ki med tem pogovorom ni bil zinil ne ene besede, nego melanholično sedel za mizo ter otepaval veliko krvavo klobaso. Odšel je, ne da bi bil kdo zapazil in tudi doma ni mogla žena nobene besede iz njega spraviti, dasi mu je na dolgo in na široko poročala, kakega mnenja je ženski svet o tistem zavrženem krivovercu, ki je papeža ogoljufal s tem, da mu je namesto kronice dal — knof. Toliko mu je žena pripovedovala o peklenskih mukah, ki čakajo tega grešnika, da je Tone Kozica vrgel žlico po mizi in pobegnil v hlev. Tam pa mu je dekla, brhka Barba, začela iznova peti iste litanije in že vedela povedati, da je po poročilu farovške kuharice v peklu posebna mučilnica za tiste, ki papeža goljufajo.
Tone Kozica je zbežal z doma in se vzlic mrazu potikal po polju toliko časa, da je nauk minil. Potem je čakal, da so se razšli farani, nakar se je po ovinkih splazil k cerkvi in smuknil v farovž.
Župnik Guzamernik je sedel pri malci, ko je Tone vstopil v sobo.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!" je pozdravil Tona in obstal ponižno pri vratih.
med svet pošiljati, kakor n. pr. se bere v letošnjem Koledarčku Slov. kršč. soc. zveze, katerega sem slučajno v roke dobil in čital da ima naše klerikalno bralno društvo 16 tamburašev in 40 pevcev. Kje ste pa — ? Kje imate skrite — ? Na dan ž njimi! Na dan z resnico! Da smelo trdim, da jih že nismo slišali več kot dve leti. Tukaj si imaš še dolgo svoj dolgi jezik brusiti, prej ko se bode spet reklo: „tamburaši klerikalnega bralnega društva“. Poglejmo še njegovo klerikalno narodnost „Svoji k svojim“. Ako gre kakšno reč v mesto kupovat, ga najdeš vedno pri Nemcih kakor n. pr. Stigerju, Rakušu itd. a šteje se pa k strogo narodnim. Gospodu Žge-ruku pa svetujem, naj raje skrbi za složnost in red pri pevcih, katerih je še komaj 16 (in ne 40 kakor stoji v koledarčku) in naj jih tudi malo izvežba, da se ne bodejo vedno ljudje pritoževali o tako slabem cerkvenem petju. Tukaj imaš še dovolj delati, ako le hočeš. Hujskanje proti naprednim listom lahko še čisto v miru pustiš, — ker dela še imaš nujnejšega dovolj. Gospoda Mikuša pa opozarjam, da naj raje kaj druzega ob nedeljah zjutraj pridiguje, kar spada na prižnico, ne pa vedno o naprednih in svobodomiselnih listih kakor n. pr. „Mladoslovenec", „Narodni List“: evo vam en vzgled: Imeli smo praznik sv. Treh kraljev in nismo slišali niti ene besede o tem velikem prazniku ampak samo o časopisih in knjigah. Omeniti tudi moram, kako se je repenčil pri razdelitvi spovednih listkov naš Č. g. Valentin zoper napredne časopise; priporočal je samo „Naš Dom“, „Slov. Gosp.“ in „Slovenca“, z eno besedo rečeno, same klerikalne liste. Pozabil je pa čisto na svoj poklic, da ga je moral opozoriti naš okoliški župan, kateri je bil navzoč, da tukaj sem spada krščanski nauk, ne pa politika. To je našega oholega župnika tako razkačilo, da je bil videti za 10 let starejši, kot je v resnici. Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da morajo stariši naprednih sinov marsikatero gorko slišati. Kdo bi si mislil, da se upa naš župnik s takšno komando nastopati. Našega gospoda kaplana — plesalca (?) moramo pa vendar malo pošegetati, naj prej ko mogoče priredi kakšno pobožno žensko - gledališko predstavo, da bo imel kakšno luštno zabavo, kakor jo je imel pred kratkim v novem klerikalnem poslopju. „Slov. Gospodar" je vzel na muho tudi napredne Št. jurske odbornike narodne stranke in jih takoj v šarže povzdignil, vedoč, da s tem še niso zadovoljni. Sedaj vidim, da še moram jaz k njim pristopiti, ker so tako častno zastopani. Vedite, gosp. urednik, da za menoj pride še cela moja kompanija. Ako ravno mislite, da jih boste za svoje „knežne" sklačili, pa jaz vam svetujem bolje, da pustite to delo pri miru, ker jih je že preveč. Gospodje okoli ognjišča „Slov. Gospodarja“, posebno pa oba dopisovalca dotičnega lista, se bodeta pa spomnila ko bodeta ta dopis brala;
„Na vekomaj amen!“ je odgovoril župnik. „No, le sedite, Tone! Tako in zdaj povejte, kaj da je."
Tone je začel svoj klobuk sukati na vse strani.
„Povedati pravzaprav nimam ničesar.“
„Ne? Cernu ste pa potem prišli?"
„E, kar tako — malo pogledat — kako in kaj,“ je menil Tone v veliki stiski. „No in pa nekaj sem jim prinesel.“
Tone je segel v žep in položil dva srebrna goldinarja na mizo. Župnik Guzamernik je bil prijetno presenečen.
„Kaj pa je s tem denarjem?"
„Prosim jih, da bi za ta dva goldinarja kupili zamorskih duš, da ne bodo pogubljene, če so res po zeksarju, jih bova že nekaj iztrgala hudiču iz krempljev.“
Župnik Guzamernik je kar zazijal.
„Kdo je pa rekel, da so zamorske duše po zeksarju."
„Organist je pravil dopoldne."
„Kako pa ste prišli na ta pogovor?"
„O tistem knofu smo govorih—“jeboječe dihnil Tone in spričo župnikovih ostrih pogledov se s stolom vred preridno odmaknil od mize.
„Kaj pa je dejal organist zaradi tistega knofa?"
za danes vama bo menda dovolj, ako bi pa le ne bila s tem zadovoljna, pritožita se na „Slov. Gospodarja“, da vama pritožbo ugodno rešim. Gradiva imam še mnogo — mnogo, pero pa čisto novo — novo. —!
Puščavnik z dolgo brad».
Iz Postojne. Dopis iz Postojne, objavlje* v 9. štev. „Mladoslovenca", zmešal je tako prizadetega tržkega oskrbnika, da je prišlo do p#-lemike v „Notranjcu“. — V pouk „Notranjeu“ in piscu navedene polemike bodi, da se je pisec omenjene polemike zares lagal, ker uredništvu „Mladoslovenca" ni bilo čisto nič obljubljea* — kar uredništvo izpriča — in te neutemeljene laži prizadeti nikakor ni dokazal, ker jih ni vstanu, ker navedena dejstva so tako utemeljena, da dotičniki iste dokažejo. Pisec dopisa iz Postojne navedel je dognana dejstva, pisec polemike pa neutemeljene laži. Ako kdo neutemeljene laži o meni razširja po časnikih, bom istega prijel, naj dokaže, ako pa tega ne storim in sam tako revno polemiko obelodanim, priznam, da so tiste neutemeljene laži utemeljena resnica. Kako je z varstvom občinske posesti, dokazuje dejstvo s pumpo med hišama gg. A. Gasparija in kleparja Debevca. To pa kar pisec za javno posest izdaja bilo je pred 38. leti prejšnjemu posestniku dano vlast, in zemljeknjižna mapa kaže, da se je isto posest že pred mnogo leti izločilo kot javno posest in pripisalo k omenjenemu posestvu. Torej magnat, tržki oskrbnik si je vzel pravico iz zraka, in anektiral isto kot občinsko posest, in se pred sodnijo sklicaval na priče, da bi ista občinska posest ne bila dotičniku v last dana. A njegove navedene priče bile so pred 38. leti fantje od 16 — 18 let stari, kateri niso imeli nobenega upliva na dotično stvar. Nasprotno pa so tukaj priče, katere dokažejo, da nima trg nobene pravice na isto posest, in sicer prejšnji posestnik in c. kr. dvorni svetnik. Pisec te famozne polemike si sedaj gotovo misli: „sedaj sem ga obril“, a se moti, ker poznavalci postojnskih razmer se smejejo njegovi borni polemiki. — Sicer pa vse kaže, da njegovo varstvo občinske posesti ima slabo podlago; dokaz tega, ker že več kot pred enim letom mu je občina dala ultimatum, da mora narediti tekom šest tednov sklep računov, in še sedaj niso narejeni. — V trdni jeseni pa je pustil postaviti tri stebriče, pri katerih so delali trije možje tri dni, da se napravi luč do zadnjih hiš jamske ceste, ker tudi te hiše plačajo občinsko doklado, toda luči še sedaj ni, nasprotno sedaj še predzadnja ne gori več. Torej le nobene baharije o vestnem varstvu in dobrem gospodarstvu, ker že vrabci na strehah si pripovedujejo to „storijo“, kako hoče ta možakar nositi glorijo po Postojni, in od tržkega oskrbništva ima toliko pojma, kakor brivec od pekarije ali kovač od britve. In te zaupanje, kakšno ima pri Postojnoih sploh —-
„Dejal je, da je tisti, ki gaje dal, liberalec in da bo pogubljen."
„To je oslarija,“ je zarenčal župnik.
„A se je torej lagal?" je veselo vzkliknil
Tone.
„Lagal je, lagal,“ je potrdil župnik. „Pa nekaj dobrega je le dosegel s tem. Vašo vest j» vzbudil, Tone Kozica, zakaj tisti knof st« vi dali, pa nihče drugi.“
„Ah — gospod fajmošter —to je bilo vse, kar je mogel zaječati Tone Kozica. Tako ga je bilo strah, da še tajiti ni več mogel.
Župnik je vstal in vzel iz omare zelen ko-vinast gumb ter ga položil pred Toneta na mizo in Tone je sramežljivo in skesano gledal ta gumb.
„Tone Kozica — vi ste najgrji skopuh, kar jih je v naši fari. Kdor še svetega očeta ogoljufa za zeksar, to je slab človek. Ta knof—“
Župnik je umolknil, kajti v sobo je vstopila kuharica Neža. Slišala je zadnjo besedo in pristopila k mizi.
„Tale knof je pa od vaših hlač," je vzkliknila Neža. „Da, gospod župnik, vaš je ta knof. Le poglejte, da imate ravno take knofe. Eden s» vam je moral odtrgati."
