^r^T<rg^iQIQlQ^^^°A—'P^ŽS
I
QLR5IL0 5l0VLh^KKR_ DLLRVSlVTV-
Štev. 15.
SEi SSS
			
	■ ■■	•i*	■ ■■ IHIHRH
	■ ■■	IH	■ shukkkucd'*
k —A	n	——K.		■H	
	v	'—vr		
Izhaja vsak : petek. :
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaSa: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1*50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. Stev. „ 0'10
V LJUBLJANI, dnč 12. marca 1909. ssvsa ^ Leto IV.
IZLET V DEVETO DEŽELO.
Ljubljansko krščansko-socialno delavstvo se opozarja na
predavanje,
ki bo v torek ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Priredi ga S. K. S. Z. Spored: Izlet v deveto deželo. Skioptiške slike. Z vso silo agitirati za obilno udeležbo!
Izvrševalni odbor slovenskega kršč.-soc. delavstva.
Delavska tajništva.
Večkrat se je naglašala potreba delavskega tajništva za slovensko krščansko-social-iio delavstvo. Danes imamo lepa društva, močne, vplivne krščansko-socialne delavske organizacije. nimamo pa delavskih tajništev. Izkušnja uči, da bolj ko druge stanovske zveze potrebuje delavska krščartsko-socialna organizacija tajništev. Od delavca in tudi od delavskih odborov ue moremo in ne smemo zahtevati, da bi morali sami prav vse storiti, kakor se to včasih zahteva navadno od ljudi, ki niti ne poznajo praktfškega dela v delavskem združevanju.
Jugoslovanska socialna demokracija je s svojimi' tajniki zelo dobro preskrbljena. Ima jih več v Ljubljani, v Trstu, Idriji, Zagorju, Trbovljah, povsod kjer je dobila kaj tal. Naša krščansko-socialna delavska organizacija nima niti enega tajnika, dasi bi jih morala imeti po teh-
niških organizacijskih načelih več. Moderna organizacijska tehnika zahteva, da pride na 1000 organiziranih delavcev ali. delavk po en delavski tajnik ali tajnica. V tem, da nimamo delavskih tajništev, tiči velika napaka, kakor tudi v tem, da se še vedno premalo stori za razširjenje slovenskega, krščansko-socialnega delavskega glasila »Naše Moči«. Na tisoče in tisoče krščanskih delavcev in delavk je, ki jim ni niti po imenu znano naše glasilo, ker mnogi, ki imajo dovolj inteligence, da poznajo čas, ne storč v tem oziru svoje dolžnosti in ne razširjajo lista, pa tudi ne skrbe za aktuelne, kraju primerne dopise. Socialna demokracija stori več. Zato napreduje. Delavstvo se mora organizirati vedno in povsod. Organizirati, ko že organizirajo socialni demokrati, je mnogokrat prepozno. Po čegavi krivdi se v tolikih krajih ničesar ne stori za. krščansko-socialno delavsko organizacijo in se ji celo mečejo polena pod nogo? Oni, ki se-čutijo prizadete, naj ne zamerijo, rajši naj se poboljšajo.
Delavska tajništva .imajo veliko dolžnosti in nalog. Predvsem morajo skrbeti: 1. da se ohrani organizacija, 2. da se pomnoži število članov obstoječih organizacij, 3. da se ustanove nove organizacije^ kjer jih še ni in kjer so potrebne. Čudežev seveda brez sodelovanja delavstva tudi tajništva ne morejo delati. Glavna naloga tajništva je skrb za organizacija
Društva, ki vzdržujejo tajništvo, imajo pravico, da tajništvo skrbi za stik med njimi in da dela na enoten nastop enako mislečega delavstva. Organiziranim članom metra dajati tajništvo pojasnila glede na organizacijske in stanovske zadeve. Skrbeti mora, da imajo društva redno shode, sestanke in seje, ki se jih mora ob važnih prilikah udeležiti. Posredovati mora tajništvo tudi med delavstvom in podjetnikom na eni, kakor tudi na drugi strani med organizacijami in poslanci. Tajništvo mora vršiti tudi revizijo o poslovanju posameznih društev. Ob stavkah mora gledati na to, da sel vrši boj načrtoma.
Narisali smo glavne dolžnosti delavskih tajništev, s podrobnostmi delavskih tajništev se bomo pa pečali, kadar pride čas, ki mora priti prej ko mogoče, da dobi slovenska kršč.-socialna delavska organizacija delavska tajništva.
Spoštuj starše!
Izvirna povest.
(Dalje.)
..	otr+ok’.lie obupaj! Brez božje volje
ne pade las s tvoje glave. On ki vse živi, tudi nas pozabil ne bo!«
»Da, mati, les je to! Pa srce mi žalosti poka ko vidim, kako potrpežljivo trpite. Pri Bogu jaz sem vse upanje izgubil, najboljše bi bilo, ko bi nas ljubi Oče nebeški kmalo k sebi poklical. Tam ne bo žalosti, ne skrbi, tam bo le radost in veselje.«
»Upaj, dragi Leopold! Ti si moja edina tolažba iia tem svetu, za vse drugo ne maram več. Vedno si v Boga zaupal, trnjeva pot siromaštva je bila za-te šola potrpežljivosti in prave modorosti in udanosti v božje naredbe; upaj tudi sedaj, zakaj kedar sila do vrha prikipi, sc božja pomoč glasi.«
»Ljuba mati, na svetu je vsega enkrat konec, toraj tudi potrpežljivosti. Dokler sem dovolj delai mel, sem bil srečen in vesel, odpo-
Žensko socialno vprašanje.