Tone Kozica j« poslušal Nežo kakor bi i mu naznanila novo nebeško razodetje. Obraz mu
izvzeti so Vardjani (poljski čuvaji) se vidi iz tega; pro primo: občni zbor „Sokola“, kjer je bil bacnjen iz odbora; pro sekundo: občni zbor pevskega pruštva „Postojne“, kjer je bil izbac-njen iz odbora; pro tertio; občni zbor „Čitalnice“, kjer je bil izbaenjen iz odbora. Torej splošno zaupanje kakor se vidi, in tak možakar bi rad druge za lažnjivce izdajal. Dobro je, da so Postojnci že spregledali, s kom imajo opraviti. — Vsled tega nastala je splošna agitacija, «la se tak talent uveljavi, in bo izvoljen za župana in tržkega oskrbnika — v Gavranji rasi.
Kaj dajemo mi državi in kaj država nam? Koroška plačuje davkov blizu 11 milijonov, država ji vrača 4 milijone. Torej plačuje Koroška državi 6 in pol milijona. Kranjska plačuje državi 18 milijonov, država ji daje le 5 milijonov, torej plačuje Kranjska državi nad 12 in pol milijona. Primorsko plačuje državi blizu 67 milijonov, država vrača Primorskemu 11 milijonov, torej plačuje Primorska državi 56 milijonov. Štajerska plačuje davkov 46 milijonov, država vrača deželi 14 milijonov, torej plačuje Štajerska državi 32 milijonov. Slovenske dežele plačujejo državi 142 milijonov kron, od države pa dobivajo 34 milijonov, torej plačujejo državi skupaj 108 milijonov kron.
Streljanje proti toči. Iz poročila kaj odličnega slovenskega profesorja prirodoslovja, kateri je tudi strokovnjak v meteorologiji, smo izrodek, da je prinesla neka revija, ki poroča o napredkih prirodoslovja in tehnike, v številki z januarja t. 1. o streljanju proti toči tale zaključek :	„V Italiji in Franciji so se vršile v letih
od 1902. do 1906. sistematične, pod nadzorstvom znanstvenih mož stoječe poskušnje glede zabra-njenja toče s pomočjo streljanja. To streljanje se je izkazalo tako brezuspešno, da se je sklenilo to stvar popolnoma opustiti.“
Nove naredbe glede na novačenje. „Prager Tagblatt“ poroča, da izda vojno mi-nistrtsvo glede na novačenje strožje naredbe, da s tem pripravi vse za zvišanje števila vojaških novincev, ki bo čez leto dni potrebno. Predvsem ne bodo manjše [napake na vidu in posluhu oprostile novincev od vojaške službe, le znatna kratkovidnost bo prišla v poštev. Pri roki morata manjkati dva člena ali pa celi prst, da bo dotičnih od vojaške službe oproščen. Pač pa se bodo odslej bolj ozirali na srčne napake in živčne bolezni.
Vera in klerikalizem eno in isto? Pri ustanovnem občnem zboru „Izobraževalnega društva“ je vikar Iv. Gorišek tudi trdil, da sta vera in klerikalizem eno in isto. Torej verstvo in klerikalizem sta pojma, ki se ujemata: to je najnovejša sveta resnica. Seve pri nas se mora uvesti kranjska praksa! človek je lahko največja propalica, lažnik, neznačajnež, da je le klerikalen, oziroma da se kot takega kaže v javnosti. To je pravo pravcato farizejstvo ter na Kranjskem kaj bujno raste in se razvija. Sedaj bodo tisto gojili tudi na Štajerskem
je žarel in najraje bi se zasmejal na ves glas, tako smešen se mu je zdel župnikov obraz, župnik je zapazil to premembo. Poslal je hitro Nežo iz sobe in potem z jezno nagubanim čelom stopil pred Toneta Kozico.
„Kaj se režite? Vi ste nalašč dali za ofer »oj knof, da bi mene osmešili?“
„Ne, gospod župnik! Nisem vedel, da je to vaš knof. Videl sem, da je to gosposki knof, saj kmetje takih nimamo, da pa je vaš, tega bi Že v sanjah ne bil mislil."
„Zakaj ne? In kje ste dobih ta knof?“ „Nikar naj ne zamerijo — gospod župnik — hihihi — prosim, naj ne zamerijo - hihihi —.“ „Tone Kozica — vprašam vas, zadnjikrat, kako ste prišli do mojega knofa.“
„Našel sem ga, Bog mije priča, našel sem ga — na postelji pri naši Barbki.“
Župnik Guzamernik se je skoro sesedel, Tone Kozica pa je hitro vzel svoja dva goldinarja z mize, češ, da ne bo reševal zamorskih «luš, pa če bi bile po tri za groš in je zbežal iz župnišča s trdnim sklepom, da bo odslej pri ofrih vedno in dosledno dajal same knofe.
naši edino za to poklicani „izobraževalci“. Nam tudi prav! Radovedni smo, kam bodo na ta način pritirali vero. Gosp. Gorišek pa je lahko ponosen, da je javno pri nas izjavil, da se bode odslej tudi pri nas Slovencih na Štajerskem vera tako ubijala, kakor se to godi dalj časa v sosedni nam Kranjski! — Mi srno v eni zadnjih številk v „Mladoslovencu“ jasno povedali, da vera in klerikalizem ni eno in isto, zato pa nas farizeji sovražijo.
Štajerske novice.
v	v
Shod „Stajerceve" stranke v Ptuju. Po
inicijativi bivšega socialnega demokrata, ki so ga iz socialne demokracije vrgli radi raznih umazanih zadev, je sklicala „Štajerčeva" stranka shod v Ptuju, na katerem bi se naj sklepalo o njeni organizaciji. Pravijo, da to stranko tvorijo zgolj slovenski kmetje, ki so obrnili hrbet slovenskim političnim strankam ter se združili v skupino, ki je Nemcem prijazna in ki hoče vsled tega v miru živeti s spodnještajerskimi Nemci in nemškutarji. Kako malo je resnična ta trditev, je jasno pokazal nedeljski shod v Ptuju. Nemci in nemškutarji, ki so pristaši „nemške ljudske stranke“ in ki sede celo v njenem odboru, so tvorili glavni kontingent, slovenske kmete so pa markirali Ornigovi podrepniki, ki so gmotno odvisni od njega ali od kakega nemškega denarnega zavoda. Oni zaslepljenci med slovenskimi kmeti, ki so verjeli „Štajerčevim“ lažem, da je njegova stranka slovenska, obenem pa tudi „naprednjaška“, bodo pač sedaj spregledali, ako imajo še količkaj razuma v glavi in slovenskega ponosa v srcu, da jim ni mesta v stranki, ki prireja svoje shode v ptujskem „Deutsches Heim“ in pri kateri nosijo prvi zvonec najhujši sovragi slovenskega ljudstva in slovenskega kmeta. Shod je otvori! znani nemškutar, nemški deželni poslanec in ptujski župan Ornig, kije priporočal za predsednika nemškega dež. poslanca Stigerja iz Slov. Bistrice, za podpredsednika nemškega župana Kautzhammerja iz Ormoža. Shod so brzojavno pozdravili vse-nemški poslanec Wastian, ki odkrito deluje na to, da pridejo avstrijske dežele pod Prusijo, urednik graške „Tagespozt", strupene sovražnice slovenskega naroda, dr. Sueti, znani dr. Pommer, ki je že na najgadnejši način opetovano v parlamentu blatil slovenski jezik, in druge enake kapacitete, ki se odlikujejo s svojim smrtnim sovraštvom do vsega kar je slovensko. In stranka, ki jo pozdravljajo taki ljudje, naj bo slovenskemu kmetu prijazna in naj misli pošteno z njim? Karel Linhart je nato na dolgo in široko govoril o uspehih „Štajerčeve" politike v zadnjih 7 letih, da so si „Štajerčijanci“ priborili izmed 25 občin 15 ter se bahal, da so spravili svoje slovenske nasprotnike opetovano v ječo, in sicer na 10 mesecev in 9 dni in jim povzročili na kaznih 1860 K stroškov. O strankini organizaciji je poročal nemški advokat dr. Plachky ter razpravljal šanse „Štajerčeve“ stranke v posameznih okrajih. Najbolj uspeva stranka v radgonskem okraju, najmanj pa v okrajih Gornjigrad, Vransko, Celje, Kozje, Sevnica in Brežice, elitna okraja za „Štajerčevo“ stranko sta pa mariborski in slovenjebistriški. Na Plachkega predlog se je sklenilo, da postavi stranka pri bodočih volitvah v vseh 7 slovenskih okrajih svoje kandidate. Nato se je sprejel program in sklenilo ustanoviti posebno tiskovno društvo.
Izpred celjskega porotnega sodišča. Osumljena, daje umorilaotroka. 241etna dekla. Amalija Červenjak iz Nove cerkve je bila obtožena, da je umorila 18. avgusta 1906 svoje novorojeno dete. Bila je kmalu po tem dnevu v preiskovalnem zaporu, vendar so jo morali zaradi pomanjkanja dokazov umora izpustiti. Ko je pa 19. oktobra našel posestnik Juri Samec med Arzlinom in Novo cerkvijo v gozdu v cunje zavite ostanke otročjega trupla, so zgrabili znova Červenjakovo in jo imeli v zaporu dozdaj, ko se je vršila proti njej porotna obravnava, pri kateri se pa zopet ni dalo dognati in dokazati, da je res umorila svojega otroka. Seveda je bila oproščena. — Zažigalec. 8. maja 1905 ponoči je pogorela s slamo krita hiša Martina in Fran-iižke Arh v Sevničku pri Polzeli. Ogenj je
uničil vse, tudi pohištvo in kar je bilo sploh v hiši. Domači so si komaj rešili golo življenje. Sprva se ni vedelo, kdo je zažgal. Kmalu se je pa obrnil sum na bližnjega soseda 391etnega Martina Čedeta, ki je bil smrten sovražnik Arhov in mu že pogosto grozil. Ker pa Čedetu ni bilo mogoče dokazati zločina, so ga izpustili iz kratkega preiskovalnega zapora. 23. oktobra 1906 je pa pravila Čedeška Ivani Remšek, da ji je mož povedal, da je on zažgal Arhovo hišo. O tem je izvedela žandarmerija in aretirala Ce-deta. Ta se je zvijal in lagal semintja, naposled se pa le vdal, da je nalašč iz jeze zažgal sosedu. Obsojen je bil na šest let težke ječe. — Uboj. 25. novembra pr. 1. je nastal na Planini pretep med raznimi fanti. Pijanega Vida Zalokarja so vrgli večkrat ob tla, med tem ga je tudi 211etni hlapec Alojzij Umek trikrat vrgel. Zalokar se je sicer pobral od tal, vendar kmalu začel tožiti, da ga glava boli, ker so ga metali po tleh. Ko je Umek to slišal, je dejal, da ni take sile, vsled česar je nastal med njima nov pretep; najprej so letele zaušnice, potem so prišle v boj škarje in gorjača. Dobila sta jih vsak nekaj. Ko jih je imel Zalokar dosti, je šel pod bližnji kozolec ležat. Drugo jutro je umrl. Zdravniki so izjavili, daje mrtvecu počila lobanja in ker gaje ravno Umek lopnil z gorjačo po glavi, potegnili so tega v zapor. Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja, nakar je bil Umek oproščen.
Nemci na delu. Spodnještajerskim Nemcem še ni dovolj, da jih pri nakupovanju in razprodajanju posestev podpira „Südmarka“. Njeno delo jim je premalo, — zato so ustanovili na celjskem mestnem uradu agenturo za posestva. Delokrog te posredovalnice se bo raztezal po okrajih, kjer Nemci upajo pridobiti gospodarsko in politično moč nad Slovenci. V poštev pridejo okraji Celje, Brežice, Laško in Slovenji Gradec. To je velevažno nemško-na-eionalno delo, čegar stroške bodo plačevali slovenski davkoplačevalci v Celju. Stroške za ustanovitev prevzame namreč mestni urad, ki bo dal tudi potrebne uradnike na razpolago.
Judežev denar. V Središču je umrl oče znanega zagrizenega nemčurja J. Polantza, kateri je v Celju napadal Slovence in kateremu je potem Südmarka s podporo k trgovini pripomogla. Pri zapuščinski obravnavi v Ormožu ga je sestra vprašala:	„Kje pa imaš tiste krone,
za katere si svoj materini jezik prodal?“
Otroški vrtec v Gabrjih pri Celju Nenasitni celjski nemčurji so sklenili ustanoviti v Gabrjih pri Celju popolnoma nemško šolo. V Gabrjih prebivajo izključno Slovenci in sicer delavskega stanu. Te naše ljudi hoče dobiti Nemec v svoje roke in zato se je poslužil naj-podlejšega sredstva, kolikor jih je mogoče: odtujiti otroke lastnemu očetu, iztrgati mu iz srca ljubav do rodno matere ter mu odvzeti najljubše kar ima — materni jezik! Nemška šola, ki naj bi iznarodila našo deco, se ustanovi baje v kratkem. Da se Nemcem le ne bo tako lahko posrečilo njih podlo delo, sklenil je občinski odbor celjske okolice, da ustanovi baje že z novih letom v Gabrjih otroški vrtec. Na vas pa je, slovenski stariši, da pošiljate svojo deco v ta vrtec, če nečete, da vam bodo enkrat lastni otroci pljuvali v obraz!
Svetovne vesti.
Zakon Leopolda Wölflinga (bivšega nadvojvode Leopolda) in bivše šansonetke Adamovič je pravzaprav že ločen, ker je mož pobegnil od nje ter izjavil, da je skupno življenje za vedno izključeno. Glavni vzrok je prevelika duševna razlika. Wölfling si je zaman prizadeval, da bi olikal svojo ženo. Z velikim trudom se mu je posrečilo, da jo je naučil za silo pisati. Zadnje čase pa je tajno pristopila k vegetarijancem ter silila tudi moža, da se odpove mesni hrani. Potem je postala članica „kolonije za naravno človečanstvo“. Ni se več česala, ne oblačila perila ter se sploh zanemarila do skrajnosti. Pa tudi svojega moža je hotela spreobrniti v „naravnega človeka“, vsled česar so nastajali burni prizori. Zadnje čase je narasel njen fanatizem tako, da jo splošno smatrajo za dušeno bolno.
Kupčevanje z ljudmi. Češki sodnik dr. Bohuslav Gebauer je izdal knjigo, v kateri opisuje strašno usodo takozvanih potujočih čeških muzikantov. Ti se rekrutirajo največ iz vzhodnočeških okrajev Novibudšov, Kraljevi gradeč in Jaromef. To so revne pokrajine, gosto obljudene. Brezvestni ljudje uganjajo z mladino naravnost kupčije. Takozvani impresariji, ki imajo denar, zberejo mladeniče in deklice 15 do 20 let stare, jih zašilo nauče igrati na gosli, harmonike ali harfo ter odrinejo ž njimi po svetu, največ na Buško in Orijent. Takih impresarijev je nad 150 in vsak ima svojo bando, tako da je iz imenovanih okrajev nad 1000 mladih ljudi po svetu. Staršem se da nekaka odkupnina, nakar postanejo takorekoč last impresarija, ki postopa ž njimi kakor z živino, jim daje le najpotrebnejše za življenje, a ves skupiček pobira sam. Moški postanejo berači in postopači, dekleta pa zapadejo redno prostituciji, k čemur jih neredko impresariji prisilijo, in tako pridejo domov raztrgani, moralno in telesno pokvarjeni, navadno še spolno bolni, dočim so impresariji premožni da dajejo hčeram po tiO.OOO K dote.
Dojilka pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, gospa Marija Rehar je umrla v Iglavi 59 let stara. Bila je do svoje smrti zastavna in skoraj še vedno lepa gospa, ki se je postavljala z zlatim križcem okoli vratu kot znakom, da je hranila cesarskega princa.
Okainenel. V bolnici v Wiesbadenu je umrl te dni neki 191etni arhitekt, kateremu jc truplo okamenelo. Slučaj, ki je čisto nenavaden, je vzbudil veliko pozornost. Bolnik ni mogel ganiti z nobenim udom in je končno v silnih mukah umrl.
Previden kmet. Neki nemški kmetič, ki ni imel posebnega zaupanja do odvetnikov, je prišel k nekemu odvetniku v Kolinu, ker bi se rad začel tožariti s svojim sosedom zaradi neke svinjske kupčije. Koje slučaj odvetniku razložil, je vprašal: „Ali upate pričeti tožbo v prepričanju, da tožbo dobite?” — „Seveda jo dobimo/ je odgovoril odvetnik. —- „Hvala lepa, potem pa ne bom tožil,“ je pripomnil kmet ter razložil odvetniku, da mu je nalašč pripovedoval slučaj tako, kakor da bi bil sam sosed, ki gaje mislil tožiti.
Čuden slučaj. V bolnišnici v Mineapolisu je umrl llletni deček za starostno onemoglostjo. Pii obdukciji so našli vse organe v tistem stanju, kakor pri zelo starem človeku. S šestim letom je že popolnoma osivel.
Sijajen dar. Neka bogata dama jc izgubila v Eschweilern ročno srebrno denarnico, v kateri je bilo za 50.000 kron bankovcev. Denarnico je našla hčerka gostilničarja Miillerja in jo vrnila. Dama ji je dala zato ves svoj zlati nakit, srebrno denarnico in poleg tega veliko vsoto denarja.
Električna hiša. V New Yorku dovršujejo ravnokar po amerikanskem mnenju „idealno zgradbo“ — delo „Splošnega električnega društva". Na tej hiši ni nobenega dimnika, ker elektrika nadomešča oglje in plin. V kuhinjah so postavljena električna ognjišča, a tudi sobe bi grela sama elektrika. Vrata se odpirajo in zapirajo, kadar se dotakne električnega gumba. Po celi hiši so izpeljani električni alarmni signali, tako da sta vsak vlom ali tatvina nemogoča.
Skrivnostna smrt milijonarja. V Parizu je umrl pred šestimi tedni 761etni milijonar Naatz. Zdravnik, ki je potrdil, da je zadel milijonarja na stopnicah mrtvoud, bo sodnijsko zaslišan. Truplo milijonarjevo bodo odkopali in sodnijsko preiskali.
Soproga generala Očakova — kuharica.
Svoj čas je pobegnila soproga ruskega generala Očakova z nekim poročnikom v New York. General je odpotoval za njo in ji preprečil prihod v Ameriko. Kaj se je godilo potem, ni bilo znano. Zdaj pa prihaja vest, da služi soproga generala Očakova v Melbournu, kjer živi tudi njen ljubimec, za - kuharico. Z Očakovom se bode sedaj razporočila in žrtvovala tako svoje sijajno mesto.
Topov z zagotovljenim ciljem na 20 km daljave je iznašel avstralski arhitekt Austin. Iznajdbo baje kupi angleška vojna uprava.
Rusko tajno redarstvo šteje okrog 30.000 ljudij. Ti se večinoma med seboj ne poznajo in dogodi se čestokrat, da dovede detektiv detektiva v ječo, kjer se stvar pojasni. Glavna naloga tajnega redarstva je varovati oblastnike pred revolucijonarji. Ampak to navadno malo koristi. Umorjeni minister notranjih poslov je imel 300 detektivov, a je bil vseeno umorjen v eni glavnih peterburških ulic.
220 metrov visoko hišo bo sezidalo v New Yorku društvo „Metropolitan Compagnie“. Imelavbo 48 nadstropij.
Strajkovci, ki so hoteli zastrupiti kruh. Jz New Yorka poročajo: Strajkujoči peki v Čikagu so vrgli v testo karbolovo kislino, preden so zapustili delo. Zločin je prišel še pravočasno na dan in gospodarji sonato opozorili občinstvo. Nekoliko štrajkovcev je bilo aretovanih. Pekarij e straži policija.
V Roosevelta se je zaljubila. Nedavno se je ustrelila v Medori vdova Grover zaradi predsednika Roosevelta. Romantična bolezen jo je trpinčila že več let. Omožila se je s 17. leti, a z 18. letom je bila že vdova. Takrat je prišel v Medoro Roosevelt, ki je ravnokar izvršil vse-učiliščne študije. Prišel je tja zaradi lova, a sanjava vdovica si je domišljala, da se mudi lepi Newyorčan pri njih le zaradi nje. Koprnela je zaman, ni videla več Roosevelta, dokler ni prišel lani kot predsednik zopet v Medoro na lov. Se vedno enako zaljubljena vdova mu je podarila z dijamanti okrašen revolver, a po njegovem odhodu se je kmalu ustrelila. V pismu, ki ga je zapustila, pravi, da si konča življenje, ker ji je srce zlomljeno. Celo svoje veliko premoženje je zapustila oboževanemu Rooseveltu.