(Piše služkinja.)
Gotovo, da se marsikateri služkinji slabeje godi kot tovarniškemu stroju, ki dela le od ure do ure, poleg tega ima pa še prosto ob nedeljah in praznikih. Vesele bi bile, da bi imele ob delavnikih toliko prosto, da bi si mogle svojo obleko pokrpati, a črez dan ni časa, zvečer je pa že vsaka dovolj trudna, in marsikje zopet tu štedijo, da služkinjam še luči ne privoščijo, če bi hotele kaj zase delati. Jaz mislim, ali bi se ne dalo pri nas narediti tako, kakor na Francoskem (zadnjič sem pomotoma zapisala od 9. ure zvečer), da imajo ob 8. uri prosto. Gospe morajo biti zadovoljne, da je podnevu vse storjeno, kadar gredo pa v gledišče, se pa že same lahko oblečejo in slečejo. Služkinja potrebuje tudi izobrazbe, to zahteva gospoda sama; zna jih pitati s »kmečkimi štori« in »trotelj zabit«, časa za izobrazbo jim pa ne privošči. Ali jim je morda tista izobrazba najvišja, da se zna prav izvrstno klanjati in roke poljubovati? Da je še tudi kaka druga izobrazba potrebna, je- razvidno iz tega: Neka služkinja je služila dolgo vrsto let pri neki boljši obitelji. Plačila ni sproti ven jemala, marveč ga je dobrosrčno pustila svojemu gospodarju, meneč, da bo nazadnje vse vkup dobila. Gospod je umrl, gospa je ostala sama z eno sorodnico. Ta ko je šlo zopet nekaj let, a ker prihodkov ni bilo, se je jelo premoženje manjšati, gospa je postala uboga, slednjič je zbolela in umrla. Ostalo ji ni nič. Tako je prišla služkinja naenkrat ob ves zaslužek. Ko je ona sorodnica videla to ubogo revo, slabo, staro, nezmožno za vsako službo, vzela jo je k sebi, a ker jelšama tudi uboga, bi se je zdaj tudi rada znebila;, a kam ž njo? Menda se je reva popolnoma varno imela in delala le za gospodarjev blagor in tako še na svoj priimek pozabila, tudi ne ve, kje je rojena in kam je pristojna.! orej, ako jo še ta sorodnica od sebe spravi, ali če umrje, je ona popolnoma na cesti; vedno je pridno- delala in štedila, nazadnje ji bodo pa ljudje rekii, zakaj ni v mladosti delala in štedila. Morda kdo misli, da je to pretirano, a je resnica, ki se da dokazati.
Služkinje bi sc morale na vsak način nekoliko bolj zanimati za svoj stan in pomisliti, kako bi se dalo kaj pomagati, ker terorizem je vedno
vedal sem se rad vsakteremu veselju, delal sem pozno v noč samo da sem vas in sebe pošteno preživel. Sedaj je pa vse drugače, zaslužka ni nobenega, kajti, ljudje so trdosrčni in ne marajo poslušati mojega tarnanja. Kar smo imeli nepotrebnega pri hiši, sem že davno prodal ali pa zastavil. Nimam nič drugega nego tale prstan, dragi spomin na pokojnega očeta. Hočem li tudi tega prodati? Ne, raje tudi gladu umrjem, kakor pa da bi dragi spominek prodajal!«
»Bog je pravičen in usmiljen,« odgovarja mati s prosečim glasom, »če nam težko breme naklada, nun bo dal tudi moč, je s potrpežljivostjo nositi!«
»Kako bova pa dolg plačala, draga mati? Kdo nama bo še kai posodil? Vse kar imava, znaša komaj jeden sam goldinar. Jutro zarano pa moram najemščino plačati, pa sem še od preteklega meseca pet goldinarjev dolžan. Naš sedanji gospodar pa ni tako radodaren, kakor je bil prejšnji; čmeren je in hoče brez odloga plačan biti. Vže davno me je opominjal, da naj najemščino plačani, prosil sem ga dolgo, in to-
liko sem ga Vendar preprosil, da mi je obljubil čakati do jutranjega dne.«
Leopold je komaj končal, ko se nenadoma duri odpro in v sobo stopi možak majhne, pa čvrste postave. Nepočesani lasje so mu viseli po zagorelem obrazu in jezno je pogledoval po revni stanici.
Bil je to hišni oskrbnik Martin. V hiši se ga je vse balo, kajti bil je jako hudoben in nevoščljiv človek. Rad ga je pil, in če se ga je nasrkal, potem je razgrajal po hiši, da so se stene gibale.
Ko Leopold ugleda hudobnega Martina, mu. stopi prijazno nasproti in ga uljudno vpraša, česa želi tako zgodaj.