Pravda zaradi roke. Pri zadnjih pouličnih izgredih v Vratislavi je redar odsekal s sabljo roko delavcu Bienvaldu, ki ni ničesa'’ zakrivil. Delavec jo tožil mestno občino za odškodnino. Sodišče je obsodilo mestno občino, da plača Bierwaldu odškodnine in za bolečine 40.000mark.
Vsa „inteligenca" zaprta. V Mologi jo policijski predstojnik dal aretirati vso mestno „inteligenco“, izvzemši zdravnikov, advokatov in učiteljev. (Mologa stoje 7000 prebivalcev.)
Se hujše kot v Kopuiku! V Trentonu v Amerikanski državi New Jersey je priredila hčerka bogatega trgovca Carsona maskerado. Za najbolje masko so bila odločena bogata darila. Ko je bila plesna dvorana že napolnjena odprlo se je nakrat okno plesne dvorane in 4 osebe, opravljene v obleke zahodnih roparjev, so splezale v dvorano. Roparji sp imeli svetilke in preko ramen Žaklje polne orodja za ulom. Vsa družba je ploskala in se smejala origi-nelnim maskam. Trgovčeva hčerka je vzvese-Ijena podajala roparjem roke in dejala: „Vi gotovo hočete vse našo juvele?“ „Ja!“ odgovoril je voditelj, nakar mu je gdč. Carson dala, meneč, da je to dobra šala, svojo dragoceno brošo z briljanti in tri prstane. Vse goste je to izredno zabavalo. Metali so brigantom „za šalo“ zlate ure itd. in nakrat so bile vreče polne dragocenosti. Roparji so na to preiskali kot pravi veščaki še celo hišo in šli potem zopet skozi okno	nazaj jih pa ni bilo več. Vesela
družba je prepozno spoznala, da je bila nesramno osleparjena. O zvitih lopovih ni sledu.
„Pavliha.“
Hrabrost.
„Jaz trdim, daje žena pogumnejša kot mož.“
„Kaj pa vendar misliš, ženske se boje vsake miši.“
„In teh žensk se boji mož.“
*
Med prijateljicama.
„Julka je v resnici prav ljubka."
„Brez pomislekov, samo njena koža je nekoliko prerujava.“
„Njen premajhen nos ne naredi posebno lepega utiša.“
„Imaš prav, in njeni lasje niso no rudeči in ne rujavi."
„Na vsak način ima prevelika usta.“
„Razven tega so njene oči res smešne
„Da, da, čudna mešanica zelenega in ruja-vega. “
„Oblači se pa res brez vsakega okusa.“ „Ampak drugače pa je prav ljubka."
*■
Kaj je ljubezen?
Ona: „Ljubezen je,--------— a nc ve kaj,
pride----------ne veš od kod in mine--------
ne veš kako."
On: „Oprosti, konča se navadno z enim ali večimi bankovci.“
•v
Nesebične/.
Ropar: „Denar ali življenje!“
Napad e ne c: „Prijatelj, pusti mi denar in vzemi raje življenje — moje stare!“
*
Otroci.
Pepca: „Janko, pojdiva se igrat ata in mamo.“
Janko: „Saj res, samo da me ne boš preveč tepla.“
*
Tudi poštenje.
Star tat svojemu sinu:
„Fant, to ni lepo, da prikriješ vedno polovico svojega plena svojemu očetu. Pošten bodi, poštenje največ velja.“
*
Razburjen.
Zdravnik: „Varovati se morate vedno, da se ne razburite.“
Bolnik: „Ali še kaj druzega, gospod zdravnik ?“
Zdravnik: „Potem pa piti smete samo vodo.“
Bolnik: „To mije pa nemogoče, že misel na to me razburja.“
*
Izjema.
A: „No to je že znano, cim več ima kdo, tem več si še želi.“
B.: „Hm, so pa tudi izjeme, naprimer pri dvojčkih."
*
Med otroci.
Fricek (sestri): „Pojdiva se igrat divje zveri, jaz bom opica, ti me boš pa pitala s štruklji.“
*
Nepremišljeno.
Pisar: Na to pismo jaz ne morem odgovoriti, saj ga niti prebrati ne morem.“
Poslovodja: „Seveda, vsak osel ga ne more prebrati, dajte ga sem, boste videli kako hitro ga bom jaz prebral.“
*
Slaba tolažba.
Občinski sluga (v ječo stopivši): „Za božjo voljo, kje pa je jetnik? Gotovo je ušel!“ Pisar: „Hvala bogu, saj ni ušel, tu je še njegov klobuk.“
*
Sumljivo.
„Samo sedaj mi posodite še 100 K, zagotovim vas, da me ne boste potem nikdar več videli.“
*
Nerazumljivo.
Ladko: „Ali so res misijonarja divjaki snedli?“
Oče: „Da, že več, ne samo enega.” Ladko:	„Pride li misijonar potem v
nebesa?"
Oče: „Gotovo, na vsak način.“
Ladko: „Ali pride tudi divjak v nebesa?" Oče: „Kaj pa misliš, ne!“
Ladko: „Toda, oče, kako more vendar priti misijonar v nebesa, če ne pride tudi divjak,
misijonar je vendar v želodcu divjaka."
*
Praktična ljubimka.
„Ostani zdrava, draga; ali mi boš kmalu kaj pisala?“
„Bom; saj imam prihodnji teden plačati stanovanje!“
*
Pozna ga.
„Ljubi, dragi stric!“
„Nehaj, Minka, nočem naprej slišati.“ „Toda papa, Janko vendar tako lepo piše.“ „Kadar tako prične, rabi denar, ga že poznam.“
Priloga „Mladoslovencu“ št. 1 z dne 3. februarja 1907.
Vsakemu svoje.
Pol leta je že poteklo, odkar mnogo naših naročnikov prejema „ Mladoslo-venca“, brez da bi se spomnili naročnino poslati. Težko in s stroški zvezano je vsakega takega malobrižnega naročnika posebej tirjati, zatorej moramo to pisati v listu in takorekoč „fehtati“ za te bore krajcarje. Ko bi bil list res drag, bi še oprostili, a to ni. Recimo n. pr., da se nabere takih malomarnežev samo en tisoč, jo že tukaj 1000 gld. v škodo listu. Res, neka prokleta razvajenost, posebno med slovenskim ljudstvom je razširjena, da se ravno dobre in poštene liste ne podpira vsestransko. Pa kaj samo to! Še celo te majhne naročninice noče pravočasno plačati. Saj mi hočemo ljudstvu samo dobro! Kdor naš list bere, ta ve, da je list neodvisen od te ali one stranke popolnoma (in tak tudi ostane) in sme vsakemu škodljivcu zabrusiti v obraz, kar mu gre. - Čudno in neodpustljivo žalibože pa je, da ravno falotarski listi najbolje uspevajo. Naši priprosti ljudje, katerim ravno je „Mladoslovenec“ namenjen, nimajo ali sploh nočejo imeti pojma, koliko skrbi, britkosti, dela in denarja stane izdajanje kakega lista. Napenjamo mi izdajatelji lista vse moči, da se list vzdrži, da bode najboljše urejevan in še to in ono dobro nam je na mislili, samo da bi vsaj tudi naši naročniki storili svojo dolžnost.
Nameravamo v kratkem obenem ustanoviti tudi tiskovno društvo za „Mladoslovenca“. Delež za posameznega člana znašal bode vsaj po 500 kron.
Ko bi bili vsi upravitelji poštenih slov. časopisov naših misli, bi se skupno pogovorili, kako da je izterjavah zaostalo naročnino. Če bi bili vsi edini, bi se dalo dosti doseči. Vpeljati bi se morala pač ona moda, ka-keršno so vpeljali dunajski krojaški mojstri; to naj bi bila: „Črna lista“, to je v vsakem listu posebna rubrika, v kateri bi se take malobrižneže javno pribilo, osobito še one, ki bi res lahko plačali, pa nočejo. Mi dobro vemo, da tudi vsi drugi slov. listi trpijo na tej „bolezni“ kot „Mladoslovenec“, zato delajmo vsaj v tem oziru skupno.
Konsorcij „Mladoslovenca“ izjavlja tem potem pod častno besedo, da mu ni za gmotni dobiček, temveč samo, da bi sc že enkrat slov. ljudstvu oči odprle, in se tega zapeljanega (osobito še štajerskega) trpina rešilo iz satanskih nazadnjaških — klerikalnihkremp-Ijev. Samo to sveto in obenem težko nalogo si je nadel naš list. Ko doseže to, leže rad mirno v zaslužen grob. Da pa bomo in tudi hočemo to doseči, smo že dosedaj žrtvovali zelo veliko in če bi nam bilo treba nastaviti še čez sto agentov, ki bi šli od hiše do hišo budit naše ljudstvo iz srednjeveškega spanja in nabirat naročnikov za naš list.
Vsak Slovenec, katerega je vsaj nekoliko prešinila napredna misel, je naš in naj deluje po svojih močeh, da
prej kot mogoče dosežemo naš vzvišeni cilj. —-
Obenem izjavljamo, da naš list velja za vse slovenske dežele in da se bodemo v prihodnje po tem tudi ravnali, kajti nazadnjaški in nemški hudič steguje svoje zastrupljene kremplje po celi Sloveniji in te kremplje bomo in moramo zdrobiti, če smo sploh Slovenci in nam je kaj na tem, da smo na svoji grudi tudi svoji gospodarji, a ne hlapci. Oglejmo si (to velja za Štajerce) pogubljivo in nesramno delovanje ptujskega „Štajerca“. Naš urednik, Križman, ki pozna štajerske razmere precej dobro, je vedno tega mnenja, da se tudi na Štajerskem zada starokopitnosti n a j h u j š i u dare e. On ni bil urednik „Štajerca“, ve pa njegove tajnosti zelo dobro in je tudi rekel, da, ko pride pravi čas, si bode upal stvarno pobijati vse njegove (Sta-jerčeve) članke tako imenitno, da bodejo najtrši Štajercinci imeli večje oči kot biki.