Martin odvrne z zaničljivim glasom:	»Še
vprašate, zakaj sem prišel, ali mar ne veste, da je obrok za najemščino plačevati, vže davno potekel? To je vendar sramota, da še teh malih krajcarjev nočete plačati. Dolgo smo imeli potrpljenje z vami, sedaj pa nič več, plačajte, ali pa - že veste, kaj vas čaka.«
(Dalje prih.)
hujši. Po mojih mislih bi morale v prvi vrsti delati na to, da se skrajša delavni čas, plačajo nadure in da se ob nedeljah in praznikih dobi prostost. Drugič: kjer ne dajo celodnevno hrano, da plačajo (oliko.za večerjo, kolikor se porabi za primerno večerjo. Ker so pa v nekaterih krajih živila dražja, kakor po drugih, moralo bi se to določiti, vsekako pa je 20 vinarjev premalo, za katerikoli kraj si bodi. Tretjič: zavarovanje za čas brezposelnosti, posebno za poletni čas. V to zavarovalno blagajno bi bilo menda najbolje, da bi prispevali le gospodarji, posebno tisti, ki v času počitnic služkinje na cesto postavljajo in ki hočejo iz služkinj napraviti le sezonske delavke. Četrtič: da se uredi tudi kako drugo postopanje do tistih gsopodinj, ki iščejo le nanovo prišla kmečka dekleta v svoje službe, da jih laglje terorizirajo. Taka dekleta- so navadno v prvi službi, dokler ise mesta ne navadijo, po dva do tri mesece, potem si začnejo pa službe izbirati na vsakih 14 ali thdi 8 dni drugam; nazaj na kmete ne gre, v mestu tudi tako dekle težko dobi dobro službo, potem pa zaide v slabo tovarišijo, nji ni več za čast in poštenje, uda se lahkomiselnosti in nenravnosti; kmetu manjka na ta način poslov, zraven pa še plačuje za take propalice bolnišnice ali še tudi jetnlšnijce. Kor bi dekle takoj službe v mestu ne dobilo, šlo bi nazaj domov in tamkaj delalo.
Uvesti bi se morale tudi bolniške blagajne, v katere bi plačevali obe stranki, da za časa bolezni dobi dekle podporo, ah če ji je mogoče še delati, da dobi-zdravnika in zdravila brezplačno. Mnogo strank je takih, ki, ko zapazijo, da je dekle bolehavo, ji hitro službo odpovedo, v knjižico pa zapišejo »zdrava odpuščena«, da le nimajo stroškov zaradi nje, ubogo dekle je pa samo sebi prepuščeno ali drugim usmiljenim ljudem. Seveda slednjič je potrebno tudi zavarovanje za starost in onemoglost. Nekaj je takih, ki si v službi prihranijo, da na stara teta lahko žive. nekatera ima morda nekaj dedšči-ne po starših, ah da jim je bila sreča tudi drugače mila, pa te hje prav malo. Katere so bolj slabotne, ne morejo v težke službe, druge bolehne zopet za zdravila izdajajo, zopet druge podpiram svoje domače, tako da jim ni mogoče toliko prihraniti, da bi v starosti brez skrbi živele. Zatorej je tukaj pomoč neobhodno potrebna. Se je nekaj vzrokov, ki bedo službujočih deklet pospešujejo, katere hočem navesti dalje prihodnjič., -	*	-
Tobačno delavstvo.
Volitve v bolniških odborih tobačnih tvomic.
V Bavču
so zmagah naši kandidati. Dobili so: Anastazija Pretsch 549. Marija Schvvarz 541, Marija Schnirch 537, Oto Pietscli 586, Fani Zips 525, Zofija Anderka 518 glasov. Socialni demokrati so ostali v manjšini in so dobili: Julija Gellner 405. Ivan Klewar 401, Josipina Beck 389, Fani Havel 382, Alojzija Sehneider 382, Gromcs Pavla 382 glasov. Lani je nemško socialno-demokraško glasilo prerokovalo, da pt ide še čas, ko bodo pogoreli krščanski v Bavču. Zmaga v Bavču jc velike vrednosti osobito zato, ker so socialni demokrati napeli vse sile in moči, da zmagajo. Socialna demokracija hoče imeti tudi v Bavču novega zdravnika in sicer kakega juda. Poraz socialne demokracije pri volitvah v Bavču je povzročil, da so rdeči zbesneli. Takoj po volitvah so sklicali shod, na katerem so nazivali krščansko zmagujoče delavstvo z zelo uljudnimi izrazi: krščanski lopovi, tigri, opice itd.
V Cvitavi
so tudi sijajno zmagali naši. Volilo sc je 16. februarja. Krščanski kandidati so dobili ogromno večino. Izvoljeni so bili: Frančiška Walla 730, Viljelm Stagl 730, Mari'a Richter 728, Marija Fuchs 720, Marija Dutschek 719, Marija Trci-tner 713 glasov. Socialni demokrati so izgubili 130 glasov in so dobili: Stendert 344, Morkes 248. Sponcr 248, Haschka 226, Tutsch 210 in Steffl 201 glas. Tvornrško vodstvo je določilo med socialnimi demokrati, ki so propali, štiri, ki so pa izjavili, da ne vstopijo v odbor.
Napredovali smo tudi v
Fiirstenfeidu,
kjer so dobili naši kandidati Ferdo Stessl 649, Ivan Radi 609, Marija Rieger 647, Elizabeta Mader 609, Alojzija \Vmkler 597 in Marija Ja-nitsch 579 giasov. V Fiirstenfeldu so napredovali naši glasovi za 100 do 150 glasov.
V Ljubljani
so zmagah naši kandidati Ivan Verbič (1623), Jožef S a v e n z (1620), Franc
Bučar U. (1619), Koprivc Helena (1621), Rojc Mici (1620), Juvane F r a n ^ čiška (1620).
Krščanska tobačna delavska organizacija je lahko zadovoljna z useplii volitev v bolniške odbore tobačnih tvornic,
»Glasnik« izide prihodnji teden. Zakasnil se je radi poslovnega poročila o delovanju »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«, ki smo ga dobili šele danes. — Uredništvo »Glasnika«.
Sestanek I. ljubljanskega delavskega kon-sumnega društva na Viču. V nedeljo, 7. t. m., priredilo je I. ljubljansko delavsko konsumno društvo za viške člane zaupni sestanek z razgovorom radi ustanovitve prodajajne na Viču. Sestanek je bil izredno dobro obiskan in je bilo navzočih približno 120. povabljencev. Pokazalo se je splošno zanimanje za to vprašanje in jc odbor oddal izjavo, da se prodajalna Viču zagotovo napravi, kdaj, odvisno je od agitacije članov samih. Čimpreje bo pristopilo društvu zahtevano, število viških članov, tem preje se bo ta želja uresničila. — Dr. Vlad. Pegan je zbranim zaupnikom razložil pomen konsum-nega društva in zadrug sploh, njih stremljenje po gospodarski osamosvojitvi. — Na pripombo nekega člana, da imajo socialni demokrati na Viču v svojem konsumu manj članov, kakor jih ima I. ljubljansko delavsko konsunmo društvo že viških zadružnikov, se je pojasnilo, da sc ne namerava napraviti branjarije, ampak popolna prodajalna, kaliti režija je za 100 članov ista, kakor za 300, in si glede.tega pa ne namerava vzeti odbor za zgled -socialne demokrate, katerih navada je poskušati in nastopati, če tudi že naprej vedo, da bodo pogoreli, kakor je bil to že slučaj z njihovim ljubljanskim konsum-nim društvom za vodo in v Šiški. — Po sestanku vršilo se je vpisovanje novih članov. Vse prijatelje in somišljenike z Viča, Gline, Rožne doline. Nove vasi, ki nameravajo pristopiti društvu, poživljamo, da to store nemudoma in se v to svrho priglase pri naših viških članih ah' pa v društveni pisarni v Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
Gorenjec.
Savško in javorniško delavstvo, pozor!
Vsi na političen <shod krščansko socialnega delavstva v nedeljo, popoldne ob 3. popoldne v »Delavskem Domu«! Poročata deželna odbornika dr. V. Pegan in prof. E. Jarc. Shoda se mora udeležiti vsak , krščansko-socialen delavec, vsaka krščansko-socialna delavka, ker to veleva strankarska dolžnost.
Sava. Rdeča kovinarska podružnijca je imela v nedeljo občni zbor. Ko so volili odbor, so se rdeči sprli. Stare rdeče voditelje so mladi svobodomiselni sokoli poslali v pokoj. Po tvor-nici se govori, da se kesajo stari rdeči generali, ker so vzeli v zvezo rdeče svobodomiselne sokole. Je smola, ni mogoče pomagati. Eksplozija je nastala v rdeči trdnjavi. Stari rdeči generali zatrjujejo, da pojde zdaj na Savi rdeča trdnjava v franže.
Sava. Pri Martinovkah smo dobili nov delavni red. Sestavili so ga tako kunštno, da je vsake nesreče delavec kriv. Predrto so ga napravili, bi si bili morali ogledati naše prostore v Martinovkah, žrjave in verige. Prostor med Martinovkatni je polovico premajhen, med pečmi nobenega prostora, mod tirom in pri žrjavih tudi ne. Verige so močne za 2000 kg. dvigujejo pa čez 3000 kg, na kar se opozarja obrtno nadzorstvo. Zakaj li so kapitalisti delavnico tako uredili, da malo stane in da je urejena kakor kaka tičnica. Nov delaven red bi bil prav dober, če bi bili delavci ptiči, ki bi znali letati po zraku ,a hodijo kot ljudje le po tleh. Podjetnikom se smilijo le njihovi žepi, delavčevo življenje ne, sirote in vdove, zakaj, saj se špara, če tudi pretakajo solze reve. Zoper nezgode nimate zavarovanih delavcev, dasi bi jih po postavi morali imeti. Našo ptičnice* naj si že kdaj ogleda obrtni nadzornik in naj tudi poskrbi, da nas zavarujejo glede na nezgode.
Sava. V pokariji smo to zimo zaslužili komaj za tobak. Zdaj, ko je veliko snega, imamo delo. Naš »črni« nas pa tako priganja, da no smeš niti za hip odložiti lopate, da bi šel tja, kamor mora iti od čas do časa vsakdo. Ce le zagleda lopato brez moža, že vpije:	»Precej
dobi obračun, ko pride nazaj!« Gotovo ima priganjač procente od snega.