Zgodovino Stajerčeve stranke bi zamogel naš urednik pač čisto drugače ilustrirati, kot zadnji Štajercev sedajšni urednik, ki ureduje oni list komaj še-le eno leto. On dobro ve in tudi lahko dokaže, da je Štajerčeva stranka — sleparska stranka. On dobro ve, da je bilo večina dopisov v „Štajercu“ ponarejenih (fingiranih), ki so hoteč biti izvirni, se kovali samo v Štajerčevem uredništvu. To dokaže naš urednik, in za onega časa lahko tudi oni zgubljeni urednik, Drevenšek. — Mladoslovenec ni bil direktno naperjen proti „Štajercu“ a če se, kakor se iz onih „Sedem let boja“ vidi, tudi obenem po njem (Mladoslovencu poka, bomo pa res njegovo (štajerčevo) svinjarijo razkrili, še dosti več, kakor se je to zgodilo v letu 1905 v Križmanovem listu „Slov. Štajercu“. (Križman je imel one čase 3 porotne obravnave na hrbtu, pa je vse vrag vzel). — (Za poblike: Naj se nam kot za kmečki list ne zameri, da pišemo preveč popularno in pridevano v članek stvari, ki spadajo v drugo rubriko).
Zaupajmo in to smemo trdno upati da je in bo edina zmožna naša nova napredna stranka na Štajerskem, ubiti ves vpliv „Štajerca“ in pritegniti one ljudi Štajerčevo stranke (vsaj one, ki so tudi Slovenci) nase, in potem, kadar se to zgodi, udarili bodemo po nesramnih zapeljivcih, nemčurjih, tako strašno, da ne bo samo Rog, temveč tudi hudič nad vsem tem imel svoje najlepše dopadajenje!
Izboren članek o delovanju šta-jerčeve stranke je prinesel tudi „Naš List“ in priporočamo vsem pravim Slovencem, da si tudi oni list oskrbe. Imenovani list piše sledeče pod za-glavjem:
Delovanje ptujskega „Štajerca“.
Sedem let ja od tedaj, ko so ustanovili spodnještajerski Nemci v slovenskem jeziku pisan list, s katerim so prihajali med ljudstvo kot propovedniki svobode in prostomiselnosti, v resnici pa je njih namen potujčevanje slovenske zemlje.
Pričetkom so se slovenski prvaki smejali temu podjetju. Upali so, da je njih vpliv dovolj velik, njih beseda pri ljudstvu odločilna, in če poreko svoj anatema nad „Štajercem“, ga tudi ljudstvo ne bo hotelo čitati. Prišlo pa je drugače. Slovenske voditelje, zagrizene v svoje starokopitno politično naziranje, ki je imelo besedo ljudstvo samo na jeziku in je poznalo narod le tedaj, kadar se ga je rabilo za štafaže ali pa v svoje koristolovno namene, je ljudstvo spoznalo, videlo je v njih svoje izkoriščevalce in zato jim ni več sledilo. Kmetu je hotel gospodovati le advokat in duhovnik, uklepala sta ga duševno v svoje lastne ozke vezi, nista mu dala, da bi se razvil sam in sam odločal o svoji usodi, zato je pričel kmet te prvake srditi in obrnil se je do tistih, ki so prihajali k njemu pod krinko demokratizma.
„Stajerc“ se je boril na eni strani proti klikovstvu prvaštva, obstoječega iz posvetne in duhovske inteligence, po drugi strani je govoril kmetu o samozavesti in svobodni volji pri političnih vprašanjih. Prav Stranka Vraza parolo „Iz naroda za narod“ si je nadel na svoje čelo. In tako je stopal pred Slovence, da je naše ljudstvo s poljubom izdajal!
Uspehi sedemletnega delovanja „Štajerca" so — da priznamo odkrito — res veliki. Ravno to pa nam je dokaz, da naš narod ne ždi po svoji nravi, po svojem srcu v nazadnjaštvu, ampak da se zahoče i njemu po prostosti. Uspešno prodiranje „Štajerca" nam dokazuje, da je naše ljudstvo sito prvaškega voditelj e vanj a, da hoče priti samo do politične besede. Te, vsakemu svobodno rojenemu človeku že prirojene čute po lastni suverenosti je ptujski list dosledno proglaševal, budil je v ljudstvu samozavest — slovenski listi pa so pridigovali: ubogaj in slušaj!
Ni pripisovati torej uspeha Štajerčevih izdajateljev njih pisateljski spretnosti, ampak spoznali so položaj in izrabili so ga v svoj prid. Pojem svobodeljubnosti in naprednosti so istovetili z označenjem „nemštvu prijazen“ : slikali so svoje nemško voditelje kot demokrate in naprednjake; prvake opisovali kot koristolovce in nazadnjake. Ker je ljudstvo slednje res poznalo kot take, je povsem naravno, da se verjelo prvim. Tako se je zgodilo, da je „Štajerc“ prodrl!
Pred letom dni je dobil „Štajerc“ urednikom mladega in nadarjenega, a prav tako nevarnega človeka Karol Linharta.
Karol Linhart, sam iz nemške rodbine, se je priučil slovenščini tako, da je dopisoval že v razne slovenske liste. Prelevil seje polagoma v Slovenca, izdajati je pričel na svojo pest neko slovensko revijo, započeto delo hitro opustil, uspeval je dalj časa v slovenski socialno demokratični stranki, ali vsied slabih skušenj, ki jih je ta stranka z njim imela, ga je od-jlovila in Linhart je našel boljši kruh, kakor so mu ga mogli dajati slovenski delavci v ptujskih gospodih.
Lahko rečemo, da je zadnji shod, imenovan „prvi strankarski zbor Stajerčeve stranke“ v Ptuju ponajveč Linhartovo delo. Ker poznamo Linharta predobro, zato vemo, da ta shod ni udarec v vodo, ampak da ga bo treba prav krepko paralizirati, ako hočemo uničiti ljubko, ki jo sejejo ptujski nemški krogi po slovenski zemlji.
Zbrali so se zaupniki tega lista iz Koroške in Štajerske, nadeli so si lepo zveneče ime „napredna zveza“, sklenili so, krepko se upirati vedno bolj prodirajoči misli po jugoslovanski zajednici, to je: političnemu cilju, ki hoče okrepiti nas južne Slovane, da se moremo uspešno postaviti v bran nemškemu prodiranju, bojevati se hočejo proti bojkotu nemških trgovcev, t. j. pobijati hočejo tiste Slovence, ki ne dado skupička takim trgovcem in obrtnikom, ki se žive od slovenskega denarja a rujejo na skrivnem proti onim, ki jim dajejo kruha: misel o potrebi najsrčnejšega prijateljstva do Nemcev hočejo vcepiti Slovencem v kri in meso — — vse to si stavlja ta nemška zveza s slovenskim imenom kot svojo nalogo.
Ne podcenjujmo tega ptujskega manevra; ne zadovoljujmo se z zabavljanjem, ampak sto-
pimo sami tja, kjer ima „Štajerc" svoje ljudi, poučimo jih in sami obrnejo ptujski sireni hrbet. Ako je v naših srcih bridkost vsled zapeljevanja slovenskega ljudstva, ako imamo v resnici interes na našem narodu in njega svobodi, potem se ne strašimo vsakdanjega dela, ampak pojdimo med nje jasnim čelom in veselega upa, kajti zmaga je na naši strani.
Tako članek iz „Našega Lista“. „Mladoslovenec“ zapeljanih nemčurjev ne zametuje, ker ve, da so zapeljani in da so te zapeljivosti krivi ravno naši dosedanji voditelji. Ko bi kaj pomagalo, udaril bi kdo izmednas „mladih“ s pravcatim cepcem po naših voditeljih, ki so tako grdo zavozili, (mogoče, da nevedoč) ko bi kaj pomagalo. Pa s cepcem mi ne bomo ubijali prav nikogar, temuč z: „uma svetlim mečem“!
Dredilvo in psiiišlv« Jailosiovem“.
Napredna zveza.
„Naš List“ prinaša v svoji 11. letošnji številki zopet drug izboren članek:
Politično življenje štajerskih Slovencev je bilo do zadnjega časa popolnoma neorganizo-vano. Slovenska politika se je gibala v začaranem krogu; neracionalno je zapravljala idealno imetje, kar ga je zbralo preporodno delo v letih sedemdesetih. Narodno idejo, s trudom pridobljeni inventar političnega prebujenja, je premenila v narodno frazo in se od nje redila leta in leta in jo spravljala ob kredit. Roparsko gospodarstvo je bilo to v slovenski politiki, doba političnih epigonov.
V notranjosti je bila silno medla ta politika; vstrezati je hotela vsem družabnim slojem; ugajati vsem nazorom, toda vstrezala in ugajala ni nikomur. Svojo grdo revščino in svojo veliko sramoto je zakrivala s figovim perescem radi-kalno-narodne fraze, kakor je to navada.
Te zadrege, to siromaštvo slovenske politike na Štajerskem ni ušlo ostrim očem med nami raztresenih Nemcev. In izšla je inicijativa iz nemških advokatskih vrst, ki so, hoteč si postrani na deželi zasigurati klijentelo, pred sedmimi leti ustanovili „Štajerca“, list pisan v slovenskem jeziku in v nemškem duhu, ki zasleduje namen pod odejo odločnega liberalizma gojiti med Slovenci narodno odpadništvo. Tekom sedmih let so se s premišljenim delom precej krepko uveljavili; od 25 občin v ptujskem okraju jih imajo 15 v svojih rokah in pri petih okrajnih volitvah so v tem času zmagali. Njih moč se je opirala seveda v prvi vrsti na podeželske izkoriščevalce; toda če stojimo sto sorto ljudi v še tako ostrem socialnem nasprotju, s e-danja družabna organizacija jih ne more pogrešati in narodna taktika jih mora reklamirati zase.
Vspehi dosedanjega dela, ki so bili tem večji, ker ni bilo na slovenski strani protidela, so dali ljudem okrog „Štajerca“ pogum in preteklo nedeljo so se zbrali k ustanovnemu shodu, na, katerem so organizovali stranko naprednih Slovencev, „katerim je ljubezen do nemštva prešla v meso in kri.“ Podlaga novi stranki, ki se imenuje „Napredna zveza“ je agrarni program.
Značilno za hinavščino, ki so jo v nedeljo krstili za „Napredno zvezo“ je dejstvo, da je ustanovnemu shodu „Stranke Slovencev“ predsedoval na nemško nacionalni prograpa voljeni deželni poslanec Stieger in da so shod drugi nemško nacionalistični državni in deželni poslanci pozdravili.