Tržič. Zabavni večer tržiških rudarjev dne 20. svečana t. 1. je bil imenitno obiskan. Naštel: smo 80 do 100 oseb ali pa še manj v vsej rdeči obliki, pa saj pokaže ogromen prebitek celih 16
kron. Iz tega se vidi, kako jih občinstvo spoštuje, tako olikano družbo rudarjev, katerih pa sploh v Tržiču ni, mogoče da so se izpremenili čevljarji m predilničarji, da bodo od zdaj naprej čevlje rudarili in predli pod zemljo, kar bi takim rdečim najbolj ugajalo in bilo po volji. Iz tega se vidi, da si rdeči backi še imena dati ne morejo ah pa ne znajo. Zabava se je vsem nad vse dopadla, tako da je bilo polno do jutra, pa le tako pijanih bratcev z rdečimi čepicami, da so imeli uro ob jednajstih za dve, evo vam koi pričo vašega sodruga K. Ahačiča, tudi odbornika, ki je privabil nekega čuka v vašo gostoljubno rdečo družbo, katera pa se mora še olike učit od tega možicelna, katerega napadate, ako bi res prišel nemir delat, gotova stvar je, da bi ga bil gostilničar opozoril ali pokazal celo vrata, tako pa capo, a morda bi jih bil raji katerim drugim bolj potrebnim, saj so se. ti bratci še medsebaj. zabavljali in kaka zabava z,, godcem, no, pa je bil tudi en tolažnik z tofažbo bo že bolje in bolje in res je tudi bilo proti jutru bolje, ker eden za drugega vedeli niso, celo ženske z dežele, katere je privabila rdeča banda v svoje okrilje, so se obnašale sramotno, a ni se čuditi takim rdečim abstinentom, h katerim se ravno sami ponižujejo z njihovim programom, vendar pa se je eden spozabil in vzkliknil, da je dobro, ker je saj nedelja in da jo je Bog ustvaril. — Oj, ti klerikalci, ti ne dajo miru našim rdečim, pa ga ne dajo in ga tudi dali ne bodo, dokler bodete napadali vi* tudi ravno narobe je, da ste nam na poti, morda bi raje rekli, da. smo mi vam, ker bi šle potem, vaše laži bolj gladko naprej in ložje bi ljudi slepili. Kljub temu pa pišete, da greste naprej, prosim, ali vas kaj bode uvodni članek v vašem nazaj, mislim, da marsikoga, dajte, dajte, da ne bo tako milo zdihoval" in še dajte, ker ta ni zadovoljen z vsako malenkostjo.
Odgovor občine našim rdečim. Stanovanj v Tržiču primanjkuje res je to, ali vprašamo, kdo pa je tisti, ki je to naredil? Odgovorite? To je ravno predilnica, ako bi te ne bilo, bi bilo za domačine popolnoma zadosti stanovanj in tako pa še te domačine preganjate iz stanovanj, zakaj potem pomanjkanje? Gospodi v predilnici naj sezidajo za svoje delavce svoje hiše, kot jih tudi drugod morajo, potem bo drugače, ali ti ravno narobe ravnajo, čemu so jim taka posestva brez hiš, dajte se teh prijeti, ker občina je zaradi teh tako dovolj obtežena, domačine lahko seštejemo na prste v predilnici, drugi so sami tujci, in kaj potem tarnate po stanovanjih, ostali bi bili tam, kjer ste bili. Res dobra misel, da bi vam občina sezidala hiše na stroške domačih davkoplačevalcev in da bi morda od vašega podjetnika morala še prostor kupiti prav drago, tako bi se vgnezdili tujci, domačine pa iz Tržiča, kar se že dogodujc. Dospod Gastner, dajte jim stanovanj in potem ne bo treba nadiegovati občine. Koliko hiš ima vaše podjetje, iz katerih ste pregnali domačine iz stanovanj in naselili samo tuice, delavcem odtegujete vsaki teden za stanovanje gotovo svoto, a poglejmo v davkarijo, koliko plačate davka od teh hiš? Ker pravite, da delavci imajo zastonj stanovanja, kljub temu pa morajo plačevati vam, kdo pokrije za iste hiše davek? To je resno premišljevanje, torej premišlujjte!
Rudar.
Zagorje ob Savi. V spomin bi radi poklicali našim rudarjem zadnji štrajk pred Božičem, ko se je šlo za odstranitev delovodje Rfča. Pa njegova dva zaščitnika Cobala in Repovža, ki sta v mrzlem decembrskem jutru gajžlala blato in sneg proti Kisovcu, nagovarjat delavce, naj ne štrajkajo. Kaj jih je dvignilo tako zgodaj v jutru iz tople postelje in jih gnalo v mrzli zimski zrak? Morda sočutje do delavca. Gotovo ne! Saj nista podpirala delavske misli, ampak ravno nasprotno. Kar so delavci zahtevali, sta pobijala. Več jima je bil delovodja Pič, kako vsi delavci. Zanj ni bilo ne prezgodaj, ne premrzlo, gotovo tudi ne zastonj. Saj sta pokazala*. da sme počet z delavcem kar hoče. Midva imava krmilo, da vodiva te zaslepljene revčke, če izkušajo povzdigniti svoj glas. Zraven si pa le izboljšujeva življenjske razmere. Pič pa vihti svoj bič še nadalje. Trga zaslužek, zraven pa kriči, da ga tudi nobena ciganka ne prekosi. Rudniški uradi, meni, da nima nihče moči (ako bi se izkušal delavec pritožiti), tudi če bi se pritožil na tri. Zmerja delavce s puntarji, anarhisti, revolucijonarji, da ga tožijo rudniškemu komisarju, ravnatelju, pa kdove komu še. In kaže z vsem svojim obnašanjem, da so rudarji sužnji v njegovih očeh. Katerega suženjstva pa ne bo nikdar rešil Cobal z Repovžem, ki bi rada s pomočjo delavstva prišla do boljšega kruha. Pa
zadnji nima sreče. Težko primoledovana mesečna plača mu je odvzeta. Upamo, da ne bo dolgo, ko mu bode tudi čast.