Štajerčeva hinavščina je imela — kakor rečeno — doslej lehko delo, ker na slovenski strani ni zadela ob resen in organizovan odpor. Z ustanovitvijo narodne stranke je ustvarjen ta odpor; radikalno-naprednemu prosvetnemu in organizatoričnemu delu potom časopisja, shodov in v gospodarskih, političnih in družabnih društvih se bo brezdvomno posrečilo razkrinkati in izkoreniniti to brezmejno politično hinavščino.
Boj proti jetiki.
Splošno žensko društvo v Ljubljani je priredilo v nedeljo zvečer predavanje, na katerem je govoril Dr. Demeter Bleiweis o vprašanju, kako naj delujejo naše žene in matere v boju proti jetiki. V naslednjem podajamo nekaj kratkih misli iz tega zanimivega predavanja:
Jetika je kužna bolezen, ki jo povzroča njen bacil, ki se nahaja v vseh izmečkih jetič-nika. Okuženje se izvrši na tri načine: po so-pilih, prebavnih organih in po izmečkih. Najvažnejše je okuženje po sopilih. Vrši se tu na dvojen način: po vdihavanju prahu, kjer so glivice tuberkuloze in po razpraševanju kapljic, napolnjenih z jetičnimi bacili. Drugi slučaj je pogostejši od prvega.
Trditev, da je jetika podedljiva, ni resnična in se da otroke jetičnikov rešiti, ako se jih začne reševati v pravem času. Jetika se otrok kaj rada prime in marsikdo, ki umrje za jetiko v mladeniških letih, jo je že imel v prvih toročjih letih. Zato se mora boj proti jetiki začeti že pri otrocih, da bo imel res dosti uspeha.
Otrok postane jetičen navadno po vdihavanju jetičnih kali. Ako so starši jetični, postanejo lahko tudi otroci, ker so bolj razpoloženi jetiki. Zato morajo taki starši strogo paziti, da ne preide njih bolezen na otroke.
Okuženje se izvrši tudi po stanovanjih. Zato naj otroci ne lazijo po tleh, sicer so jetični že, ko shodijo in ker se bacili vrinejo skozi najmanjše luknjice kožine. Stanovanje mora biti snažno, zlasti preproge se morajo pogosto snažiti, ker se ravno v njih najtrdovrat-nejše drže jetični bacili.
Za jetiko ugodna so tesna in temna stanovanja in hiše z malimi stanovanji, kjer pride mnogo otrok skupaj. Priporočati so za revnejše sloje male delavske hišice, ki so jih začeli graditi tudi v Ljubljani. Istotako je nevarnost za okuženje otrok velika tudi v šoli. Otroci, ki 1 kašljajo, bi se morali izključiti od pouka.
G. predavatelj se je pečal nato z vprašanjem, kakšna bodi odgoja otrok, ki kažejo posebno razpoloženje za jetiko. Matere naj ob času nosečnosti nosijo primerno obleko, posebno naj nimajo moderca, ki bi se naj sploh odpravil, ker je mnogo vzrok tolikemu razširjenju jetike. Uživajo naj zdravo hrano in globoko naj dihajo. Mati, ki ixna razpoloženje za jetiko, naj ne doji otroka. Ko otrok le količkaj odraste, naj se ga navadi globoko dihati z dihalno gimnastiko. Vaje v globokem dihanju naj se vrše polagoma, in sicer vedno skozi nos. Otroci naj se kmalu začno vaditi v telovadbi, veslanju in drsanju, seveda nikdar ne toliko, da bi se jih lotila utrujenost.
Kdor je razpoložen za jetiko, naj uživa primerno hrano. Pije naj mnogo kuhanega mleka ter naj se zdrži alkohola, ki mnogo pospešuje umrljivost za jetiko. Tak človek naj se ogiba slabega zraka, naj ne hodi na ples in naj si izbere primerno službo.
Govoreč o postrežbi jetičnih je poudarjal g. govornik, da se ni bati, da bi nalezli jetiko, ako upoštevamo higijenične zahteve. Usmiljenke mnogo umirajo za jetiko. — Temu ni kriva strežba jetičnikov, ampak pravila njih kongregacije, ki jim predpisuje gotovo nošo, posebno držanje telesa, naporno delo, da vsled tega dobe jetiko. Želeti bi bilo, da bi ta kongregacija in sploh redovi spremenili svoja pravila, ki so vzrok tolikim prezgodnim smrtim.
Izmečki jetičnega bolnika se morajo takoj odstraniti. Bolnik naj pljuje v pljuvalnik in 'nikdar ne v žepni robec. Ako pljuje v vato ali kako tkanino, se mora ta precej sežgati. Pljuvalnike je izpirati z vrelo vodo ali sodino raz-stopino.
Jetičnik mora biti snažen in kolikor mogoče izoliran. V njegovi sobi se ne sme pometati, naj ne bo preprog v njej. Soba naj bo svetla. Jetičnik imej jedilno opravo samo zase. Njegovih oblek po njegovi smrti ni prodajati in podarjati, predno niso razkužene.
Statistika umrljivosti za jetiko v primeri z živečimi dokazuje:
Umrljivost v otroških letih, v 1. in 2. je največja. Od 3. leta naprej je manjša pri mož-
kih kot pri ženskah in pada do 15. leta. Pozneje umirajo za jetiko moški bolj nego ženske vsled vplivov različnih poklicev. Sploh narašča njih umrljivost za to boleznijo. Od 60. do 70. leta ta umrljivost vobče raste, od 70. do 80. leta se pa manjša.
Končno je govoril g. predavatelj o ženit-bah in možitvah jetičnikov. Ce je le mogoče, naj se jim dopove, naj se ne ženijo oziroma može in naj ne nakopavajo zla sebi in rodbinam. To velja zlasti za ženske.
Gospodarske vesti.
Napake pri vzgoji svinjske mladeži.
Vzgoja svinj morala bi biti po svoji vrednosti in važnosti mnogim bolj pred očmi in v oskrbi, da bi lahko in gotovo več dobička dajala. Temu nasproti pa je povsod mnogo pogreškov, katere hočemo tukaj na kratko omeniti.
1.	Pomanjkljivost v izbiranju plemenjakov.
a)	Najlepša praseta se prodavajo, namesto da bi se obdržala za pleme. Le slabotna in revna se v ta namen rabijo. Na videz se pri prvih dobi nekaj več novcev, ali v prihodnjem zarodu se vedno pozna velika škoda.
b)	Ne pomišlja se tudi na to, da se s tem mnogi rodovitni prasniei skvari plod s tem, ker ni bila pravočasno in pravomoćno oplojena. To se skvari na prasniei in ta napaka se baje navadno prenese na mladiče.
c)	Merjasci se spuščajo brez ozira na njih sposobnost in vrednost. Gleda se mnogokrat več na nizko ceno tega. Razume se, da od slabega plemenjaka ni pričakovati lepega zaroda.
2.	V tej stvari pa je tudi velika odgovornost občine, oziroma okrajnih zastopov. Teh obeh faktorjev dolžnost je, da se občine oskrbe na ta ali oni način z dobrimi plemenjaki. Se večjo skrb naj bi v tem si prizadele kmetske podružnice, katere bi si tem potom pridobile kaj lep ugled.
3.	Predčasno spuščanje k plemenu mrjasca in svinje. To se zgodi običajno že v 4—5 mescih, dočim je zrelost za rast plemenenja v 20. mescih najbolj gotova. Ako se to pokaži, pozna se gotovo na slabih potomcih.
4.	Pomanjkanje gibanja. Svinje za maslo ali špeh, naj imajo bolj mir, svinjo za pleme pa se morajo bolj gibati. Tako je svetovati še brejim svinjam. Ako se te ne gibljejo, je lahko mnogo slabih slučajev v razvoju pri porodu.
5.	Slaba hrana svinje. S tem smo prišli do poglavitne reči. Kakoršna hrana, takšna žival, tako je navadno. Ako pa že navadna žival hira ob medlej hrani, kako pa bo prasnica dobro preživela morda do 10 mladičev. Takrat se nam pač ne sme smiliti, — seveda bolj po pameti — dati ji kaj priboljška, da s tem dobimo kaj bolj krepkega zaroda.
6.	Predčasno odstavljenje prascev. To se stori po nekod že čez 3 tedne. V resnici bi se imelo zgoditi še-le v šestem tednu.
7.	Slabo hranjenje praset po odstavljenju. O tem bi se dalo še mnogo govoriti. Tukaj jo nadaljevanje vzreje, in kakoršna je ta, takšno bode živinče, takšen bo uspeh, čas se tedaj ceni po tednih, računi se živina tudi tako. Torej — skrbimo za živino!
Prodajo jajc potom zadrug priporoča češki odbor zemljedelskega sveta mlekarskim društvom s temi besedami: „Zadružna prodaja jajc se z mlekarstvom prav dobro sklada in sicer iz dveh razlogov: prvič je shranjenje jajc v mle-karniški ledenici prav prikladno, drugič pa se prav lahko spravljajo jajca v zadružno mlekarno istočasno z mlekom.“
Dobra shramba za jabolka mora biti zračna, pa vendar ne tako suha, da se sadje v njej izsuši. Vlažne shrambe, kakor znano, pospešujejo gnilobo, zato je bolje imeti sadje v suhih shrambah, izhlapevanje vode pa preprečiti na drug način. Skušnja uči, da se jabolka najbolje ohranijo v zračni shrambi, zavita v svilen papir in vložena med strugovine.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu.	Akcijski kapital 2 milijona kron. »I« Podružnica v Spljetu.
Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. E>aje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. — Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in iiikaso menic.	Borzna naročila.	Promet s čeki in nakaznicami.

vV'	4“' \ •w
¥eš tisoč
na suho cepljenih trt imam za prodati za prihodnjo spomlad. Cepljene so na podlagi Rip, portalis, y sledečih vrstah: silvanec, laški rilček, šipon rumeni, žlahtnina bela in rudeča, karčina plava in (Honigler). Prodajani le 1. vrste dobro vkoreninjene in zaraščene po ŠS kron !0O kom. Naročila sprejemam dokler bo kaj zaloge. Trte se pošiljajo le v okraje, ki so po trtni uši okuaeni. Na naročila brez are se ne bo oziralo.
tateü SriBela
posesin. in trtnar sv. Barbara, posta Šmarja pri Jslšali Štajersko.
Postranski zaslužek!