Zagorje. Dve nesreči pri delu v Kisovcu pri Zagoriu ob Savi. Dne 4. t. m. se je na Jožefa Premrl vsula plast zemlje, da so reveža nezavestnega prinesli v bolnišnico, dne 3. t. m. je pa v premogokopu v rovu zmečkalo 18-letnega Martina Podlogar, ki je takoj umrl. Pogreb je bil 5. t. m. ob 4. uri popoldne. Smrt ?fega nesrečnega mladeniča nam jasno priča, koliko spoštovanja ima vodstvo premogokopa, niti toliko se jim ni izljubilo, da bi v shodnici na znanje dali sodelavcem, da bi skazali zadnjo čast nesrečnemu. Dobro si bomo zapomnili to dično gosposko, ki se tako malo briga-.za uboge ■delavce. Kaj takega se ne zapazi po Nemškem, pač pa Spremljajo gospodje in delavci ponesrečence do groba, v Zagorju je delavec, ko mu odpovedo delavne moči, prepuščen milosti drugih. Temu so krivi tudi delavci sami, ko pride čas volitve v bratovsko skladnico, ne da bi se vprašali, kake zastopnike naj bi volili, da bi zastopali delavčeve koristi, ponavadi volijo tiste, ki jih socialno-demokraška stranka narekuje. Vpoštevajo le delavčeve glasove, potem pa če je delavec bolan, da je pristaš tiste stranke. ki pravi, da je vera privatna stvar, da je človek iz opice, takrat mu dajo bolniško podporo, ako je delavec katoliškega prepričanja, se mu ponavadi reče v tisti kot za tri osebe, ki ga imenujejo bolnišnica.
Promet »Krščanskega gospodarskega društva« v Idrlii v mesecih januar in februar: Prejemki: deleži vplačani 397 K, vpisnine 28 K. za blago lb.896 K 25 vin., gotovina konec 1. 1908 '918 K 35 vin., obresti deležev pri »Gospodarski Zvezi« 11 K, skupaj, 18.250 K 60 vin. Izdatki: deleži izplačani 594 K. za blago 14.087 kron 01 vin., voznina 789 K 63 vin., užitnina 387 K 17 vin., najemnina 50 K, pridobnina 300 K, izplačane obresti deležev 7.14 K 90 vin., upravni :stroški 611 K 59 vin., razno 5 K 44 vin., skupaj 17.558 K 64 vin., promet 35.809 K 24 vin.
Idrija. Med tem, ko so ob času zadnjega zasedanja deželnega zbora ljudstvu koristne predloge poslancev S. L. S. tudi nasprotniki ►odobravali iti zanje glasovali, marširali so predlogi poslanca našega delavskega mesta, Gan--gla, zopet tja, od koder so prišli. In zakaj? Zato, ker poslancu ni na tem, da sc kaj koristnega za ljudstvo izvršilo, ampak kakor sc je sam blagovolil izraziti, je le zato govoril, da bomo v Idriji njegove govore brali. Naš političen želodec pa ne prebavi vsake Ganglove neumnosti in zato se moramo radi ali neradi ž njim pečati. Krona vseh kozlov, ki jih je Gangl ustrelil, je bil predlog, naj se Idrija od 'Kranjske odcepi in h Goriški priklopi. Kaj tako neumnega še nobenemu poslancu ni prišlo na um. Zato je pa tudi te,mu predlogu sledil v zbornici gromovit krohot. Seveda, kadar kozel pade. se sliši tudi pok. Idrija leži skoro dve uri hoda od primorske meje, toraj ne ravno na meji, zatorai je bila že misel na tako ločitev preneumna in le čudno je, da Gangl ni z ozirom na političen položaj Avstrije predlagal, naj sc da Idrija Srbiji kot del nadomestila za Bosno. (Pravoslavni ornati mu namreč še precej ugajajo.) Goriška je res krasna dežela in ako je Ganglu res toliko do nje in njenih razmer, saj ima prosto roko, preseli naj se na Goriško, mi bomo za njim kadili in mu napravili odhodnico, da jo bode vse svoje dni vesel. Sicer pa ostanemo zavedni Kranjci, pa naj je Ganglu prav ali ne. Koristim naših občanov naravnost nasprotujoči predlog je bil tudi, da naj se Julij Novak zopet v službo postavi, tisti Novak namreč, ki je bil po imenu »tajnik mestne občine«, v dejstvu pa agent liberalizma in La-pajnizma v službi; in to agenturo so idrijski davkoplačevalci s 2000 K na leto vzdržavati morali. V zahvalo jih je pa ta agentura na naravnost nesramen način blatila. To pa je bilo tudi vse delo v »korist« občine, za drugo se l-piim ..a-, ,r'Kal’ ^ar nam pričajo sedaj po ge-is t h rnvvccInA pom n n j k tj i v os t j, ampak na-
ravnost brezvestnosti
m prav je, da se je tudi