Vsak ki nam v svrho razpošiljanja našega cenika pošlje 100 naslovov dobi dragoceno verižico za uro. Naslovi morajo biti sledeče uvrščeni: 1. Ki’Stno in rodbinsko ime, 2. stan, 8. kraj, 4. zadnja pošta. Naslovi morajo biti pisani na malih listkih 10 em dolgih in 6 cm visokih. (Iz jednega kraja ne sme biti več naslovov kot 20.)
Zalop i J. inip, taaj, III, Mateta 3$
£
• rH •p-}
O
>•
OD
•	pH
•	r—s
o
>
m
S v o ji k s v ojim
Zaloga m trgovina špecerijskega blaga in delikates
Fran ¥ertovec, Trst
vilici*.	s-vfc. 1-S-.
Zaloga kave: Ceylon, Mocca, Portoriceo, Cuba, Perl, St. Salvador, Santos, Italjanski riž: Carolina, Astigiia, Mantua. Neapolitansko in Ilirsko Bistriške testenine v raznih formatih. Parme-zanski sir prve vrste, Ementbaler, Gorgonzola i. t. d. Pravi ruski čaj Popoff iz Moskve, Pecco flor in Mandarin. Holandski kakao, ravnovrstne čokolade fabrike Schmiedt z Dunaja, Lejet iz Trsta in Suchard. Na izbero pravi Jamaica rum, Thea rum, Medicinal konjak, prava Marsala, D’Alix B.ordonaro - Trapani, Malaga, Madeira, Chery, Asti šumeči i. t. d. Fino jedilno
olje in namizno olje.
Razpošiljam na deželo v 5 kilo paketih, kakor tudi po železnici po najnižji ceni in se priporočam prečastiti duhovščini, gospodom učiteljem, gostilničarjem i. t. d. Pošiljatve izvršujem točno in natančno proti poštnemu povzetju.	(147)
S v oji k s v o jim
C
*
C
r;
- i
S
o ^
K.
f
—T’ f
0
• rH
C
&
s;
cž
O
• r—
C3
'-O
C
- ai
0
t
•M
£
Vinska klet
fredilne ulice št. 10 nasproti predilnice ----------p fijubljani.---
Podpisani priporoča cenj. občinstvu svoja izvrstna naravna vina iz prvih vinogradov na Dolenjskem, Štajerskem in Primorskem od 28 do 52 krajcarjev.	(149)
V zalogi ima vedno tudi priznano dobre kranjske klobase in sveže Gössovo marčno pivo.
Spoštovanjem
J. Stark.
Jtrup vzhajajoče i
Namesto
ge k
samo
7 t€
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 31et.no jamstvo, proti povzetju
sam® 1 kren.
Tovarna za ure: J. König, Dunaj
VIL, Westbahnstrasse 36-208.
Hlode
ktipiflj©
po najugodnejših cenah proti gotovini
pari lap Sailšiplii ? Ljijaai,
in sicer:
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K 120, smrekove 61 vin. jelkove 57 vin., bukove 56 vin., borove 58 vin., frize hrastove, kvadratni meter 2 20 K, franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški posta-Ijeno. — Hlode pod mero, ali škart, eno tretjino manj. (137)
BO
Novo ustanovljena trgovina
I» Torvi
I >)i-i	S	cesta 31
priporoča svojo trgovino
kakor tudi drugih šolskih potrebščin.
Velika izbira najnovejših umetnih božičnih in novoletnih razglednic kakor tudi vsakovrstnih primernih daril za miklavža, božič in novo leto.
Vs-»«A 130	OOSImIi .

r
Ivan Jax in sin
£jnbljana
Dunajska cesta 17.
* #
Priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in voznih koles, glasbenih avto m a-ioV in pisalnih stroječ. not)
izdelovalec dežnikov in ssolnčnikov
naznanja slav. občinstvu, da je otvoril dsie fi. oktofos»a t. 1. svojo
glsn proiijaii ieMsi is liiiilsv Preii ioijo tv. 19,
obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovih ulicah št. 4 kot podružnici. Nahaja se v zalogi vedno najnovejše in v to stroko spadajoče blago.
Preobleke in pcis^a^ila toćsn© iw cera©
(117)
Pre-
iredno J
^ IVAIV11 .o
Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu najviše odlikovanih
kakor:	Tim C* €30.1 IT
gnjat, (šunke) ä la praške...............................kg a K 1-80
salame iz gnjati, krakovske.............................. „ „ „ 2-—
brunšviške salame........................................ 1-40
hrenovke (Frankohrodske) 12 kos............................... „ 2 -
cervelatne klobasice . .	26 „	........................ „ 2 —
fine kranjske klobase vel. .1	„	........................ ,,—-36
” . » « » 12 „ .............................................. „ 2-—
Opozarjam na ^sezono svežih gnjati, kakor tudi panzetta (carsko meso) i. dr. Razpošiljam po pošti in po železnici na drobno in debelo po povzetju, vso po najnižjih cenah. Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamči. Pričakojoč mnogobrojnih naročil beležim z velesp.
mesai* in prekajevalec w Spodnji 8f r	Soški pri Ljubljani.
Irats laman * Sjubijana
Poljanska cesta 24 in v towarni & pri živinskem sejmu »:<
Skladišče hvalno znanih £epeljnov, slamoreznic, mlatilnic, klinj, motorjev’ za žage in mline, tromb in CeVij za vodovode ter vseh potrebščin ======== za kmetijstvo. =========
Hizk eette! Zajamčeno blago!
amsnssBi d
Doktorja pl. Trnköczy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod marko
Al.'ifsti ii
pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnköczy v Ljubljani. Ponarejale! se sod-nijsko kaznujejo.	(HO)
s kojimi se napravi
ps** dobra domača pijača
Cena za en polovnjak, to je 283 litrov, 7 kron 80 vin.
Edina razposiljalnica:	Gradec (Štajersko), Kepplerstrasse 36.
’ćt Stanje hranilnih vlog nad 19 mili j. kron

m
Stanje rezervnega zaklada -
nad (550.000 kron
Mestna hranihtiea ipbijanska
1
#	V Prešernovih ulicah, v lastni palači
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne 3$ in jih obrestuje po 4ll/n ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hra-Vfc	nilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
2^ Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervu, zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
Ra je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na teto. — Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 % ‘Sk
izposojenega kapitala.	^
^	Po.soja se tudi na menice in na vrednostne papirje. ^
Suhe jedilne gobe j zbirka sveta \
kupuje v vrečah po 20 do 25 kg
jMbin Šetati taaj n
Hauptstrasse 67.
Za ponudbe z navedbo cene in vzorcev s« prosi!
^ Hoćete li za-služiti lahkim Ii4gr potom denar?
potem zahtevajte zastonj in poštnine prosto ilustrirani cenik ur, zlata in srebra, kitajskega srebra, furnir ter orodja in glasbenega blaga
F. Pamm, Krakow (Avstrija)
Zielonagasse 3,
50 kom. za sarcno gšsi. 2-50
1 sprelepa večkrat z uradnim pat. varovana anker-remontoir-žepna ura s pismeno fab-riško garancijo za dober in natančen tok, 1 fina oklepna verižica iz double-ziata, 2 prstana iz amorik. double-zlata z imit. briljanti (za gospoda in damo), 2 gumba iz double-zlata za zapestnice (ostaneta vedno nova), 3 naprsni gumbi, 3 gumbi za zavihane ovratnike, 1 fin žepni nožič z napravo, 1 zelo lepa svilena ovratnica, svetla ali temna, 1 dražestna igla za ovratnico s simili-briljantom (doubli-rano), 1 dražestna broža za dame, zadnja novost, 1 krasno toaletno zrcalo, 1 dražestna koristna denarnica, 1 par bontonov z amerik. briljanti, prist. sreb. sekiricami, 1 f. nikelnasti pisalnik, 1 pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pristnih inozem. pisemskih znamk, 1 fini cigaretni odrezalnik (nikel), 1 pat. držalo za ovratnice, 1 album najlepših razgledov sveta. — Vse skupaj z elegantno anker-remontoir-žepno uro, koja sama je dvakrat toliko vredna, velja gl. 2’50. Dobi se, če se denar naprej pošlje ali po povzetju pri centralni zalogi patent, ur in draguljev S. Urbach, Hfrakov št. 58.
NB. Pri naročilu dveh paketov se pri-dene 1 prima angl. britev zastonj. Neuga-jajoče se zamenja ali denar vrne, in je torej vsak riziko popolnoma izključen.
Izvirni Singerjev! šivalni stroji se dobe le pri
Singer Ko.
akc. družba za šivalne stroje (ios) Ljubljana, Sv. Petra eesta
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce1. Ser mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, odstoje tiki „izvirni Singerjev! stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivaioih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, «iti doposlaii posamoih delov.
Vo «r*	^i,i" ]pi~emis-£Lxxo !
Glinaste peči
Štedilnike, banje $a k°PQti, kakor tudi ktpe, va^e in druge glinaste izdelke v vseh barvah,
trpežne in poceni priporoča
Avgust Preise T X n7fa T7 PSli
%	®	«sa*«''#	glinastih izdelkov v Ljubljani.
(iii)
3 0 o rt £1, ogolet O.
Po pogojih mojega cenika, tedaj brez nevarnosti naroeevalca, pošiljam jaz po poštnem povzetju mojo harmoniko „Volksfreund“ št. 663, da zamorem vsakega o izvrstni kakovosti te harmonike prepričati. Ta harmonika ima patentirano nezlomna zavita peresa ne samo za tipke, ampak tudi za base in za zaklopnice, potem 10 tipk, 2 registra, dvoglasna, 48 glasov, 3 vrste trobent, mahagoni barvno politirana, črni robi z barvnimi portami, dvojni moh z niklastimi ekovi, velikost 31-|-15 cm in stane 7 K.
Navodilo, po katerem se lahko vsak sam nauči igrati, priložimo zastonj.
Ceneje in manjše harmonike za učenje, posebno za otroke po K 2 20, 3 50, 4'40, 5 50. Finejše harmonike po 9, 10, 12, 14, 16 kron so razvidne iz mojega cenika. Imam v zalogi tudi gosli, flavte, citre i. t. d. Na mojih bar 3 onikali ni colninskih izdatkov, ker so češki izdelki. Prosim, se ozirati na to! Nobena rizika! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošiljanje po poštnem povzetju od „Erzgebirgisches Musikwarenversandhaus“
hm lomil v Šteta (Grili) ši. 152, Češko.
Velik ilustrovan cenik, obsegajoč nad 1000 slik, se (pošlje na .zahtevanje vsakemu zastonj in franko.
i
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Kala^ni/^
JLjubljana «• stari 21.
Jilijalke: =_ (134)
Glavni trg 6, Su- Petra cesta 26
pečg s trajno gorljivostjo.
Velikanska kurilna moč. -v- R5a;finejša regulacija. ^ Cenownik zastonj.
Chr. Garms v Podmoklih (Bodenbach)
tvomica. xelexnih jječi.	(132)
Tvorniško zalogo ima v Ljubljani ŠTlEFUI^l IIJIGlf Ü9 fOlMllOffl iFp 8lßl i
KAREL PLANINŠEK
Prva ljubljanska veiežgal-nica za	z elektriškim
obratom ter specijalna trgovina za kavo in čaj
v Ljubljani, samo na Dunajski cesti
Msjnti marne „Europa“, postajališče cestne železnice
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo: najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. ------- Po pošti razpošiljam vsak dan.-
BaslMi lite ta I lp I p M
raiDskapata »J
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini iz delo vat elj:
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije „Jelen."
X.
Ustanovljeno leta 1832.
Ä oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
s^dolf Jfauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
liustrovani ceniki dobe se brezplačno.
k*
U
0
a
p
*
s
M
o
v
3
0

lass jepsža iiiis sil gl. 2'59 višje
iz ali .............2'šl	„
Fina . . . „ „ 2'5I! „
»I.............  2'šl	„
dolga zioisla snljna	„	„	5-	„
satu iz ložnliovine	„	„	7š!	„
Najreča in najlepša izaera kon-feeije za gospode, dečke, dame in deklice.
Froli zoiiGlioio in lilolii zoll I
I
m (jn
izborno deluje dobro znana
antiseptična
[Musič lisiM in 20I11 voiia
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica /, navodom K 1—.
Melusine zobni prašek
1 škatljica BO vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto.
Edina zaloga.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineral-nih vod itd.
s Deželi lelna lana LeuMa
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
« pob
L
£
Saorenčič $ fiomicelj
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32.
Žitna trgovina, agentura, komisije, koncesijonirana reklamacijska pisarna
za železniške voznine.
(109)
polsg novozgrajenega Fran Jožefovega jubilejnega mostu. (114)
Zastopstvo tržaškega mSina „Litorale“
• e
'■«a ^
Nakupuje moknate in otrob-nate vreče.

IVIestni trg; «tev. S.
ZaWetajle zastonj
in poštnine prosto moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 1000 slikami o nikelnastih, srebrnih im zlatih urah, marke Ros-kopf, Ilahn, Omega, Schaff-hausen, Glashütte, kakor tudi o vsakovrstnem solidnem blagu v srebrnini in zlatnini po originalnih cenah.
Nikelnasta remontoir - ura K 3"—, sistem Roskopf, črna jeklena ura K 4'—, sistem Roskopf, patent-ura K 4'—, švicarska original sistem Roskopf patent K 5'—, goldin remontoir-ura „Luna“-kolesje K 7'50, srebrna remontoir-ura „Gloria“-kolesje K 7 6#, srebrna remontoir-ura z dvojnim pokrovom K 11'50, srebrna sklepna verižica s takozr. springringom 15 gr. težka K 2'40, ruska Tula nikelnasta anker-remontoir-ura „Luna“-kolesje K 9'50, ura-kukavica K 8’50, budil-nica K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, schwarz-ivälder ura K 2'—.
Za vsako uro triletno pismeno jamstvo!
Nobene rizike. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj!
Prva tovarna za ure
Karnis Konrad y Mosta (Bril) št 651. Cešle
Poljedelci,
Poljskih delavcev vsak dan bolj primanjkuje in kmetovalec danes že brez pomoči poljedelskih -	strojev polja obdelovati in pri-
midT f ^e^0T Vdelati več ne more. Kdor si pa Piljili 1 kupi stroj, naj si omisli zanesljivo dobro blago. Najboljše in najzanesljivejše stroje,
posebno pa |T|]oillnlpA cistilnioe, proste Hild. IIIIIIL v in najboljše, kakor tudi sliviovoi-escnioo priporoča
Trgovina z železnino „MERKUR“ P. Majdič v Celju.
posjocl aca n vi c^lvo. — Posebni ceniki strojev brezplačno. — 'Traverze in oenvent. Nepremočljive vozne plahte.
Vašo Petričič
jVlos-štn.!
priporoča svojo veliko zalogo
I ipč
preliMloi za potovanji!
C it o iix o o 1
Najeen.in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,SeveronemškegaLIoyda‘
iz Bremna v New Vorh
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser WUhem G.drosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJUBLJANI edino le pri
Sduardu Tavčarju. Kolodvorske ulice št. 35
I " nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. - Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brez-
plačno. — Postrežba poštena, reelua in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi nase društvo posebno ugodno m izredno ceno črez Gal vest on. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno, io «e dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo
Singapore v Avstralijo itd.
o
C^J
O
Ustanovljeno 1.1870.
Lastnik Fr. Benpe.
Sek. Unterhuber
Tovarna cementa v Weissenbaehu. Tovarna cementnih izdelkov in nnietnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
v Beljaku, Schulstrasse 21
Filijalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 73
nasproti topničarske vojašnice.
----- (Telefon št. 273.)_
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike i. t. d. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjifa itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz Wei-ssenhacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnina prosta.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najeeneja, največja eksportna tvrdka!
na vse Kraje sveia; ,	ea»|M»rmn ivi tmai
® E Suttner, urar, Ljubljana CA)
IVI estru i teg-, rrasproti eotov-ža, pecy v IVe;xnjii
■■—- priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih ==r
švicarskih ur
briljautop, zlatnine in srebrnine n neliki izberi po nainižiih cenah.
V dokaz -ie m°je res fi110) dobro bi ceno,
----------je to, da ga razpošiljam po celem svetu.
Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
(102)
Sapmlujše ii lajtope talira
(glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
pm siseeia tovarna tamburic
X Stjepnšin
Sisek (Kmaška)
jeccoocooccc
Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900. in na milenijski leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (notej za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike m okarine.
V isti tovarni izhaja tudi strokovni list
.Tamburica“
po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred.
Za vsak inštrument se jamči.
Velik cenik s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Iv iII’Ul IvUlVŠioliil UMS-tl.
Sfnuutit & H ii®f §ii
trgovina železnine na drobno in debelo
Ljubljana, Dunajska cesta št.16.
priporočata po najnižjih cenah vsakovrstno železnino in stroje za poljedelstvo in obrt,
--- Slovenske cenike brezplačno in franko. -
oo
Prva japiowlia lovaroa za kam suropte s Ljubljani
priporoča p. n. slovenskim trgovcem vse svoje po kemični analizi priznano izvrstne izdelke, posebno pa
j;ZvCzdnO cikorijo v škatljicah, ki se prodaja v prid „Trgovskemu domu“.‘Obenem uljudno naznanja, da bo še nadalje razpečavala
Ciril in Metodovo cikorijo v škatijicah v prid družbi
sv. Cirila in Metoda za Istro ter v prid Trgovskemu domn. Stanovska dolžnost vsakega zavednega slov. trgovca je, da kupuje in priporoča izdelke

te prvo in edine slovenske tovarne za kavine surogate.
------------OO------------------
3
Iv. Seimig
Irpec z usojeni na Mno in debelo
v Ljiljani, M trg klet 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin, brez konkurence.brez vsacega duha po najnižjih cenah na drobno 1 kg. po 60 h, na debelo po 50 h.
J(qD0 i Patentirano J{0M!
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Karol Krckmabel
IM E {STINT I
TELO -2-1.
■#*
Kjrila		Kožuhovina.
iz ševiota, lodna in	i	Najnovejše
sukna, jopiči, perilo	1	ovratniki, mufi,
za dame, nogavice	i	kolijeri, otroške
in trikot perilo	J	oprave. 		
Najboljši izdelek po najnižji ceni.

Slovenci Florian!’
pijte grenčico jP
Ta res pomaga.
Dobi se edino iz rastlinske destilacije „Fiorian“ v Ljubljani.
IPr-ešer-nove ulice, I J
Raznovrstne poljedeljske stroje, kot I™
mlatilnice, slamoreznice, pluge itd.
priporoča
FR. STUPICA • LJUBLJANA
Marije Terezije cesta št. 1., poleg „Figabirta“.
------- Ceniki brezplačno. -
Ceno češko
püsieijno perje!
«eBsLggz&ta 5 kg novega skublje-— nega K 9.60) boljšega K 12'—, belega jako mehkega skublje-nega K 18'—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30' —, K 36.—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
L-
Benedikt Sachsel, Mes 198
pošta Plzcu na Češkem.
je moja pristna švicarska sistem Ros-kopf-patent auker-ura z masivnim, solidnim, antimagnetičnim kolesjem, pristnim email-kazalom (ne papirnatim), Z varstveno plombo opremljenimi pristnimi nikelna-sthni obodi, šarnirni pokrov čez kolesje, tekoča 36 ur (ne pa 12 ur), krasni pozlačeni kazalniki, natančno regulirana s 3 letnim jamstvenim listom, komad K 5'—, 3 komadi K 14'—, s sekundnim kazalnikom K 6'—, 3 kom. K 17'—, v pristnem srebrnem obodu K 10'—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12'50, 3 komadi K 35 —.
Zamenjava dovoljena, ali pa se denar vrne brez odbitka.
Pošilja proti povzetju prva tovarna ur
Hanns Konrad y Mostn (Brüx) Češko, št 650.
Bogato ilustrovane cenike z več kot 1000 slikami se na zahtevanje pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
ssüBssresssassarcasas

Najboljši in najfinejši čaj na svetu ! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Cejlona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikat, trgovinah. Na debelo pošilja:
Indra Tea Import Compani, Trst.

6 Auer-jevih dedičev
Ustanovljena leta ?854.
v Xjubijani, Wolf o ve ulice ji sv. 12
Številka telefona 2i0.
priporoča slav. občinstvu in poštovanim gostilničarjem (139)	svoje izborno
marčno pivo v sodcih in sč^kjienicah.
Lastnik in izdajatelj „Narodni konsorcij Mladoslovenec“.
Odgovorni urednik Ivan Križman.
Tiska A. Slatnar v Kamniku.