Novaku delilo s tisto mero, s katero so orei liberalci Novaku v prilog merili. Sedaj, ko ni Novaka m mkakega njegovega namestnika sc kljub prikrajšanim poslovnim uram prav lahko izlia:a. Občani prihranijo 2000 K na leto, Julče je pa šele zdaj pravzaprav »na konju«. Zagovarjal je Gangl pri raznih uradih tudi cel odstavljeni občinski odbor, zagovarjal njega zapravljivo delovanje, ki se nikakor ni strinjalo s koristmi devkoplačevalcev. Uvala Bogu, da se še dobi pravica, in ko so uradi Ganglove. kozle spoznali, je dobil povsod dolg nos. Glede na Narodni Dom«, za katerega so hoteli 1 ibe-lulct kakih 60.000 K iz. žepov davkoplačevalcev .Potegniti, je Gangl v zbornici rekel, da bi bil
isti vsakemu posamezniku na razpolago. Gangl, to povejte Vašim 10-letnrm učencem, ne nam; toliko Vam verjamemo, kakor tistim, ki so hoteli dom zidati.. Pred nekaj leti so liberalci zvišali občinske doklade od 50 na 75% in delavstvo s tem mamili, da sezidajo delavske hiše, saj tako je sklenil tudi občinski svet. in dejanja, idrijski poslanec? Pokažite nam eno od občine zgrajeno tlelavsko hišo! Da so liberalci denar dobilu so lagali in lagali in tista lepa pesmica se hoče tudi sedaj peti ob razva-inah »Narodnega Doma«. Liberalci so hoteli imeti eno lepo lokaildo, kjer bi se bi! prodajal Herrengolaš« in v eni tesni sobici ostanki za >:Arbeitergolaš«. O. idrijski poslanec, že poznamo te knife; če Vi streljate kozle na Vaš račun prosto, potem jih pa tudi Vi poglejte, nam se pa gabijo take rdite«. In za tako »delovanje« naj bi Vam še hvalo peli? Pustite si jo v Vaših nebesih peti, mi je ne moremo.
Med brati in sestrami.
Krščansko - socialni delavci in delavke ljubljanski.
Opozarjamo Vas, da bo v nedeljo, dnč 21. marca, ob četrt na 10 dopoldne v prostorih S. K. S. Z. občni zbor »Slovenskega katoliškega delavskega društva«, na katerem imajo samo-obsebi umevno glasovalno in sklepajočo pravico le društveni člani. Ob 10. dopoldne pa priredi »Slovensko katoliško delavsko društvo« S. K. S. Z. političen delavski shod za ljubljansko krščansko socialno delavstvo, na katerega vabimo krščansko socialne delavke in delavce. Prosimo, naj se agitira za obiino udeležbo.
Naznanjamo nadalje, da priredi »Slovensko katoliško delavsko; društvo« nadalje v nedelo, 4. aprila t. 1. političen delavski shod v S. K. S. Z., na katerega so povabljeni krščan-sko-socialni delavci in delavke; Tudi za ta shod naj se navdušeno agitira.
Poljudna predavanja o jetiki.
Ena najvažnejših nalog »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih« je, da neprestano probuja ljudstvo in ga poučuje o varnostnih napravah proti jetiki. Predsedstvo deželnega pomožnega društva usoja se torej opozarjati strokovne delavske organizacije in razna društva, da so fiihkcijonarji deželnega pomožnega društya za bolne na pljučih vedno radi pripravljeni predavati o jetiki in o raznih vprašanjih, ki so s to ljudsko kugo v zvezi. Ker daljši nalašč v ta namen prirejeni govori nikdar tako živo ne vplivajo kakor krajša poljudna izvajanja, ki jih narekuje lastna izkušnja, bilo bi najbolje taka predavanja združiti z drugimi društvenimi prireditvami. Na ta način dalo bi se z vrsto krajših predavanj obdelati one važne točke, n. pr. boj proti jetiki v rodbini, varstvo otrok, varnostne naprave v tovarnah in obrtovalnicah, jetika in naše socijalno zakono-dajstvo itd. Društva, ki žele taka predavanja, blagovolijo naj se pisenmo obrniti na predsedstvo »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih«.	■__
Prometna zveza.
Časten grob je kupilo pevsko društvo kršč. socialnih železničarjev »Stephenson« na Dunaju svojemu ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku, Anton Bcberiču. Gotovo bo ta vest razveselila vse častivce rajnega Beberiča.
Llmrl je član podružnice »Prometne zveze« v Ljubljani juž. žel. g. Nikolaj Wagner. Rajni je bil več let član naše podružnice. Umrl je v starosti 50 let. N. v. m. p.!
Nižjeavstrljski deželni zbor za uslužbence deželnih železnic. V zadnjem zasedanju nižje-avstrijskega deželnega zbora je stavil deželni poslanec Spalo\vsky sledeči predlog:- »Deželni odbor se poziva, da predloži v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru načrt, po katerem bo mogoče ugoditi željam deželnih železničarjev.
Ta predlog je stavil krščansko-socialni poslanec, ki ni uiti železničar. Socialni demo-kratje, ki si hočejo na vsak način lastili vso pravico govoriti o potrebah in Željah železničarjev, imajo tudi v nižjeavstrijskem deželnem zboru več poslancev. Vendar pa nobenemu soc. demokratičnemu poslancu ni prišlo na misel, da bi stavil predlog v zbornici, po katerem bi se izboljšalo stanje deželnih železničarjev. Tudi iz tega slučaja je dovolj jasno razvidno, kdo ima voljo in kdo tudi dela za železničarje. In vendar socialni demokratje vedno kriče, kako pridno delajo njih poslanci v korist železničarjem. Res je le, da krščanski poslanci delajo, socialno-demokraški se pa samo š:.rok;>-ustijo in spravljajo lepe denarce, ki jim jih nosi uboga, zapeljana železničarska raja. Upamo,
da kmalu spregledajo vsi železničarji, kje imajo prijatelje in kje le izžemalce; saj povsod gre socialna demokracija zelo nazaj in na Dunaju celo tako hitro, da če bi bile sedaj volitve, prav gotovo izgube polovico mandatov.
„Naša moč“. — „Naprej“. Vsem je znano, kako usiijivi so socialdemokrati s svojo cunjo *Na-prejem“. Upamo pa, da tudi vsakdo sprevidi, da ti „delavski“ list ni za delavce Kajti kdor one-čašča spomin mrtvih, piše nesramno o duhovščini i. t. d., tak ne Zasluži, da ga delavstvo čita. Edini časopis, ki je res delavski, je na Slovenskem — „Naša moč“. Saj se peča večji del z 'delavskimi vprašanji in le v par Člankih potipa socije. Zato pa bodi dolžnost našega delavstva, da se število naročnikov v vsakem kraju podvoji, potroji. Proč torej z „Naprejem“, ki ajmohtari! Na delo za „Našo moč"! V zgled naj služi'tobačna tovarna, ki deluje na to, da si pridobi 15 0 0 naročnikov.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. Lukič
s\°
&
»*»!> n
v°>'
Ljubljana
Pred Škofijo 19.
A. Zibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
iiiH teliti ziligo Mjti
domačega izdelka.
U
Dobroznana deželna lekarna • prl
„Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoč«:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda...............................—-50
Tannochinin-tinktura za lase . .	.	- ‘50
Železnato China-vino, velika steklenica l-20 Želodec krepčujoče vino, velika steklenica .................................— 80
Planinski zeliščni sok, steklenica . . . — 50 Odvajalne krogljice, škatljica . . .	.	—21
Želodčna esenca, steklenica .... —MO Melonsine-mazilo in milo za lica . a —-35
fi=hPifailoifairaCTiaifi3iiCbfu3iiaiPiiaiPi(i3itL3;p3|
S
a © © © © © © © © ©
a a a s a a a a © a ©
© a a
0 ■■ ŠlOOOicJlGltajlGjicjltailGllGlIgltGllglOiaicl
lij j «i u ^aaQ[X3aaamc3aat3aaaaixiaac2aaacx
SI1.O8ČIHSTVU SE VUDDHO PRIMROCH
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
IVANA TOHICH
TRŽAŠKA CESTI ŠT. 4.
aaaaaaixiaaaixžaaoQQra^^	]
Angleško skladišče oblek
0. Bernatovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi asa zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
.	■	4	.	.\	-	r
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25.000 ton Amerika...	„	24.000	„
Presldent Lincoln .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.000	,
Vožnja LJuhljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 'h dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje lEger, naprej.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4	‘I
|2°|o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 10Q K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago
n. Velika zaloga. Nizke cene !
V Radi velike zaloge ZHOtnO znižane Cene!!!
U	Ugodna prilika za nakupi vezenin,
™	pričetih in izvršenih žen. ročnih del. idrijskih
čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega In mednega bloga:
rokaviC, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
Uf	Priporoča	se	velespoštovanjem
j F. MerSol, Llubljuna, Mestni trg itev. 18.
V3 Velika zaloga. Nizke cene!
Fotografski umetni zavod
. Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
. interierjev itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v največji množini.	::
Gričor & Mejač |
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za g o s p o d e , dečke in otroke in -----------
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
1162.
Milko Krap eš urar
Podružnica
Resljeva cesta it. 2
Podružnica
-	tiiuuiium	^es,leva	cesta	it.	2
PreJ Jorf. Černe. " J J	prej	g. Job. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo *	'
zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nihalni h ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava »taro zlato In »rebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseli dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor, slovenska rielovskn riništun!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
3eml(0 C«5nil(
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Gene najnižje.
	(oooj		[ooo|		|ooo|		jooo|		|ooo|		|oooJ		|ooq|		|ooo|		|ooo|		|0£o]|
																			
Hongresni trs st.ig reg. zadruga z om. por. KonMm sprejema hranilne vloge vsak' delavnik od 8. do 12. ure po H3u°/0l to je: daje za 200 kron 9 kron
=====	50	vinarjev na leto.  ________________ =
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ■	  prekinilo.	—	■
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Stcdenje.
Kanonik R. Kalan I. r„ Kanonik R. Sušnik 1. r„ predsednik.	podpredsednik.
||ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| [o o oj (oool foool joool |ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
............. priporoča	==———-
izvrstno marčno pivo steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ostan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene tveče
zh cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke. Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škofijah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. —■ Z a obda naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno m pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Porlosova Uk.
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
+++++++.++ f 4 +++++++++■+ 444444 4‘44*4*4*4’4444’
i
Na drobno!
t
4
f
f
4*
4
4*
4*
4
4
Glavna trgovina: Zalo&ka oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
Delikti zaloga špecerijskega blago, žganja, moke ln deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
ot* Glavna zaloga rudninske vode. i«
4*444444444444444444444444*44444444444-4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne,