LETO XXXI., ŠT. 39
Ptuj, 5. oktobra 1978
CEFSiA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Ptujske toplice - skupna naložba (stran 2)
Sindikati o nalogah v kmetijstvu (stran 4)
Pot spominov - pot bratstva (stran 5)
Sedemnajst odličnih prireditev (stran 7)
Razgovor z nogometašem Edujem (stran 9)
Ormoški komunisti pred novimi nalogami!
Po zborih občinske skupščine,
kjer so delegati obravnavali
poletno gospodarjenje v organi-
zacijah združenega dela v občini
Ormož, je o tem tekla beseda tudi
na seji občinske konference ZKS
Ormož, ki se je sestala prejšnji
teden.
Že uvodoma so poudarili, da je
letošnja ocena gospodarjenja v
primerjavi z lansko veliko boljša.
Ze lani se je občina Ormož po
narodnem dohodku na prebivalca
v SR Sloveniji premaknila s
predzadnjega mesta za eno
stopničko višje. V letošnjem letu
se bo po vsej verjetnosti to mesto
pomaknilo se višje. Vsaj taka so
predvidevanja na podlagi sedanjih
ekonomskih trendov v združenem
delu.
Seveda ob tem razmeroma
ugodnem razvoju nastaja tudi
veliko problemov. V nekaterih
TOZD je še vedno prisotna
podjetniška miselnost, dohod-
kovni odnosi niso urejeni, tudi
svobodna menjava dela' še nima
prave vloge. O teh in nekaterili
drugih problemih smo se dogovar-
jali s sekretarjem komiteja OK
ZKS Ormož. Kaj je Tone
Luskovič odgovoril na posamezna
vprašanja, preberite na tretji
strani,
zk
Ptujski pihalni orkester na koncertu ob stoletnici uspešnega dela med govorom
St||ieta Staniča Foto: Kosi
VI. Ptujska
kuhurna srečanja
so končana!
v soboto, 30. septembra je bil v gledališču
v Ptuju koncert Ptujskega pihalnega orkestra,
ki ga vodi prof. Anton Horvat. Orkester prav v
letošnjem letu praznuje 100-letnico uspešnega
delovanja, zato je bil sobotni koncert ob
zaključku Ptujskih kulturnih srečanj, ki so v
preteklih dveh mesecih potekala pod
pokroviteljstvom KB Maribor s poslovno enoto
v Ptuju, toliko bolj svečan. Na koncertu je
predsednik ZKO občine Ptuj, Stane Stanič
podelil članom orkestra bronaste, srebrne in
zlate Gallusove značke Zveze kulturnih
organizacij Slovenije in priznaj a ZKO Ptuj za
dolgoletno uspešno delo.
N.D.
Priprave na kongres
v sklepni fazi
v preteklem tednu so se v Ptuju na delovnem posvetu sestali
predsedniki občinskih svetov zveze sindikatov podravske regije. Ob tej
priložnosti so kritično ocenili vsebinske, organizacijske in kadrovske
priprave na kogres. Skupno so ugotovih, da so priprave na kongres v
sklepni fazi in da je razprava dosegla svoj namen. Sindikalni delavci so
razpravo izredno dobro izpeljaU in so ob primerjavi vsebine kongresnih
dokumentov, analizirah lastno stanje.
Precej šibki smo še na področju samoupravnega družbenega
planiranja, saj je večina planskih dokumentov pomanjkljiva in ne vsebuje
potrebnih elementov. O tem, da je podravska regija v okviru vsebinskih
priprav na kognres zadolžena za izdelavo ocene na področju planiranja,
smo že pisali. Naj omenimo le, da so predsedniki občlndcih svetov ZS
podravske regije soglašali z ugotovitvijo, da so ponekod premalo zavzeto
sprejeli to nalogo. Za ptujsko občino so ugotovili, da še manjka poročilo
o stanju planiranja v okviru družbenih dejavnosti.
Predlagali so, da je nalogo potrebno do posveta, ko bodo ocenili
stanje, izpeljati v potrebni kakovosti in narediti kratek povzetek
celotnega stanja na področju samoupravnega družbenega planiranja v
regiji. Ocena mora biti kritična in obenem obvezujoča s predlogi za
nadaljnjo izbolšanje še omenjenega stanja.
MG
Delovni posvet predsednikov občinskih svetov
Foto: KOSI
S skupne seje OK ZKS in plenuma OS ZSS Ptuj
SKLEPE BO OBLIKOVALA KOMISIJA
Poročali smo že, da je bila prej-
šnjo sredo v dvorani Narodnega
doma v Ptuju skupna seja občin-
ske konference ZKS in plenuma
občinskega sveta ZSS Ptuj.
Čeprav se je glavna točka dne-
vnega reda nanašala na oceno
samoupravne organiziranosti
združenega deia v občini v skladu z
zakonom o združenem delu, je
sekretar komiteja MILAN
KNEZEVIC uvodoma širše
spregovoril o nalogah, ki so pred
ZK in sindikati v občini, zlasti pa
pred komunisti v OO ZKS in v
osnovnih organizacijah sindikata.
O neposrednih nalogah pri
uresničevanju zakona o združenem
delu je govoril JANKO
MLAKAR, predsednik OS ZSS, ki
je tudi predsedoval skupni seji. V
razpravi so dali svoje prispevke še
Miran Glušič, Stanko Lepej,
Branko Gorjup, Dimče Slojčevski,
dr. Cveto Doplihar, Milan Jager,
Ivo Horvat in Franc Klemenčič.
Posebej pa velja podčrtati raz-
pravo Alojza Gojčiča, sekretarja
medobčinskega sveta ZKS
Maribor, ki je zlasti nakazal —
kam   usmeriti   prizadevanja,   da
bomo uresničili naloge, ki so pred
nami.
Po razpravi so na skupni seji
imenovaU 3-člansko komisijo, ki
bo oblikovala konkretne sklepe z
opredeljenimi roki in nosilci.
Komisijo vodi Franc Tetičkovič,
družbeni pravobranilec samoupra-
vljanja občin Ormož in Ptuj.
V nadaljevanju seje je občinska
konferenca ZKS Ptuj imenovala še
člane komisij pri konferenci. Tako
bo poleg že na volilni konferenci
izvoljenih članov statutarne komi-
sije,   tovariškega   razsodišča   in
nadzorne komisije, delovalo pri
občinski konfeenci ZKS še 14 ko-
misij, zadolženih za preučevanje
problemov na posameznih podro-
čjih dejavnosti.
FF
Solidarnost po novih načelih
Solidarnost na področju osnov-
nega izobraževanja, otroškega var-
stva, zdravstvenega varstva in so-
cialnega skrbstva naj bi v prihod-
njem temeljila na novih načelih, ki
bodo morali biti znani že do konca
leta. O tem teče razprava v številnih
sredinah, v katero se aktivno vklju-
čujejo tudi sindikati. Na redni seji
predsedstva občinskega sveta, ki je
bila 28. septembra, so globalno
ocenili predlog novega sistema soli-
darnosti, ki ga je potrebno v potre-
bni širini in kakovosti še dopolniti.
V glavnem pa gre za to, da končno
obračunamo s proračunskim siste-
mom financiranja družbenih dejav-
nosti. Obenem pa bo prišlo do do-
ločenega zmanjšanja solidarnosti.
Tako bi se naj število občin, ki so
dosedaj prejemale solidarnost,
zmanjšalo od 45 na 11. Po novem
pa bodo občine sprejele večje obve-
ze do skupnosti na področju druž-
benih dejavnosti.
Širše so o tem razpravljali tudi na
ponedeljkovi seji medobčinskega
sveta ZS podravske regije. Načeli
so vrsto vprašanj o tem, kako se
bodo glede na predlog sprememb,
uresničevali obstoječi programi na-
vedenih skupnosti oziroma ali se
bodo uresničevali v obsegu in kako-
vosti, kot je bila predvidena. Ob-
ravnavali so tudi bodoče konkretno
stanje v posameznih občinah, ko
bodo usklajene vse obremenitve za
pokrivanje skupnih potreb vseh
družbenih dejavnosti v posamezni
občini. Prav tako so se dotaknili
vprašanja in ocenili sedanji mate-
rialni položaj delavcev družbenih
dejavnosti v primerjavi z delavci v
združenem delu in delavci v ostalih
družbenih dejavnostih. Jasno pa je,
da moramo o vseh teh vprašanjih
spregovoriti zelo odgovorno in
skupno porabo graditi na dejanski
porabi.
Na seji predsedstva so sodelovali
tudi predstavniki občinske konfe-
rence SZDL Ptuj. Pogovarjali so se
o prisotnosti sindikata v krajevnih
skupnostih, kot je to predvideno v
dokumentih 9. kongresa zveze slo-
venskih sindikatov. Ptujski sindi-
kati se zavzemajo za prisotnost sin-
dikata v okviru krajevne samo-
uprave in v krajevni konferenci so-
cialistične zveze. Prav tako je po-
membno, da so oblike delovanja
sindikata v krajevnih skupnostih
odvisne od posebnosti posameznih
krajevnih skupnosti.
MG
Statuti krajevnih skupnosti
Samoupravni razvoj po spre-
jemu novega besedila ustave in
temu ustrezno preoblikovanje
krajevnih skupnosti, v vse bolj
odprte samoupravne posebne inte-
resne skupnosti, zahteva, da
dopolnimo statute KS, ki so pred 4
leti bili na hitro sprejeti zato tudi
niso mogli zajeti vsega, kar je pri-
nesel razvoj in neposredna praksa.
V krajevnih skupnostih na
območju Ptuja pa bo treba pri-
praviti nove statute.
Pri dopolnitvah statutov ne gre
samo za registracijo obstoječega
stanja, temveč je njihovo vsebino
treba opredeliti tako, da bo v skla-
du s statutarnimi določili omo-
gočen nadaljnji razvoj krajevne
samouprave, zato je k delu treba
pristopiti s toliko večjo odgovo-
rnostjo.
V sklepih posveta predsednikov
in sekretarjev krajevnih konferenc
SZDL je zapisano, da morajo sta-
tuti biti sprejeti najkasneje do
konca otkobra! No, če vemo, da
mora biti pred sprejemom osnutek
statuta v javni razpravi celih 30
dni, potem najbrž tako na horuk
ne bo šlo, toda odlašati ne
moremo in ne smemo, saj so de-
cembra že volitve v krajevno
samoupravo, statute pa je treba
sprejeti prej.
Da bi delo na tem področju
pospešili, je bil v petek, 29. septe-
mbra v Ptuju seminar, ki so se ga
udeležili od 1 do 4 predstavniki iz
vsake od 35 KS na območju ptuj-
ske občine. Udeleženci seminarja
so dobili tudi neke vrste delovno
gradivo ali teze kar pa je dejansko
vzorec statuta ene od zamišljenih
KS, sestavljen v eni od mestnih
občin in površno ,,preplonkan" za
naše razmere. Zaradi časovne in
strokovne stiske obstaja nevarnost,
da bodo te teze krepko ,,plonkali"
tudi v krajevnih skupnostih.
Na seminarju je MARICA
FAJT, tajnica skupščine občine
Ptuj, podrobneje obrazložila
vsebinske dopolnitve statutov, taj-
niki posameznih zborov SO Ptuj,
Sonja Skorjanec, Feliks Bagar in
Milan Cucek pa so natančneje
tolmačili  posamezna poglavja v
statutu. V razpravi je bilo tudi
razjasnjeno marsikatero vprašanje
ali poenotena stališča do posame-
znih rešitev.
Čeprav je bil seminar ,,tvo-
rcem" novih statutov v KS v
veliko pomoč, vendar bodo marsi-
kje potrebovali še dodatno stroko-
vno pomoč, če hočemo, da bodo
statuti resnično odražali stanje in
razvoj v vsaki krajevni skupnosti,
njene posebnosti in pogoje
delovanja. FF
ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
Živahno in ustvarjalno
Prejšnji četrtek so se na ločenih
sejah sestali vsi trije zbori skupšči-
ne občine Ptuj in obravnavali 19
točk dnevnega reda. O sejah zbora
združenega dela in družbenopoli-
tičnega zbora poročamo posebej.
Podobno je tekla tudi seja zbora
krajevnih skupnosti. K
posameznim točkam dnevnega
reda je bilo nekaj vprašanj,
predlogov in dopolnitev, ki pa na
vsebino in sprejem niso bistveno
vplivali. Izjema je bil le predlog
odloka o prispevku za
pospeševanje kmetijstva v občini
Ptuj, ki ga zbor ni sprejel z
utemeljitvijo, da ga naj pravno
uskladi statutarno pravna komisija
pri SO Ptuj, ker so delegati menili,
da posamezni členi niso dovolj
usklajeni.
Delegati so prejeli tudi odgovore
na številna delegatska vprašanja,
nekateri si z odgovori niso bib
povsem zadovoljni, zlasti velja to
za delegate iz KS Žetale, Lovrenc
in Dornava. Nova delegatska
vprašanja pa so zboru predložile
delagacije iz krajevnih skupnosti
Gorišnica, Majšperk, Vitomarci in
,,Dušan Kveder" iz Ptuja.       FF
Z oktober
- Dan artiletije
s številnimi priložnostnimi slovesnostmi bodo artilerijske enote
proslavile 7. oktober - Dan artilerije. Tega dne leta 1941 so enote
cačanskega odreda dejstvovale na nemški aerodrom pri Kraljevu in pri
tem uničile sovražni avion, več pa jih poškodovale. V spomin na ta
dogodek, ki je obenem rostni dan artilerijskih enot NOV Jugoslavge,
slavijo ^rtilerijci svoj praznik.
Danes so artilerijske enote oborožene z najmodernejšim orožjem in
ostalo opremo, kije izšla iz naših tovarn. Po svoji tehnični oprem^enosti,
izurjenosti kadra, borbeni sposobnosti, so artilerijci danes sodoben rod
vojske, ki skupno z ostalimi enotami JLA uspešno opravljajo svoje naloge
na področju obrambne domovine. Dnevno pa lahko beležimo velike
uspehe teh enot in ostalih enot pri utrjevanju vojnih sposobnosti in
moralno-poliMčnega stanja v celoti. Dosegh smo velike uspehe na
področju vojno-strokovne usposobljenosti vojakov in starešin, prav tako
pa tudi izredne rezultate pri krepitvi moralno - pohtičnih odnosov in
čvrstosti vojnega kolektiva. __
Artilerijci bodo svoj praznik proslavili v delovnem vzdušju;
organiziran pa bodo tudi številna športna in kulturna srečanja. ObiskaU
jih bodo občani in delovni ljudje, v teh srečanjih se bo ponovno v vsej
širini pokazala čvrsta povezanost armade in ljudstva.
Artilerijcem ob njihovem prazniku iskrene čestitke!
MG
Z vlakom bratstva in enotnosti
v kraje izseljeništva
Okrog 1200 udeležencev vlaka bratstva in
enotnosti potuje lestos v srbske kraje, kraje
nekdanjega izseljeništva. Celotna kompozicija vlaka
bratstva in enotnosti je sestavljena iz dveh delov:
jeseniškega, katerega odhod je 11. oktobra ob 22.20
m mariborskega, ki odpelje iz Maribora 11. oktobra
ob 22.50.
Z vlakom potujejo v Srbijo tudi občani iz
Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja. Skupno jih
potuje 100; to so nekdanji izseljenci in njihovi
najožji družinski člani. Iz teh občin potujejo v Srbijo
tudi predstavniki družbeno-političnega življenja.
Podravsko regijo pa v vlaku zastopa kuUuma skupina
iz Slovenske Bistrice, ki jo sestavlja pihabii orkester
IMPOL-a in predstavniki delavsko-prosvetnega
društva Svoboda.
V bratski republiki Srbiji pripravljajo za vse
udeležence vlaka bratstva in enotnosti izredno toplo
dobrodošlico.
MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
5. oktober 1978 —
TEDNIK
KK - TOZD ŽIVILSKA INDUSTRIJA PETOVIA PTUJ
Sanacija ne teče po predvidnem programu
v   TOZD  Živilska   industrija
Petovia Ptuj se že dlje časa
porajajo določene težave, ki si jih
delovni kolektiv prizadeva
odstraniti, pa tega ne uspe tako
kot bi želel. Težave, ki se kažejo
predvsem v izgubi so se nadaljeva-
le tudi v letošnje leto, zato je
stanje toliko bolj zaskrbljujoče. K
razgovoru smo povabili Jurija
Stalcerja, direktorja te TOZD, ki
nam je o trenutnem stanju
povedal:
,.Najprej moram povedati, da
sanacija v TOZD Petovia ne teče
po predvidenem programu.
Vzrokov za to je več in so pretežno
objektivnega značaja. Ob uvedbi
sanacije postopek ni bil klasičen.
Veliko časa smo porabili za
pridobitev soglasij v republiki in so
zaradi tega tudi sredstva za izved-
bo sanacije prišla precej pozno.
Zataknilo se je tudi pri izvedbi,
predvsem pri montiranju objektov,
tako, da so skupne zamude ob
sanacijski rekonstrukciji okoli 4
mesece, kar pa podaljšuje celotno
sanacijo za celo sezono, se pravi za
leto dni."
Torej lahko pričakujemo
koncem tega leta ponovno izgubo?
,,Vsekakor tudi koncem
letošnjega leta pričakujemo težave,
lar   v   /jnanjšanem   obsegu,
idi izpada v surovini. Vemo, da
jc   naše   področje  bilo  hudo
prizadeto z mrazom in točo."
Prej ste dejah, da so vzroki za
izgubo   predvsem   objektivni.
prepričan pa sem, da obstajajo
tudi subjektivne težave, predvsem
pri reševanju kadrovskih proble-
mov, ali je tako?
,,Mislim, da smo precej
subjektivnih težav rešili že na
samem začetku izvajanja sanacije,
se pravi v preteklem in letošnjem
letu. Mislim tudi na prehod na
drugačno organizacijo dela, na
uvedbo normativa in izvajanje
zakonskih določil v sistemu
nagrajevanja. No, ta sistem je
treba do konca leta speljati na vsa
področja dela v podobne okvire.
Se pravi, da je delavec dejansko
nagrajevan po delu, ne glede na
katerem delovnem mestu dela.
Kadrovske težave v TOZD Petovia
so precejšnje. Predvsem se kažejo
v srednjem kadru, pa tudi drugod,
ker je sistem nagrajevanja zaradi
težkega finančnega stanja tudi
precej neurejen." *
Zakon o združenem delu nam
nalaga' usklajevanje vseh
samoupravnih aktov še pred
koncem tega leta, ali ob vseh teh
težavah to uspevate?
,,0b delu, ki ga izvajamo v
TOZD smo naredili ogromen
napredek tudi v uvajanju
samoupravnih odnosov in
uveljavljanju zakona o združenem
delu. V tem imamo tako kot druge
TOZD v KK Ptuj, skupno telo in
seveda posebej delo po TOZD.
Osnutki aktov se pripravljajo
skupaj v okviru komisij in skupnih
organov, v TOZD pa vodimo
razprave in ob pripombah pozneje
odločamo o sprejemu aktov."
Vemo, da ste bili ob vseh teh
težavah, ki so prisotne v vaši
TOZD, bili deležni ludij
solidarnostne pomoči od drugih
TOZD v okviru KK Ptuj. V čem se
je ta solidarnost najbolj odražala?
,,Res je, solidarnosi ostalih
TOZD je bila izražena predvsem v
preteklem letu, ko so s svojim
akcijskim delom prispevali okoli
5000 efektivnih ur. Pa tudi v tem
letu so izrazili pripravljenost, če bo
potrebno, da bodo s podobnimi
akcijami sodelovali pri reševanju
obstoječih težav. Solidarnost pa so
izrazili tudi s pokrivanjem izgube,
ki je bila zabeležena v preteklem
letu."
V začetku razgovora ste dejali,
da je bilo premalo razumevanja pri
reševanju vaših težav s strani
republike, kaj pa občani ptujske
občine, izven KK Ptuj, so
kakorkoli izrazili solidarnost?
,,Mislim, da je to najtežje oceni-
ti in povedati, največja pomoč
ostalih občanov in OZD v ptujski
občini je v tem, da so večji
potrošniki naših proizvodov. Tudi
letošnje leto smo se na vse kolekti-
ve obrnili s ponudbo za nakup
vložene povrtnine, primerne za
ozimnico. To je priložnost za
vse." M. Ozmec
Jurij Štalcer, direktor TOZD
Živilska industrija Petovia Ptuj
Foto:M.Ozmec
ZDRAVSTVO
Probleme zdravstva
mora rešiti nova
zakonodaja!
Na nedavnem posvetu o zdrav-
stvu, ki je bil v Ptuju, so sodelovali
poleg ptujskih predstavnikov tudi
gostje iz mariborske regije in repu-
blik, med njimi Majda Gaspari, iz-
vršni sekretar v CK ZKS. Posvet je
bil organiziran na pobudo komiteja
OK ZKS Ptuj, ki si skupaj z ostali-
mi družbenopolitičnimi organizaci-
jami v občini že dalj časa prizadeva
za uresničitev zahteve uporabnikov
zdravstvenih storitev — za združi-
tev zdravstvenih delovnih organiza-
cij ptujske in ormoške občine v
Zdravstveni center Ptuj in Ormož.
Vzpodbuda za posvet pa so bile
tudi neurejene pristojnosti občin-
skih in regionalnih zdravstvenih
skupnosti oziroma odnosi med ob-
činskimi, regionalnimi in republi-
ško zdravstveno skupnostjo.
Tako so na posvetu poskušali ce-
lovito obravnavati vsa vprašanja
zdravstva, v katerem še vedno orje-
mo ledino novim družbenoeko-
nomskim odnosom na podlagi svo-
bodne menjave dela. Zakon o zdru-
ženem delu in dokumenti kongre-
sov slovenskih in jugoslovanskih
komunistov dajejo skupščinam
zdravstvenih skupnosti posebni sta-
tus in naloge za boljše delo, saj se
morajo uveljaviti kot mesto dogo-
varjanja med uporabniki in izvajal-
ci. Občinska zdravstvena skupnost
je temeljna skupnost in odločilni
dejavnik za vse sporazume in do-
govore v občini, regiji in republiki.
Skupnost bi se naj za določene na-
loge dogovarjala oziroma jih pre-
našala v regijo in republiko, če je to
v njenem interesu.
Strokovne službe v mariborski
regiji še zdaleč kadrovsko ne ustre-
zajo potrebam 5 občinskih zdravst-
venih skupnosti, medtem ko je v
občinah le nekaj delavcev za izva-
janje zakonodaje na področju
zdravstvenega varstva. Za izvajanje
samoupravnega sistema in nekate-
rih strokovnih del je nujno, so ugo-
tovili na posvetu, organizirati stro-
kovne službe tudi v občinah, mora-
jo pa biti strokovno in družbeno-
politično usosobljene za izpolnje-
vanje nalog v zvezi z delom skup-
ščine in njenih organov. Novi vlogi
skupnosti pa je treba prilagoditi
sporazume, statute in druge splošne
akte. Menjavo dela je potrebno
vzpostaviti tudi med občinsko
zdravstveno skupnostjo in služba-
mi za izvajanje zdravstvenega var-
stva. Vse odprte probleme mora re-
šiti nova zakonodaja.
Dosedanja organiziranost zdrav-
stvenih delovnih organizacij v ptuj-
ski občini ni primerna. Se vedno se
pojavlja ,,dvojnost" nekaterih sto-
ritev, poleg tega pa zdravstvena
skupnost nima pregleda nad stroški
in obsegom vseh oblik zdravstvene-
ga varstva. Zato je potrebno izpe-
ljati dosledno menjavo dela in večji
vpliv uporabnikov na delo in orga-
nizacijo zdravstvenih delovnih or-
ganizacij. Le-te morajo biti organi-
zirane tako, kot to zahtevajo po-
treoe združenega dela in občanov.
Nova organiziranost v ptujski ob-
čini ni bila izvedena zaradi subjek-
tivnih teženj in premajhne družbe-
noekonomske razgledanosti neka-
terih zdravstvenih delavcev — v
TOZD Splošne ambulante ZZD in
Združenih lekarn Ptuj. Lekarniški
delavci so se že pred referendumom
izjasnili, da se z zdravstvenimi or-
ganizacijami ne želijo povezovati,
da pa se bodo povezovali z lekarna-
mi v regiji. Take odločitve so posle-
dica maržnega sistema pri prodaji
zdravil, ki odtujuje uporabnikom
pravico soodločanja pri oblikova-
nju cen, lekarniški službi pa daje
možnost neupravičenega zaslužka
sredstev zdravstvene skupnosti, saj
temelji na čisti kupoprodaji, je med
drugim dejala Silva Gorjup, pred-
sednica skupščine občinske zdravst-
vene skupnosti. Ob tem se postav-
lja vprašanje, ali se lekarniški de-
lavci zavedajo, da je ptujski občan
uporabnik in potrošnik zdravil in
da mora biti zagotovljen njegov
vpliv na organizacijo dela in
potrošnjo zdravil. Tak sistem
financiranja potrošnje zdravil, sla-
ba organizcija zdravstvene službe,
nezadovoljiva delitev dela so vzroki
neracionalnega trošenja že tako
premajhnih sredstev za zdravstveno
varstvo v občini. To pa povzroča
stagnacio ravni zdravstvenega var-
stva, nizke osebne dohodke
zdravstvenih delavcev, slabe med-
sebojne odnose med njimi, — kar
vse vpliva na odhajanje prepotreb-
nega zdravstvenega kadra iz obči-
ne.
Tako je bilo na posvetu ugotov-
ljeno, da občinska zdravstvena
skupnost ne sme in ne more biti me-
toda dela regionalne zdravstvene
skupnosti in jo je potrebno pre-
strukturirati. Postati mora najmoč-
nejši dejavnik v celotnem procesu
planiranja v zdravstvu, vpliv zdru-
ženega dela pa mora trajati do ures-
ničitve dogovorjenega plana. Zago-
tavljanje kadrov je prav tako skup-
na naloga zdravstvenih delovnih
organizacij in ostalega združenega
dela, ki jo izvajajo v združeni
zdravstveni organizaciji, saj samo-
stojnih TOZD v zdravstvu ne more
biti, zaradi povezanosti dela. Upo-
rabniki imajo pravico zahtevati ta-
ko organizacijo zdravstvenih orga-
nizacij, da bodo zagotavljale naj-
kvalitetnejše delo. Tako tudi ne bo
težav ob sprejemanju sporazuma o
izvajanju programa dela, če bodo
uporabniki uveljavili svoje potrebe
in zahteve, saj so — plačniki stori-
tev!
Na posvetu so sklenili, da bo ko-
misija pripravila do 10. oktobra za-
ključke in teze za nadaljnjo akcijo.
Koncem oktobra pa bodo na razši-
rjeni seji komiteja OK ZKS Ptuj
opredelili naloge in določili nosilce.
Tako bodo člani zveze komunistov
vzpodbudili akcijo za uveljavljanje
družbenoekonomskih odnosov v
zdravstvu. N. D.
Ptujske toplice - skupna naloga ptujskega gospodarstva
V fazi priprav je osnutek samo-
upravnega sporazuma o skupnem
poslovanju in razvoju Ptujskih
toplic. Da bi več izvedeli o tem,
smo se obrnili na Marjana
Ostroška, člana IS SO Ptuj, za-
dolženega za področje trgovine,
gostinstva in turizma.
Kakšna je vsebina in cilji tega
samoupravnega sporazuma?
,,Znano je, da so delovni ljudje
in občani ptujske občine že pred
leti združili sredstva oziroma po
pogodbah prispevali sredstva za
gradnjo Ptujskih toplic. V
skladu z zakonom o združenem
delu in na podlagi združevanja
sredstev in dela je posebna
komisija na pobudo IS SO Ptuj
pričela s pripravami na izdelavo
osnutka samoupravnega sporazu-
ma o skupnem poslovanju in
razvoju Ptujskih toplic. Pri tem ne
smemo mimo ugotovitve, da so
bile Ptujske toplice zgrajene na
željo vseh občanov in delovnih
ljudi ter za njihove potrebe.
Izredne naravne možnosti pa
dajejo Ptujskim toplicam tudi veli-
ke možnosti nadaljnjega razvoja. S
samoupravnim sporazumom bi
delavci temeljnih in drugih organi-
zacij združenega dela, dislociranih
obratov ter poslovnih enot, urejali
predvsem cilje, namen, pogoje in
način združevanja; način ugo-
tavljanja skupnega dohodka;
osnove in merila za ugotavljanje
udeležbe pri skupnem dohodku;
pogoje, način in roke vračanja
združenih sredstev in nadomestila
za gospodarjenje z združenimi
sredstvi; medsebojne obveznosti in
odgovornosti glede rizika v prime-
ru poslovanja z izgubo, posebne
odgovornosti ter način
samoupravljanja s skupnim
organom. Predvideva se tudi, da bi
imeli vsi, ki združujejo oziroma so
združili sredstva, skupen
samoupravni organ; najbrž bo to
konferenca združevalcev sredstev,
ki bo upravljala, sprejemala plane
o nadaljnjem razvoju Ptujskih
toplic in obravnavala tekoče
gospodarjenje".
Na kakšen način pa se bodo
združevala sredstva za nadaljnjo
gradnjo Ptujskih toplic?
, .Samoupravni sporazum
predvideva predvsem, da se
sredstva, ki so bila dana s po-
godbami za gradnjo toplic,
spremenijo v združena sredstva; na
ta način se tudi odpravlja kreditni
odnos v odnos združevanja
sredstev oziroma v dohodkovni
odnos kot je to predvidoma z
zakonom o združenem delu.
Omenjeni sporazum nadaljnji
razvoj samo nakazuje; konkretno
ga bo potrebno urediti s posebnim
samoupravnim sporazumom.
To obenem pomeni, da se
sredstva, ki so bila dana kot
kreditna sredstva, sedaj združijo
po predloženem sporazumu za
obdobje 15-tih let; po tem roku pa
se pričnejo z ustreznim
nadomestilom tudi vračati. V
obdobju združevanja sredstev pa
bi bili vsi združevalci sredstev ude-
leženi na skupnem dohodku."
,,Kako pa bo tekla razprava o
predloženem osnutku sa-
moupamega sporazuma v združe-
nem delu?
„Prve informacije o sporazumu
so bile podane že na minulem
posvetu z direktorji temeljnih or-
ganizacij in drugih organizacij ter
predsednikov delavskih svetov, ki
ga je organiziral IS SO Ptuj.
Razprava o tem sporazumu bo
predvidoma v mesecu oktobru.
Odločali pa bodo o tem predvido-
ma delavci na zborih delovnih
ljudi ali z referendumom," je
zaključil Marjan Ostroško.    MG
Marjan Ostroško

JUDI USPEŠNIM OZD JE TREBA
POSVETITI POZORNOST!"
Tako so med drugim ugotovili člani OK ZKS in
plen uma OS ZSS v Ptuju, ko so razpravljali o
samoupravni organiziranosti združenega dela v
skladu z določili zakona o združenem delu.
Pravzaprav že leta ponavljamo iste napake —
planiranje je slabo, ne samo da količinsko ne ustreza
številu temeljnih in drugih organizacij združenega
dela, tudi vsebinsko plani ne ustrezajo. Načrtovanje
kadrov je kljub svoji pomembnosti najbolj
zapostavljeno. Kako bomo izobraževali kadre, ki jih
bomo potrebovali čez nekaj let, ko pa v planih ne
predvidevamo kadrovskega štipendiranja — bomo
kadre nenehno ,,kradli" tistim, ki ne delajo iz rok v
usta, temveč mislijo vnaprej? Ze velikokrat smo
poudarili, da je treba s takšno prakso prekiniti.
Poleg tega še vedno niso uveljavljeni dohodkovni
odnosi med temeljnimi organizacijami, še vedno se
zapiramo v meje temeljne organizacije in ne vidimo
širših, družbenih problemov, ki marsikdaj nastajajo
zaradi podjetniške miselnosti vodilnih struktur in
nezainteresiranosti delavcev v združenem delu za
uspešno poslovanje. Res je, da poskušamo
organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo
reševati iz nastale situacije s skupnimi močmi in jim
posvečamo vso potrebno pozornost. Ob tem pa
zanemarjamo uspešne kolektive, ki bi jih morali
vzpodbujati k doseganju še boljših rezultatov, je med
drugim dejal v svoji razpravi Alojz Gojčič, sekretar
MS ZKS Maribor. Takšne delovne sredine morajo
izstopati in postati vzpodbuda in vzor tistim, ki ne
poslujejo v skladu z začrtanimi okviri. Vedno
pogosteje se pojavlja vprašanje rešitve ,,sistemskih
odnosov" — ob tem pa se najbrže ne zavedamo, da
sistemske odnose — uvoz-izvoz, dohodkovne odnose
— rešujemo sami, saj so del našega življenja, ki ga
sami ,,načrtujemo", če smem uporabiti ta izraz.
Spet nam zmanjkuje časa, ko uveljavljamo
določila zakona o združenem delu. Vzrok ni samo
..neresnost", vzrok je tudi v pomanjkanju kadrov,
pa tudi tiste, ki jih imamo ljubosumno ,,skrivamo",
namesto da bi s skupnimi močmi urejali za celotno
gospodarstvo pomembne zadeve. Ob slabih rezultatih
gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta pa se
odpira tudi vprašanje sprotnega spremljanja
gospodarskih gibanj v občini, za kar odgovarjajo
tako člani ZK kot sindikata in ostalih družbeno-
političnih organizacij v posameznih delovnih sredinah
in na občinskem nivoju. To bi veljajo uresničiti tudi
ob podatkih za tretje trimesečje in jih čimprej
pripraviti za razpravo v katero pa se morajo vključiti
predvsem delovni ljudje — ne pa samo vodstva
družbenopolitičnih organizacij in vodilne strukture v
delovnih sredinah.
Vprašanje organiziranosti dislociranih obratov v
ptujski občini v TOZD ostaja še naprej odprto. In
ponovno so na seji ugotavljali, da si za organizira-
nost prizadevajo DPO, delavci v teh dislociranih
obratih pa ne. Niti ne pokažejo interesa ali vsaj
poskusa organiziranja, nasprotno, navajajo izgovore,
s katerimi poskušajo utemeljiti odklonilni odnos do
ustanavljanja TOZD, v svoji razpravi ugotavlja Dim-
če Stojčevski, organizacijski sekretar komiteja OK
ZKS Ptuj. Med njimi pa so vsaj štiri take, ki
izpolnjujejo vse pogoje, saj je v njih zaposlenih od 80
pa do 100 delavcev. Zato je med zaključki skupne
seje tudi ta, da morajo komunisti v teh obratih,
organizacijah združenega dela skupno s sindikati
proučiti pogoje za ustanovitev TOZD in jih obvezno
obravnavati v samoupravnih organih.
Ko je bila beseda o organiziranosti zasebnega
sektorja kmetijstva so udeleženci skupne seje sklenili,
da se morajo o enotni organiziranosti odločiti kmetje
sami. Za javno razpravo o organiziranosti zasebnega
kmetijskega sektorja v zadrugo, temeljne zadružne
organizacije, zadružne enote in proizvodne skupnosti
pa je pripraviti elaborat o družbenoekonomski
upravičenosti take organiziranosti, s predlogom vseh
samoupravnih aktov, ki so potrebni za ustanovitev
zadruge.
Za dosledno uveljavitev delegatskih odnosov je
potrebno okrepiti tudi vlogo informativnih dejavni-
kov, je zapisano v osnutku zaključkov skupne seje.
Vendar je težko reči, da lahko zgolj z informacijo
zagotovimo delegatsko samoupravljanje in politično
odločanje. Z informacijo je moč vplivati, od delega-
tov pa je odvisno, od njihove aktivnosti, znanja in
osveščenosti, kako bodo uveljavili delegatsko
samoupravljanje, za katero vemo. da ni na tisti stop-
nji, kot bi moralo biti.
N. D.
Nosilec naj bo Ptujska trgovina
Na seji družbenopolitičnega zbora SO Ptuj, so v
četrtek delegati najprej obravnavali informacijo o
tekočih gospodarskih gibanjih in uresničevanju
resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju
občine Ptuj v prvem polletju letošnjega leta.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je bila
dinamika industrijske proizvodnje v lanskem letu
zelo ugodna, letos pa ne dosega pričakovanj. Tako se
v ptujski občini bojujemo s prenizko rastjo industrij-
ske proizvodnje, ki je nižja od republiškega poprečja,
podobno je tudi s fizičnim obsegom proizvodnje, z
izvozom in z zaposlenostjo.
Rast osebnih dohodkov je očno nad
resolucijskimi predvidevanji, kar za 7,4 odstotka
višja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Delegati
so menili, da bo tako v gospodarstvu kot v družbenih
dejavnostih treba sprejeti ostrejša merila, da
zagotovimo izvajanje resolucijskih dokumentov in
določil ustave ter zakona o združenem delu.
V razpravi je beseda tekla tudi o prizadevanjih
ptujske trgovine, ki po združitvi Izbire in Mercator-
Panonije želi postati tudi nosilec razvoja v vseh
vidikih trgovske panoge. V dosedanjem razvoju so si
ptujske trgovske delovne organizacije pridobile ugled,
tradicijo in pomembno vlogo v občini. Prav zato, je
bilo poudarjeno v razpravi, mora biti nosilec razvoja
ptujske trgovine združeno delo ptujskih delovnih
organizacij, ne pa NA—M A iz Ljubljane, ki se že
ponuja ptujskemu prostoru.
Delegati so opozorili združeno delo, da je
potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti plani-
ranju, kadrovanju in zaposlovanju. Sklenili so, da
naj izvršn svet SO Ptuj mesečno, ali vsaj trimesečno
skliče direktorje delovnih organizacij in od njih
zahteva poročilo, kako v občini uresničujemo
sprejete resolucijske dokumente. Z navedenimi
pripombami so delegati tudi sprejeli informacijo o
gospodarskih gibanjih v letošnjem polletju.
Za konec je potrebno reči, da je bilo zasedanje
družbenopolitičnega zbora plodno, po vsebini bogato
in konkretno, kajti delegati so osvetlili probleme z
vseh strani, zlasti Se tiste, ki nastajajo ob izgubah v
posameznih temeljnih organizacijah združenega dela
v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih. zk
TEDNIK
— 5. oktober 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
RAZGOVOR s SEKRETARJEM KOMITEJA OK ZKS ORMO
Pravilna delitev dohodka - ključno
vprašanje našega razvoja
Ko je občinska konferenca ZKS Ormož
obravnavala polletno gosF>odarjenje v ormoški
občini, smo sekretarja komiteja, TONETA
LUSKOVICa zaprosili, da podrobneje razčleni
probleme na tem področju.
Na konferenci so člani skupno z individual-
nimi poslovodnimi organi ocenili gospodarjenje
v prvem polletju celotnega ormoškega združe-
nega dela. Nekatere njihove ocene so bile zelo
kritične, pa tudi vzpodbudne, kaj lahko k tej
oceni dodate?
,,Opredelili smo se za takšen družbeni
razvoj, ki zahteva odpravo družbenega odtuje-
vanja sredstev od delavcev in odpravo vseh oblik
in načinov monopola nad upravljanjem. Razvoj
samoupravljanja, ki smo ga dosegli v zadnjih
letih in dejanske spremembe, ki so v tem času
nastale, so takšne, da terjajo celovit pregled nad
gospodarjenjem, ne le v lastni sredini, marveč
tudi na nivoju celotne naše družbenopolitične
skupnosti. Seveda upoštevajoč pri tem delavca,
ki mora imeti pregled nad celotnim dogajanjem,
on je samoupravljalec.
Temeljna značilnost dosedanjega gospodar-
skega gibanja v občini je takšna kot v ostalih
občinah. V združenem delu smo prigospodarili
več dohodka, kar je zelo pozitivno, zaskrblju-
joče pa je, da smo skoraj povsod za osebne
dohodke namenili veliko več sredstev kot
normalno, vse to pa v škodo akumulacije. To
dokazuje, da smo osebne dohodke povečevali ne
glede na produktivnost, kar pomeni, da v dose-
danjem prizadevanju za spremembo družbeno-
ekonomskih odnosov gre vse preveč samo za for-
malnosti še vedno je namreč veliko mezdnih
odnosov.
Pri dosedanjem uresničevanju zakona o
združenem delu je bila prednost namenjena
delitvi dohodka, ne pa kako ga ustvarjati.
Dohodkovni odnosi si le počasi pridobivajo
domovinsko pravico, tako znotraj TOZD kot
tudi izven nje. Povečevanje osebnih dohodkov
na škodo akumulacije in reproduktivne sposob-
nosti, pomeni, da si žagamo vejo, na kateri
sedimo! Organizacije združenega dela, ki zapo-
stavljajo materialno osnovo gospodarjenja ne
morejo računati z napredkom. Se bolj zaskrblju-
joče pa je, da je tudi v negospodarstvu rast real-
nih osebnih dohodkov višja kot to določajo reso-
lucijska izhodišča. Glede na takšna gibanja in
resolucijske dokumente, da morajo sredstva za
osebni dohodek, splošno in skupno porabo rasti
počasneje kot narašča dohodek, je potrebno že
zdaj zavzeti stališče glede nadaljnjega zbiranja
sredstev za splošno in skupno porabo. Zato je
nujno potrebno, da se v občini Ormož zaustavi
zbiranje sredstev na osnovi prispevnih stopenj
takoj, ko bodo planirana sredstva za tekoče leto
zbrana."
Komunisti ste veliko razpravljali o nekaterih
problemih, ki nastajajo v združenem delu, pred-
vsem ste načenjali integracijska prizadevanja
oziroma začetne poizkuse, kako povišati
produktivnost, izkoriščanje obstoječih zmog-
ljivosti, zaposliti zaposlene itd. Kje so rešitve,
izhodi načetih in zastavljenih vprašanj?
,,Samoupravno združevanje dela in sredstev
mora omogočiti boljše izkoriščanje obstoječih
zmogljivosti v gospodarstvu, predvsem s popol-
nejšim izkoriščanjem zmogljivosti, z uvajanjem
novih tehnoloških postopkov, kar je zelo
pomemben dejavnik v boju za višjo produktiv-
nost dela, predvsem pa za večjo socialno varnost
delavcev. V občini Ormož do teh rezultatov
prihajamo, vendar nikoli gladko, brez odporov
in pomislekov. Skratka prepočasi prihajamo do
boljših rezultatov. V vseh takšnih primerih se
srečujemo z ozko podjetniško miselnostjo posa-
meznikov, zapiranje v okvire TOZD ali DO,
včasih pa tudi z nesposobnostjo ljudi. Se vedno
imamo nerešeno situacijo v SLOGU, kjer bomo
in bodo komunisti morali povedati kako in kaj
naprej. Ali je perspektiva res v tem, kaj je zdaj v
SLOGU ali je v povezavi z lesno predelovalno
industrijo v občini. Nekoliko boljšasituacija je v
OGRADU. kjer tečejo razprave o povezovanju z
GRADISOM, kar pa ni tako nepomembno ob
predvideni investiciji v višini osmih milijard sta-
rih dinarjev. V PRIMATU, v ormoški temeljni
organizaciji združenega dela je zares krhično
stanje, to je tudi edina organizacija združenega
dela, ki posluje z izgubo. V tej delovni sredini je
potrebna takojšnja politična akcija in sicer na
nivoju SOZD in TOZD. Ob vsem tem razmišlja-
nju so poglavje zase dislocirani obrati. V občini
Ormož je nekaj takšnih obratov, zato bo potreb-
no razmišljati kako naprej v INTESU, TONOSI
in drugod."
Kje ste se odločili za odločno in takojšnjo
akcijo, da bi tako v celoti uresničili resolucijske
dokumente razvoja?
,,Akcij je veliko. Največ pozornosti pa bo
potrebno posvetiti delavcem, da bodo odločali o
vseh bistvenih problemih tako v temeljnih samo-
upravnih skupnostih kot v ostalih delovnih sredi-
nah. Oceniti bo potrebno ali v TOZD sodelujejo
v procesu odločanja vsi delavci in zakaj samo
nekateri, zavreti bo potrebno tudi naraščanje
administracije. ZK mora posebno pozornost
posvetiti integracijskim procesom. Osnovne
organizacije ZK, po potrebi tudi komite in kon-
ferenca, morajo zastaviti enotno politično
akcijo, kajti integracije ne morejo biti stvar
samo komunistov ali delavcev, če pri tem gre za
gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za druž-
beni interes. V združenem delu bo potrebno
zagotoviti ugodnejšo delitveno razmerje in
zaostriti odgovornost tam, kjer osebni dohodki
niso odvisnosti od vloženega dela.
V vseh TOZD bo potrebno nemudoma
izdelati programe za dvig produktivnosti. Skrat-
ka nalog je veliko. S prizadevnim in aktivnim
delom vseh komunistov, delavcev in občanov
bomo rešili probleme razvoja." zk
FRANC TOŠ, DELEGAT 9. KONGRESA
SLOVENSKIH SINDIKATOV
U problemih
aluminijske industrije
je potnebno širše
spregovoriti
Franc Toš je zaposlen kot šofer v temeljni organizaciji Promet TGA
Kidirčevo. V sindikatih dela že okrog 22 let; opravljal je vrsto dolžnosti od
sindikalnega poverjenika, predsednika osnovne organizacije; sedaj pa je
tudi član občinskega sveta ZS Ptuj. Poleg tega je član DPZ SO Ptuj, v
okviru TGA je predsednik odbora za gospodarjenje v temeljni organizaciji
in predsednik odbora za gospodarjenje v TGA. Zelo aktiven je tudi v kra-
jevni skupnosti, kjer je sekretar KK SZDL in sekretar osnovne organizacije
ZKS.
Kakšno aktivnost ste začrtali v
okviru priprav na kongres?
,,V vsebinske priprave na kon-
gres smo se aktivno vključili. Do-
kumentov kongresa nismo zgolj
brali, temveč o njih razpravljali iz-
redno zavzeto in primerjali vsebino
le-teh z značilnostmi lastne sredine.
Precej smo se zadržali tudi pri vlogi
sindikalne organizacije ter govorili
o bodočih nalogah sindikata. Naj-
več pa je bilo govora okrog družbe-
no-ekonomskega položaja delavcev
v okviru delovne organizacije. Sin-
dikat pa se bo moral v bodoče bolj
zavzeto vključiti v razreševanje so-
cialne varnosti zaposlenih. V sindi-
katih pa smo tudi premalo naredili
za dosledno uresničevanje načel de-
litve osebnega dohodka po vlože-
nem delu, saj dlje od govoric nismo
prišli."
Tovarna glinice in aluminija
,,Boris Kidrič" Kidričevo je ena
izmed delovnih organizacij, ki je v
okviru vsebinskih priprav na kon-
gres zadolžena za analizo stanja na
področju samoupravncgadrižbene-
ga planiranja. Kako ocenjujete vlo-
go sindikata pri nastajanju plan-
skih dokumentov?
,,Moramo biti kritični in reči, da
te naloge sindikati nism.o v celoti
opravili. Da je temu res tako, doka-
zujejo tudi neizpolnjeni plani v
okviru TGA v prvem polletju letos.
Torej tudi tu nas čakajo še obsežne
in odgovorne naloge."
Kako je z dohodkovno povezavo
med temeljnimi organizacijami?
,,Lahko trdim, da je le-ta zado-
voljiva, manj pa zadovoljujejo do-
hodkovni odnosi v okviru sestavlje-
ne organizacije UNIAL. So zgolj
deklarativni, ne odgovarjajo niti
našim zahtevam, kaj šele zahtevam
zakona o združenem delu."
Kako pa je glede delovnih pogo-
jev delavcev?
.,Pri izboljšanju delovnih pogo-
jev delavcev smo doslej sindikalni
delavci prav tako malo storili. V
nekaterih temeljnih organizacijah
TGA oziroma obratih so izredno
težki delovni pogoji. To velja še
zlasti za elektrolizo. Seveda pa se
taka nerešena vprašanja odražajo
tudi v slabi realizaciji postavljenih
planov. Slabi delovni pogoji pa
tudi odražajo v stalnem pomanjka-
nju delovne sile, kar tudi velja za
elektrolizo, kjer so tudi slabe čistil-
ne naprave, predvsem pa dotrajana
oprema."
Uresničevanje zakona o združe-
nem delu. Do kod ste prišli?
,,Organiziranost po zakonu o
združenem  delu  smo nekako
izpeljali, manj pa smo zadovoljni z
rezultati pri nagrajevanju po delu.
Tako moramo v sindikatih več na-
rediti tudi pri nagrajevanju tistih,
ki delajo zunaj proizvodnje."
Kakšno vprašanje bi želel osve-
tliti na kongresu?
,,Na kongresu bi želel širši jav-
nosti predstaviti položaj aluminij-
ske industrije v Sloveniji. Težave, s
katerimi se v Kidričevem srečuje-
mo, niso zgolj ptujski problem,
temveč problem širše skupnosti.
Zato se mora v razreševanje proble-
matike aluminijske industrije
vključiti celotna družba. Slovenska
aluminijska proizvodnja je v
neenakem položaju z ostalo proiz-
vodnjo v Jugoslaviji. Mlajši alu-
minijski velikani v ostalih delih Ju-
goslavije so bolje in sodobneje ure-
jeni, imajo tudi druge prednosti in
zato tudi bolje poslujejo. Seveda ne
želim o naši problematiki govoriti
,,na pamet", želim, dajo pripravi-
jo odgovorni v okviru tovarne, saj
bo le na ta način celovita in obenem
kritično zastavljena," je odgovoril
Franc Toš, delegat 9. kongresa ZS
Slovenije iz Vitomarc.
MG
Franc Toš
foto: OM'
TitovoUžk^   '"^-^^'''mk
Poročali smo že, da se je tradicionahie
svečanosti ob 24. septembru dnevu osvoboditve
Užic udeležila tudi delegacija Zavoda Radio
Tednik Ptuj. O vtisih iz te veličastne predstave,
v kateri je sodelovalo okoli 1500 nastopajočih
smo že pisali, tokrat vam bomo v kratkem
poskušali predstaviti zgodovino in sedanjost
legendarnega mesta Titovo Užice.
Privlačno mesto z okoli 40.000 prebivalci
leži v živopisani dolini med hribi na 411 m
nadmorske višine. Dolino preseka bistra
planinska reka Djetinja. Titovo Užice je eno
samo križišče cest od 204 km oddaljenega
Beograda proti Črnogorskemu primorju,
Dubrovniku in Sarajevu. Pred II. svetovno
vojno je to mesto imelo okoli 8.000 prebivalcev
z nekaj industrije. Danes je to mesto moderne
arhitekture in močne industrije v katerem živi
več kot polovica občanov te občine. To mesto je
eno najpomembnejših političnih, ekonomskih
in kulturnih centrov zahodne Srbije.
Titovo Užice je tudi staro mesto z zelo
burno zgodovino. Stoletja je njegova slava rasla
in padala. Vse se je menjavalo, le eno je ostalo:
to mesto je slovelo po svobodnjaštvu in je od
nekdaj veljalo kot srediSče odporov. Iz te
sredine so zrasli delavski vodje Dimitrije
Tucovič, Radovan Dragovič in Dušan Popovič.
Najsvetlejši dragulj v bogati zgodovini tega
mesta pa je Užička republika, nastala leta 1941.
Celih 67 dni je živela kot edina svetla oaza v
srcu zasužnjene Evrope. Iz tega mesta med hribi
je centralni komite KPJ in Vrhovni štab NOV s
tovarišem Titom na čelu vodil vstajo po vsej
Jugoslaviji. V znak globoke zahvalnosti in spo-
štovanja do ljubljenega TITA se danes v najo-
žjem centru mesta — na Trgu partizanov
vzdiguje v zrak spomenik prvemu vojaku in
strategu jugoslovanske socialistične revolucije
Josipu Brozu Titu, po katerem nosi to mesto —
heroj tudi del svojega imena.
Ko je fašistični škorenj stopil na Jugoslavijo
v Užicu niso dolgo oklevali. Že julija 1941. so
bile v neposredni bližini mesta formirane užiške
partizanske čete.Kmalu so partizani zavzeli vsa
manjša mesta v okolici, 24. septembra 1941 pa
so osvobodili tudi Užice. Ta svoboda, dolga 67
dni je bila kratka a velika. Žal so že koncem
novembra 1941 Nemci zbrali prek 100.000
svojih vojakov in domačih izdajalcev ter od
vseh strani napadli svobodno Užice. Poslednji
odpor je bU delavski bataljon, ki je dobil
nalogo, da ustavi Nemce in tako ščiti umik
glavnine. Na legendarni Kadinjači je okoli 250
delavcev — borcev nekaj ur bojevalo krvavi boj
z nadmočnim sovražnikom. Vsi — do zadnjega
so tega dne, 29. nov. 1941 padli
za svobodo ter tako omogo-
čili partizanski glavnini z ranjenci, da se je
umaknila v gozdove Zlatibora. Danes stoji na
vrhu Kadjnjače skromen spomenik, njegov vrh
je videti daleč na okoli. Na njem je komaj pro-
stora za 250 imen padlih, katerih spomin bo
večno živel daleč naokoli. M. Ozmec
Slikovit po^ed na Titovo Užice ob bistri planinski reki Djetinja
Foto: M. Ozmec
ZVEZA KOMUNISTOV
V krajevnih
skupnostih
Komunisti ne razumejo ali pa nočejo
razumeti pomena nove metode dela, nove vloge
osnovne organizacije v krajevni skupnosti, je v
nedavnem pogovoru z novinarji omenil Dimče
Stoječevski, organizacijski sekretar komiteja
OK ZKS Ptuj, ko je bila beseda o vlogi
komunistov in njihovih nalogah v krajevnih
skupnostih. U ustanavljanjem osnovnih
organizacijah v osnovnih šolah se nekoliko-
slabijo OO v krajevnih skupnostih, pravijo čla-
ni le-teh. Ob tem pa ne vidijo, da se mora
partijska organizacija v soian usianovm zato,
da bi temeljiteje izvajala svojo specifično
nalogo na področju vzgoje in izobraževanja v
sistemu usmerjenega šolstva. Prav tako je pri
miličnikih, ki so sedaj vključeni v organizacije v
krajevnih skupnostih in iščejo zgolj statutarno
načelo, da je možno organizirati partijsko
organizacijo. Ob tem pa pozabljajo na svojo
funkcijo — njihovo mesto je tudi v krajevni
skupnosti med ljudmi, pa naj gre za varnost,
družbeno samozaščito, narodno zaščito in
podobno.
Ne glede na to, ali je član organiziran v
delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti —
vsi morajo aktivno sodelovati pri izvajanju
zastavljenih nalog tako v delovni organizaciji
kot v krajevni skupnosti. Tako bodo tudi bolj
kvalitetno odločali in razpravljali o vseh
vprašanjih, ki se pojavljajo v sredini v kateri ži-
ve ter resnično uveljavljali načela zveze
komunistov.
Po drugi strani pa si morajo komunisti
prizadevati za sprejem mladih članov v svoje
vrste, ki so s svojim delom pokazali, da se
strinjajo, da poznajo in izvajajo načela zveze
komunistov — pa naj bodo to mladinci v delov-
nih organizacijah ali v krajevnih skupnostih,
posebej je pomembno, sprejeti v članstvo mlade
kmetovalce. Prav na področju sprejemanja
novih članov so partijske organizacije premalo
storile.
Seveda je naloga komunistov, da so aktivni
v samoupravnih organih v krajevnih
skupnostih. Delovati morajo znotraj ostalih
družbenopolitičnih organizacij in uveljavljati
nove metode dela, kot je zapisano v kongresnih
dokumentih. Ne moremo reči, da doslej take
aktivnosti ni bilo, nasprotno, vendar je potreb-
no z novo metodo dela doseči še večjo poveza-
nost vseh dejavnikov v krajevni skupnosti in
povezanost krajevne skupnosti z združenim
delom — zaradi sprotnega reševanja
obojestranske problematike, zaradi boljšega
planiranja in uresničevanja sprejetih delovnih
programov. Da bo nova metoda dela resnično
uveljavljena pa bo moč doseči le tako, da bodo
vsi komunisti resnično aktivni člani, ne pa zgolj
opazovalci in redni ,.obiskovalci" sestankov
osnovnih organizacij ZK ali ostalih organov, v
katerih sodelujejo.
N. D?
Obsežne naloge sindikatov
v podružbijanju ljudske obrarnbe
in družbene samozaščf'e
Komisija za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito pri občinskem svetu ZS Ptuj je že v
preteklem letu opravila izredno pomembne
naloge na področju podružbljanja ljudske
obrambe in družbene samozaščite. Ko so člani
komisije novega mandata pred dnevi
razpravljali o bodočih nalogah na tem področju
so ugotovili, da kljub temu ostaja še vrsta nalog
nedorečenih. Dokaj aktivna je bila komisija
tudi pri pripravi potrebnih dokumentov s tega
področja. Lahko pa rečemo, da bo njena aktiv-
nost v prihodnje morala preiti tudi v temeljne
sredine, kjer se ugotavlja, da odbori za LO in
DS povsod ne delajo najbolje. Ce se samo
ustavimo pri kadrovski zasedbi odborov, kjer ni
najboljša zastopanost mladine in žensk. Največ
pa bo potrebno narediti na področju
usposabljanja članov odborov.        "      \fG
s SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO PTUJ
Neaktivni delegati i
Morda bi bilo pravilneje zapisati, večina neaktivnih delegatov na ]
zadnji seji ZZD. Ob obravnavanju informacije o tekočih gospodarskih
gibanjih in uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in
razvoju občine Ptuj v prvem polletju letošnjega leta, so bolj kot ne —
molčali. Spregovorila je le delegatka odbora za družbenoekonomske '
odnose in razvoj ter finančna vprašanja pri ZZD. Kaj pa ostaU?
Janko Mlakar, predsednik OS ZSS Ptuj je v svoji razpravi lepo
povedal, kaj je temu vzrok. Neaktivnost delegacij, ki se ne poglabljajo v
problematiko svoje delovne sredine in zgolj formahio obravnavajo
gradivo za seje zbora združenega dela. V občini imamo 5 TOZD, ki so
poslovale z izgubo, pa med delegati teh TOZD ni bilo nobenega, ki bi
odkril vzroke takemu poslovanju in naštel sprejete ukrepe. Izjema je bil
delegat TOZD Proizvodnja aluminija, kjer so na pobudo 00 ZKS
obravnavali trenutno stanje temeljne organizacije, nakazah vzroke in
možne rešitve tako v sami temeljni organizaciji kot v delovni organizaciji.
Ob strani pa ne bi smele ostati tudi tiste organizacije združenega
dela, ki so poslovale uspešno, pa se ob delu srečujejo z določenimi
težavami, ki bi jih moralo reševati celotno združeno delo, pa naj bodo to
vprašanja dohodkovne povezanosti TOZD v delovnih organizacijah,
vprašanja izvoza in uvoza in podobno. Tudi svobodna menjava dela je za
marsikoga neznanka. Ali je temu kriva zgolj nezainteresiranost delavcev
ah je vzrok kje drugje? Najbrže ga je iskati v neustrezni urejenosti
samoupravnih aktov, Ki ne določajo obveznosti in pravic delegacij, saj so
marsikje le formalne skupine, ki niso dovo^ seznanjene niti s
problematiko svoje delovne sredine, kaj šele da bi jih zanimal položaj
celotnega gospodarstva v občini ali regiji. Delček krivde je tudi v
gradivih, ki so zelo strokovno pripravhena, pa vendar je v delovnih
organizacijah toliko strokovnjakov, ki bi lahko marsikatero nejasnost
pojasnili. Tu pa spet naletimo na staro težavo - izobraževanje delegatov,
ki ni samo naloga SZDL, je naloga vsakega delegata posebej. Delegatske
odnose je moč uresničevati le, ce jih v celoti poznamo, če spremljamo
dogajanje in aktivno sodelujemo pri reševanju spornih vprašanj. Ki se
pojavljajo v določeni sredini.
Trenutno stanje ptujskega gospodarstva je dovolj zaskrbljujoče, da
vzpodbudi k delu vse odgovorne dejavnike, ne samo vodstvene strukture,
družbenopolitične organizacije^ temveč vse delavce. Skupno smo
planirah, vsi smo zeleh višji družbeni in osebni standard. Zagotoviti pa si
ga moramo z lastnim delom!
N.D.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
5. oktober 1978 —
TJgDNIK
SLOVENSKA BISTRICA
Idejno usposabljanje
v organizaciji komisije za idejno-politično usposabpnje komunistov
pri OK ZKS Slov. Bistrica, se je 28. septembra pričel jesenski del
seminarja, namenjen kandidatom za sprejem v ZK. Seminar je trajal en
teden v popoldanskih urah, udeležilo pa se ga je skupno 70 slušateljev.
Večinoma domači predavatelji so jih seznanili z osnovami marksizma,
vlogo in likom komunista in z zgodovino ZKJ.
V okviru komiteja OK ZKS in tudi v osnovnih organizacijah ZK
u^^pešno uresničujejo sklepe osmega kongresa ZKS, kije poudaril nujnost
sprejemanja v ZK vseh tistih, ki si prizadevajo za nadaljnjo izgradnjo
socialističnih samoupravnih odnosov v vseh samoupravnih sredinah.
Pomembno je tudi to, da je med kandidati za ZK največ delavcev iz
delovnih organizacij na področju go^odarstva.
Pred kratkim se je začel tudi prvi oddelek dopisne marksistične šole,
ki šteje skupno 30 članov, trajal pa bo do konca novembra letos. Njihove
izobraževalne oblike so razdeljene na šest tematskih področij. Dopisno
šolo organizira medobčinsko studijsko središče v Mariboru. Pri komiteju
OK ZKS v Slov. Bistrici pa že pripravljajo novih 25 kandidatov za
naslednji oddelek dopisne šole, pričakovati pa je, da se bo v ta oddelek
vključilo še več kandidatov.
Iz občine Slov. Bistrica se trenutno trije člani izobražujejo tudi v
trimesečnem tečaju teorije in prakse marksiszma, eden član ZK pa je v
srednji politični šoli v Mariboru.
Viktor Horvat
Urejeno okolje
si želimo?
To vprašanje postavljam zaradi vse večjih prizadevanj za urejenost
oko^a v keterem živimo in delamo. Ob vseh prizadevanjih se pozornemu
opazovalcu utrne več dvomljivih misli o naših načrtih. Kaj naj to
pomeni?
Opisala bi le primer Volkmerjevega naselja, pa so še drugi, nič manj
„blesteči". Vsaka nova stanovanjska soseska je v zadnjih letih vseljena
šele takrat, ko je okolica stanovanjskih poslopij asfaltirana in ko so
urejene tudi zelenice. Pravi užitek je pogledati bujno zelenje in rožnate
okrasne grmiče, ki se bohotijo okrog lepih novih stavb. Stanovalci tudi
glasno negodujejo, če ni urejenih - beri asfaUiranih ~ cest in parkirnih
prostorov za jeklene konjičke. Priz.adevajo si, da bi otroci cim manj
hodili po zelenicah, da ne bi uničili lepe zelene površine. Toda, takoj ko
travne bilke pokukajo na dan in veselo oznanjajo pomlad, se prične
„teror". Teror med travnimi bilkami. Kljub asfaltiranim cestam, kljub
asfahiranim parkirnim prostorom, pogumno parkiramo avtomobile na
zelenicah, jih tam očistimo in pri tem „strašno" pazimo, da ne bi
poškodovali zelenic.
Asfaltirane poti do stanovanjskih blokov so naenkrat predolge, tako
čudno speljane, da moramo narediti kar celih 10 korakov več, če želimo
priti do stanovanja. Pametne glave so se spomnile, da današnji tempo
življenja zahteva vse več časa - zakaj bi torej izgub^ali naš dragoceni čas
s tem, da bi hodih po asfaltu, če pa s prečkanjem zelenice prihranimo
kar celih 10 korakov. Ni kaj, odlična ideja! In tako je takih pametnih
glav vse več in kaj hitro nastane bližnjica - naravnost čez zelenico.
Pa nismo taki, da se ne bi zavedah pomena teh zelenih površin, o ne.
Otrokom ne dovolimo, da bi skakali po zeleni travici, saj jo lahko
uničijo. Naj se igrajo na cesti, tam imajo dovolj prostora, - lahko pa
gredo tudi v park ob Dravi, kjer se lahko marsikaj nauče o urejanju
zelenih površin ah pa v Ljudski vrt, tam je že vse urejeno! Samo ne na
zelenice pred bloki - te so rezervirane za avtomobile, ko je na
parkiriščih gneča in za bližnjice, - saj jih dandanes tako krvavo
potrebujemo!
N.D.
Ali bomo lahko do leta 1980 zajeli 1465
otrok v organizirano varstvo in vzgojo?
Pri sprejemanju programa dejavnosti na
področju otroškega varstva v občini Ptuj, je
izvršni odbor skupnosti na nedavni seji obširno
razpravljal o težavah, ki kljub velikim vlaga-
njem v zadnjih letih, to področje družbene
dejavnosti še vedno spremljajo. Ob tem seveda
ni mogel mimo podatkov, da je kljub otvoritvi
novega vrtca za 120 otrok Na Obrežju, po zad-
njih podatkih, ki smo jih dobili v vzgojno
varstvenem zavodu v Ptuju, ostalo brez varstva
oziroma dobilo zavrnjene prošnje z
obrazložitvijo, da trenutno ni prostega mesta
kar 214 staršev za 156 otrok v jaslih in 58 za
sprejem v vrtec. Ta številka pa še ni popolna,
ker se nekateri starši obračajo tudi neposredno
na krajevne skupnosti. V lanskem letu je bilo na
primer v tem času brez varstva 218 otrok.
Stanje se je sicer nekoliko izboljšalo v korist
otrok, ki dosegajo starost za vrtec prav zaradi
novih zmogljivosti Na Obrežju. Razmere v
sprejemu otrok v jasli pa se iz leta v leto slab-
šajo. Rastejo novi stanovanjski bloki, hitro se
razvija nova soseska o kateri govorimo, da bo
kmalu novi Ptuj in ravno tu je največ mladih
družin.
Ce pa pogledamo kakšno je stanje v vrtcih,
kj jih imamo v nekaterih krajevnih skupnostih,
pa moramo žal povedati, da nič kaj
vspodbujajoče za to vrsto širitev v prihodnje. O
tem bo sicer izvršni odbor skupnosti otroškega
varstva v Ptuju izdelal posebno anaUzo, dejstvo
pa je, da smo morali zapreti enoto vrtca v
Vitomarcih, ki je iraela vpisane samo štiri
otroke in podobno bi morah storiti še kje, če ne
bi zadeve reševali po drugi poti.
Vse to je vodilo tudi predsedstvo in izvršni
odbor skupnosti otroškega varstva, da bo
potrebno sredrijeročni program širitve oziroma
novogradeni na tem področju spremeniti v toli-
ko, da bomo do leta 1980 lahko le delno pokrili
potrebe z gradnjo vrtca v Rogoznici in
načrtovanimi jasli in vrtcem za 200 otrok na
Ziheiiovi ploščadi v bližini Ljudskega vrta. S
tem bi do konca leta 1980 zajeli v organizirano
vzgojo in varstvo 1465 otrok, kar pomeni 20 %
starih otrok od osem do sedmih let ali 18 %
vseh predšolskih otrok v občini.
Ko govorimo o programu za leto 1979 in
1980 težav s sredstvi za pokrivanje dejavnosti
na področju enotnega in dopolnilnega
programa ne bo, vprašanje pa je kako bomo
zmogli načrtovane investicije in kje bomo
zagotovila sredstva. Novogradnja vrtca za 80
otrok v Rogoznici je zagotovljena in tudi sred-
stva zanjo, načrtovani vrtec na Ziherlovi
ploščadi s centralno kuhinjo in upravnimi
prostori pa bo veljal predvidoma dve milijardi
in 200 milijonov starih dinarjev. Zanj nekaj
manj kot 900 milijonov dinarjev ne bo
zagotovljenih iz znanih in razpoložljivih virov.
Gradili bi ga naj v dveh fazah — najprej jasH za
100 otrok in centralno kuhinjo in sicer v
prihodnjem letu, leto kasneje pa še drugo fazo
vrtca za 100 otrok in upravne prostore vzgojno-
varstvenega zavoda, ker je v dosedanjih, lahko
jih enostavno imenujemo ,,luknje" delo
nemogoče. Tako bi bila do leta 1980 tudi neka-
ko zaključena gradnja na tem območju in v
celoti urejena okolica, ker je predvideno v tej
krajevni skupnosti tudi osrednje praznovanje
občinskega praznika leta 1980.
IVIanjkajoča sredstva za to investicijo bi
lahko zagotovili le s prispevno stopnjo — so
menili člani predsedstva in izvršnega odbora
otroškega varstva o čimer bo seveda še tekla
beseda v različnih forumih in skupščinskih
telesih.
Dejstvo pa je, da so potrebe vehke, da vsak
dan rastejo, da vse prošnje staršev le ne morejo
iti kar tako mimo nas in da bomo morali takega
sprejeti v vseh fazah pogovorov in dogovorov,
nenazadnje pa se tudi v združenem delu odločiti
kako naprej. Skupnost lahko svojo nalogo
opravlja le takrat, ko so ji za to dani pogoji. V
čudeže pač danes nihče več ne verjame.
mš
Sindikat o nalogah v kmetijstvu
v torek, 26. septembra 1978 je bila v Ptuju v
delavskem domu Franca Krambergerja skupšči-
na sindikata delavcev kmetijstva in živilske indu-
strije Slovenije! Skupščine so se poleg novoizvo-
ljenih delegatov iz vseh slovenskih občin udele-
žili tudi dosedanji člani republiškega odbora ter
večje število gostov iz vse Jugoslavije. Tako je
bila dvorana zasedena do zadnjega kotička.
Po bogatem uvodnem poročilu, ki ga .je
prečital dosedanji predsednik repubUškega
odbora Tone Jereb, je sledila pestra in zanimiva
razprava, v katero so posegU tako delegati kot
gostje.
Predsednik občinskega sveta Zveze sindika-
tov Ptuj Janko Mlakar je najprej pozdravil
udeležence skupščine v imenu DPO in DPS
občine Ptuj in jim zaželel v našem kraju dobro-
došlico. Nato je v izbranih besedah predstavil
ptujsko občino v gospodarskem samoupravnem
in političnem smislu, zlasti je poudaril vlogo
delavcev in kmetov, ki se ukvarjajo s kmetijsko
dejavnostjo.
Ivan Hržič, delegat iz Ormoža je razpravljal
o kmetijski proizvodnji v privatnem sektorju, o
uveljavljanju hlevskih skupnosti, o pomenu in
vlogi kmetijske pospeševalne službe ter o
dosedanjih izgledih za proizvodnjo sladkorne
pese in sladkorne tovarne v Ormožu. Ob koncu
je pikro pripomnil, da nismo uspeli v podravski
regiji oblikovati kmetijske SOZD, nikogar pa
tudi nismo poklicali na odgovornost za ta pro-
pust.
Cilka Vogrin, delegatka iz Maribora je govo-
rila o tem, da bo potrebno izvršiti revizijo samo-
upravnega sporazuma, ki določa pogoje o
ukinitvi nočnega dela pekov. Sveti potrošnikov v
mariborski občini namreč energično zahtevajo že
v ranih urah sveži kruh, katerega pa jim brez
nočnega dela pekov ne morejo nuditi. Delegatka
se je zavzela, da se naj ta problem razrdi spora-
zumno med peki in potrošniškimi sveti.
Tone Taciga, delegat iz Ptuja je najprej
obrazložil, kako si v KK Ptuj zamišljajo bodočo
organiziranost zasebnega sektorja kmetijstva v
ptujski občini, nato pa je govoril še o škodi, ki so
jo letos povzročile elementarne nesreče v kmetij-
stvu ptujske občine in o ukrepih, za katere smo
se v Ptuju odločili, da bi škodo omilili.
Marina Juvančič, delegatka iz Ljubljane je
obrazložila načrt HP Kolinska za organizacijo
družbene prehrane v Ljubljanski regiji ter pozva-
la proizvajalce kmetijskih pridelkov in živil, da
se vključijo v to akcijo. Janez Bohar iz Murske
Sobote je govoril o usmeritvi za delovanje sindi-
kata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji
Slovenije v prihodnjem obdobju. Igor Korinšek,
delegat iz Kranja je poročal, kako deluje na
Gorenjskem agroživilski kompleks.
Bogdan Todorovski, sekretar zveznega odbo-'
ra delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni indu-
striji Jugoslavije je pozdravil skupščino v imenu
zveznega odbora ter poudaril vlogo tega sindika-
ta. Poseben poudarek je dal nalogam, ki jih
imajo njegovi člani na področju družbenoeko-
nomskih odnosov, zlasti še pri večji produktiv-
nosti ter kvaliteti dela. Obrazložil je tudi predvi-
deno bodočo organiziranost in vlogo Zveze
sindikatov Jugoslavije ter njenih strokovnih
odborov, o čemer bo sprejeta dokončna odloči-
tev na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.
Janez Oven, delegat iz Kočevja je v razpravi
govoril o položaju kmetijstva v naši družbi, pri
tem pa še posebej izpostavil probleme, ki jih
družbeno, zlasti pa še privatno kmetijstvo s
težavo premaguje. Jože Vovk, delegat iz Brežic
pa o družbeno ekonomskih odnosih in usmerit-
vah na področju združevanja dela in sredstev z
zasebnimi proizvajalci — združenimi kmeti.
Drago Cater, delegat iz Ptuja je najprej
ugotovil, da se proces združevanja zemlje, dela
in sredstev prepočasi odvija. Vzrok za tako-
stanje je med drugim tudi v tem, da je družbeno
politično delo delavcev, ki delamo v kmetijstvu
in živilstvu, vse premalo prisotno pri tem. Prav
gotovo smo poleg SZDL najbolj poklicani in
odgovorni za nadaljnjo socialistično preobrazbo
prav mi, ki delamo v družbenem sektorju kmetij-
ske proizvodnje. Tudi med članstvom ZK je
vključenih vse premalo kmetov. Pripravljeno
gradivo za 9. kongres ZSS, ki govori o možno-
stih za vključevanje kmetov v naš sindikat, je vse
pretogo. Zato naš sindikat ne sme mimo tega in
se mora v nadalje zavzemati za to, da bomo vsak
v svojem okolju čim več prispevali k pogloblje-
nemu političnemu delu na tem področju.
Drago Cater je tudi poveded, da je med toli-
kimi delegati edini delegat iz vrst slovenskih
delavcev—perutninarjev. Že lani so slovenski
perutninarji proizvedli največ mesa in sicer prek
40.000 ton, medtem, ko smo proizvedli v SRS
govejega mesa le nekaj nad 38.000 ton, svinjske-
ga pa nekaj nad 16.000 ton. Sicer Perutnina Ptuj
z ostalimi slovenskimi perutninarji dosega iz leta
v leto racionalnejšo in visoko produktivno proiz-
vodnjo, ki zlasti ob občutnem pomanjkanju dru-
gih vrst mesa nadomestuje to vrzel. Imamo pa
izredno velike težave pri nabavi surovin, zlasti še
koruze, katere cena je že dalje časa nerazumljivo
visoka, je pa tudi ni vedno dobiti na domačem
trgu. Zato je apeliral na novi republiški odbor,
naj se zavzame za to, da ne bo na tržišču surovin
v bodoče prihajalo do takih anomalij. Ob koncu
razprave je Drago Cater še poudaril, da bomo
morali tudi v nadalje nuditi manj razvitim
območjem kot so pri nas Haloze in Slovenske
gorice, več družbene in solidarnostne pomoči, če
nočemo, da bodo še nadalje naSe Haloze same-
vale, čeprav še imajo čisto okolje, zelenje, cve-
tice, ptice, divjad in drugo, kar je privlačno za
rekreacijo delovnih ljudi. Asfaltne ceste, vodo-
vod in večje moderne kmetije bi prav gotovo
postale turistična privlačnost na teh območjih,
kmečki turizem pa dopolnilna dejavnost na ure-
jenih kmetijah.
Ivan Kukovec, podsekretar zveznega komi-
teja za kmetijstvo SFRJ je pozdravil skupščino v
imenu tega komiteja ter govoril o problemih in
težavah, s katerimi se bolj ali manj uspešno spo-
prijemajo na zveznem nivoju. Opozoril je na to,
da moramo biti kmetijci zelo realni ter že zdaj
ukrepati, ko se nam obeta slabša letina žit, zlasti
še koruze. Pri razreševanju težav v kmetijstvu pa
je dal za primer Ormož, ki se je ob sladkorni to-
varni vsestransko organiziral in povezal ter tako
široko zastavil svoj program, ki bo nedvomno
tudi realiziran.
Slavko Glinšek, podpredsednik Zadružne
zveze Slovenije je pozdravil skupščino, čestital k
doseženim rezultatom in pozval vse delavce tega
sindikata k najtesnejšemu sodelovanju z Zadruž-
no zvezo Slovenije za nadaljno in čimprejšnjo
uresničitev zakona o združenem delu, zakona o
združevanju kmetov in drugih kmetijskih zako-
nov, ki bodo Se sprejeti v letošnjem letu.
Emil Šuštar, sekretar predsedstva ZSS je
zaključil razpravo s čestitkami temu sindikatu za
dosežene lepe rezultate ter zaželel novo izvolje-
nemu odboru veliko uspehov.
Po sprejetem začasnem statutarnem skl-jpu o
organiziranosti in delovanju sindikata ter
razprave o dokumentih 9. kongresa ZSS ter 8.
kongresa ZSS sledila razrrfitev dosedanjega
republiškega odbora in njegovih organov. Dose-
danjemu predsedniku Tonetu Jerebu ter
sekretarju Dahborju Hladniku se je v imenu vseh
udeležencev zahvalil Drago Cater, ki je
skupščino tudi vodil kot delovni predsednik. Sle-
dile so volitve novega 48-članskega republiškega
odbora, delegacije za zvezni odbor ter člana v
republiški svet ZSS. Visoka udeležba delegatov
in gostov na skupščini i je pripomogla, da je ob
zelo bogati razpravi ter ob tovariškem vzdušju
skupščina res odlično uspela.
Po končani skupSčini so se na I. seji sestali
novoizvoljeni člani republiškega odbora in
izvolili novo vodstvo: 11-članski izvršni odbor, v
katerega so bili z območja podravske regije izvo-
ljeni kar štirje člani in sicer: Drago Cater iz
Ptuja, Cilka Vogrin iz Maribora, Ivan Hržič iz
Ormoža in Darja GorSe od Lenarta. Za pred-
sednika republiškega odbora je bil izvoljen Janez
Bohar iz Murske Sobote, za sekretarja pa Viktor
Marine iz Ljubljane.
Drago Cater
Udeleženci skupSiine med zasedanjem.
Foto: Kosi
Kidričevo
Vsem gospodinjstvom
statut KS
v krajevni skupnosti Kidričevo so začeli z javno razpravo o osnutku
statuta krajevne skupnosti tako, da so vsakemu gospodinjstvu dostavUi
po en izvod osnutka statuta. Razprava bo trajala 30 dni.
V naslednjih dneh se bodo sestali predstavniki krajevne konference
SZDL, organov krajevne skupnosti, osnovnih organizacij ZKS in ZSMS
ter se dogovorili o nadaljnjem poteku te pomembne družbene akcije,
predvsem pa o sklicu zborov občanov, na katerih bodo ti dajali svoje
pripombe, mnenja in predloge ter obravnavali drugo problematiko
krajevne skupnosti.
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri KK SZDL se je
prav tako sestal in iz vrst evidentiranih pripravil predloge za nova vodstva
v krajevni skupnostL Tako se je po dopustniškem vzdušju začelo spet
intenzivno družbeno-politično delo, ki ga žeUjo v vseh organih,
organizacijah in društvih na območju KS Kidričevo opraviti vsebmsko
kar najboljše. F.Meško
Slovenska Bistrica
Plan v zdravstvu
ne bo uresničen
V občini Slovenska Bistrica
načrtujejo do leta 1980, poveča-
nje zdravstvenih dejavnosti in tudi
števila kadrov v tej dejavnosti. Po
predvidevanjih iz družbenega
plana 1976-1980 bi tako leta
1980 prišlo na enega zdravnika v
osnovni dejavnosti 1.768 oseb. Na
enega zobnega terapevta pa 1.989
občanov.
Iz dosedanjih dosežkov je
mogoče oceniti, daje plan, čeprav
postavljen na osnovi dosedanjega
razvoja in potreb, težko dosegljiv
in že dcoraj zagotovo tega do
konca   predvidenega   razvojnega
plana ne bo mogoče uresničiti,
vsaj na pomembnejših zdravstve-
nih področjih ne. Še danes se v tej
občini srečujejo s težavami
pridobivanja zdravstvenih kadrov.
Sedaj zdravi eden zdravnik še
blizu 6.260 oseb. Zobni terapevt
pa 3.130 občanov. Tudi na
področju osnovnega in dispanzer-
skega zdravstvenega varstva bele-
žijo stagniranje glede kadrov.
Razveseljivo ost^a le edino
prijetno poznanje, daje v občini
storilo vidnejši korak k izboljšanju
dispanzersko varstvo žena, otrok
in mladine. Viktor Horvat
TOVARNA GUNICE IN ALUMINUA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO
SPREJME VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V ELEKTROLIZI.
PRIJA VE SPREJEMA SPLOŠNI SEKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE.
TEDNIK -5. oktober 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Tudi pionirji pred novimi nalogami
PRAZNIK PIONIRJEV
Po filmu o Titu, o njegovem
delu v enem dnevu, in nekaterih
športnih tekmovanjih so se
pionirji v petek dopoldne zbrali v
domu Franca Krambergerja v
Ptuju na pionhski konferenci, ki
je bila posvečena dnevu pionirjev.
Na konferenci so sodelovali
predstavniki vseh pionirskih or-
ganizacij iz osnovnih šol ptujske
občine.
• V imenu občinske zveze
pr^ateljev mladine Ptuj je pionirje,
pionirske mentorje in goste
jozdravUa Lizika Lacko, ki je
conferenci zaželela uspešno in
dobro delo. V nadaljevanju so
delegati iz osnovnih šol podali
letna poročila o njihovem delu. Iz
referatov smo lahko slišaU, da se
pionirji ponekod bolj, drugod spet
manj vključujejo v različne akcije
in na sploh v družbeno življenje
krajevne skupnosti oziroma šole.
Ko so pionirji - delegati
pregledali prehojeno pot in si ob
začetku novega šolskega leta
zastavili nove naloge, je kon-
ferenco v imenu vseh družbeno-
političnili organizacij in skupnosti
občine Ptuj pozdravil predsednik
občinske skupščine, Cveto Do-
plihar, ki je dejal, da so pionirji
prav gotovo sestavni del našega
dela in življenja in jim zato gre
posebna pozornost, pionirjem
moramo tudi mi starejši pri
sluhniti, poznati moramo njihove
probleme in težave. Ob koncu je
vsem pionirjem še čestital praznik
in jim pri igri, učenju, zabavi žele
veliko dobre volje, uspehov in
razigranosti.
Pionirje sta ob tej priložnosti še
pozdravila predsednik občinskega
odbora ZZB, Janko Vogrinec in
Branko Novak, sekretar občinske
konference ZSMS Ptuj, ki je dejal,
daje pionirska organizacija osnova
za gradnjo dobre osnovne orga-
nizacije ZSMS.
Po skupinskem fotografiranju
pred domom sindikalnih delavcev,
so pionirji obiskali še Kreditno
banko, kjer so namenu predali
novo, okusno opremljeno mla-
dinsko in pionirsko liranilnico. V
imenu delavcev banke je pionirje
pozchavil vodja poslovne enote,
Anton Purg. Opaziti je bilo, da so
pionirji sobo sprejeli za svojo,
kajti vzdušje je bilo zares
imenitno.
7,k
Še skupin dci posnetek in na konferenco ne bomo pozabili, so
dejali pionirji
foto: zk
TGA Kidričevo
Pripravili so si dober
program dela!
v tovarni glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem je bil
pred nekaj leti ustanovljen klub štipendistov TGA, ki je tudi v kratkem
času zaživel, dobro in uspešno deloval. Vendar je tak zagon bil le
kratkotrajen, saj je njegovo delovanje skoraj v celoti zamrlo. Toda
povsod se najde nekdo, ki si žeh aktivnega dela, tako je bilo tudi tu, saj
so na srečanju štipendistov TGA že v prvi polovici leta 1978 izvohU nov
izvršni odbor z nalogo, da se poživi delo v klubu.
Seveda takrat niso mogh takoj pričeti z aktivnim delom zaradi
počitnic. Toda niso pozabih na svoje naloge in takoj po počitnicah, že v
začetku septembra so imeli prvi sestanek 10, vendar so presenečeno
ugotovili, da seje od 11 članov 10 sestanka udeležilo le 6 članov. Kljub
temu so pripravili program dela kluba štipendistov TGA Kidričevo za
šolsko leto 1978/79, razumljivo pa istočasno tudi finančni program, saj
si brez sredstev ne bi mogU kaj dosti pomagati. DO bodo zapro.sili za
finančno pomoč, ki pa jih Ijodo morali svoj zastavljeni in sprejeti
program tudi uresničiti, kolikor jim bodo dopuščale prilike in možnosti
poleg rednega študija.
Program, ki so si ga zastavili od septembra 1978 pa do maja 1979 je
bogat in pester, za mlade pa tudi privlačen, zato skoraj upravičeno
pričakujejo, da se bodo izvajanja lotih z vso resnostjo in odgovornostjo.
Njihova zelja je tudi, da bi uspešno sodelovali z mladimi iz TGA ter od
njih z optimizmom pričakujejo dobrodošlo in koristno pomoč.
Franc Meško
Predstavfamo vam NadoTopolovec - dde^tko za X. kongres ZSMS
Priprave na kongres so šibke
Tisti, ki redno sledite Tedniku
ste med članki gotovo že opazili
njeno ime, pa tudi po ptujskem
radiu ste jo že večkrat slišali, saj je
med počitnicami naše redna
sodelavka. Nada Topolovec je
sicer doma s Ptujske gore, aktivno
pa se uveljavlja tudi v Širši okolici.
Med drugim je bila izbrana za de-
lagata na X. kongresu ZSMS, ki se
bo pričel prihodnji teden v Novi
Gorici.
Pa začnimo pri začetku Nadine-
ga uveljavljanja v družbi, o tem
nam je povedala:
,,Lahko bi rekla, da sem začela s
svojo aktivnostjo že v osnovni šoli,
nadaljevala sem v vaškem aktivu
mladih v Medvedcah, kjer sem
nekaj let opravljala funkcijo
tajnika, nato pa predsednika."
Danes opravljaš že celo vrsto
funkcij, predstavi jih našim
bralcem?
,,Že 4 leta sem član predsedstva
občinske konference mladih v
Ptuju, nekaj časa sem bila tudi
član republiškega centra za
obveščanje in propagando, sem
vodja občinskega centra za
obveščanje in propagando, seveda
član domačega mladinskega
aktiva. Tudi v gimnaziji sem
opravljala funkcijo predsednika
MKUD, pa med planinci sem in v
SZDL, v izvršnem odboru kra-
jevne konference in še bi lahko
naštevala, tudi član izdajateljsko
programskega sveta Zavoda Radio
Tednik Ptuj, kamor pogosto
zaidem." Za vse te tvoje
aktivnosti so te mladi ptujske
občine izbrali za delegata na X.
kongresu ZSMS, s kakšnim
občutkom se odpravljaš v Novo
Gorico?
,,Težko je reči to. Dosti dela je
potrebno za vse skupaj, če
hočemo, da stečejo priprave tako,
kot jih želimo izpeljati pa tudi da
pokongresno delovanje mladih ne
zamre. Delegati smo sedaj najbolj
okupirani s pripravami na referate
s katerimi se bomo predstavili na
kongresu. Moje področje je
informiranje oziroma obvdčanje
in propaganda, za to področje sem
pripravila referat z naslovom:
sredstva javnega obveščanja v
lokalnem pomenu in mladi."
Verjetno ti je počitniška praksa
pri našem zavodu tudi kaj koristi-
la?
,,Vsekakor, sicer pa bi bilo
potrebno ne področju obveščanja
in propagande storiti še veliko, saj
vemo, da človek ne more odločati,
če ni informiran in da je ustavna
pravica in dolžnost slehernega po-
sameznika da je informiran in da
informira. Mi pa pri tem Se vedno
stojimo nekako ob strani, zahteva-
mo, da nas ljudje informirajo,
nismo pa storili kaj dosti k temu,
da bi tudi mi sami informirali.
Prevečkrat to pričakujemo od no-
vinarjev, ne zavedamo pa se tega,
da smo tudi mi zadolženi da daje-
mo informacije."
In kako si zadovoljna s
predkongresnimi pripravami mla-
dine ptujske občine?
,,Moje mnenje je, da so te
priprave šibke, tako pravijo moji
kolegi, ki so zadolženi za
posamezne osnovne organizacije v
KS. Mladi se niti ne zbirajo na
sestankih, kaj šele, da bi o
kongresnem gradivu razpravljali.
Vemo, da je med mladimi prisotna
velika    mera    neresnosti    in
jKaloiMiOjaLJ' _ . _..................^
Omenila si kongresno gradivo,
verjetno si ga kot delegat že
predelala, ali prinaša kakšne
novosti?
,,Mislim, da je tudi med tistimi,
ki so to gradivo sestavljah velika
pomanjkljivost, saj prvi osnutek ni
prinašal bistvenih novosti. Lahko
rečem celo, da smo zamenjah kaj
je to resolucija in kaj je akcijski
program. Zaradi tega je prišlo do
tega, da smo prvo gradivo ovrgli in
da so na RK ZSMS sestavili
novega, ki pa ga še nismo dobili.
Mislim, da je to skrajna neresnost
vseh tistih, ki ga pripravljajo, saj
vemo, da bi ga do sedaj že morali
poznati."
Drugače si študentka, kakšno
smer si ubrala?
,,Sem redna slušateljica višje
agronomske šole v Mariboru, za
smer poljedeljstvo in živinoreja.
Za ta študij sem se odločila zaradi
tega, ker me motijo številna
stališča do kmetijstva in mnenje o
kmetijstvu. K temu so me pripra-
vih tudi tisti, ki so na raznih sejah
debatirali o kmetijstvu in ga jemali
drugače, kot mislim o njem jaz.
Sicer pa se nas je iz ptujske občine
za ta študij odločilo kar precej,
čeprav štipendij za nas ni bilo na
voljo. V ptujski občini sta KK in
PP skupaj razpisala le 2 štipendiji,
pri čemer nas je seveda precej
ostalo brez nje."
Kako pa rešuješ sedaj ta
problem?
,,Jaz se pač vozim domov, I
čeprav je to zelo neugodno, saj ]
imamo tri krat tedensko preda-1
vanja tudi do 18. ure zvečer. Kaj j
hočem, mi bo pač oče moral dajati *
tisto ,,majhno štipendijo", zaradi
česar bom prikrajšana seveda za
številne trenutke, za čas in pa za
aktivnost."
Sicer pa je Nada Topolovec šele
študentka prvega letnika in ima še
kakšno možnost pridobiti štipendi-
jo v naslednjih letih, vsaj tako sem
ji zaželel, ko sva se poslovila in pa
seveda, da bi se na kongresu in po
njem kar najbolje izkazalai s svojo
aktivnostjo.
M. Ozmec
Nada Topolovec: Vsak ima
pravico biti informiran in mora
informirati naprej.
Foto: M. Ozmec
KAREL ŽMAVC

1. NADALJEVANJE
Na Štajerskem bi se naj po
njihovih načrtih zadrževale oziro-
ma zadržale nemške in satehtske
sile do konca. Za te sile so že
predvidevah, da se bodo morale
umakniti z Balkana, dahpa so jim
nalogo, da za vsako ceno
preprečijo prodor enot Jugoslo-
vanske armade na to območje. Ce
jim to ne bi uspelo, so računaU, da
se bodo še vedno lahko neovirano
umaknih v Avstrijo.
PRVE    AKCIJE    KOZAJNSKE
Čete
V zvezi s to nakano okupatorja
so vse vojaSke enote na tem
območju dobile od glavnega štaba
Slovenije nalogo, da podvojijo
borbene akcge vseh vrst proti
nemškim in satelitskim silam.
Zlasti je bilo treba:
- preprečevati gradnjo utrdb in
obrambnih pasov,
- preprečiti utrjevanje komunic
kac5,
- likvidiranje sovražnikovih
postojank,
- preprečiti vdore sovražniko-
vih enot na osvobojeno in pol
osvobojeno ozemlje in
- likvidacga okupatorske obla-
sti.
Vse te naloge so borci
Kozjanske čete po prihodu v
Haloze kar najbo^ dosledno
izvrševaU. Akc^e so izvajali na
širšem območju Haloz, ki zajema
sedanje območje občine Ptuj,
delno občino Slov. Bistrica do
Poljčan in dobro polovico občine
Šmarje pri Jelšah.
Prvi napad je četa izvedla proti
koncu decembra 1944 na usajarno
v Makolah. Razorožili so stražo,
zaplenili 6 pušk, precej nabojev in
usnja, nujno potrebnega za
partizanske čevljarske delavnice.
Na obronkih Mac^a od Rogatca
mimo ZetaJ in naprej ob hrvaški
meji so Nemci gradili obrambne
pasove. Za delo so uporabljali
obsojence in prisilno so mobihzi-
raU civilno prebivalstvo. V
začetku januarja 1945 je četa V
večernih urah napadla pri Žetalah
skladišče na delovišču, ki je bilo
močno zastraženo. Nemške stra-
žarje so borci razorožili, padel je
le en nemški oficir, ki se ni hotel
predati, zaplenili nekaj orožja in
drugega materiala. Tako so bila
dela na tem odseku za nekaj časa
ustavljena. Večina obsojencev in
domačinov je to izkoristila in
pobegnila domov.
Nekaj dni kasneje so borci te
čete v Makolah ponovno napadli,
cilj  je   bil   občinski  urad   in
žandarmergska postojanka. Ob-
činski urad so onesposobili,
žandarmenje pa jim ni uspelo
likvidirati, ker je bila močno
zasedena in utrjena, povrh tega pa
jim je hitro prihitela na pomoč
močnejša enota iz Poljčan.
(Nadaljevanje in
konec prihodnjič)
Vodstvo izbrane čete Kozjanskega odreda v Halozah januarja
1944
Intendant je pripravil dobro porcijo govejega golaža, skuhanega
kar v kotlu za žganjekuho pri eni od domačij na Jelovicah v
Halozah
Lojze Kirbiš, udeleženec vlaka bratstva in enotnosti
Pot spomina - pot solidarnosti
- pot bratstva in enotnosti
Nekdanji slovenski izseljenci in
njihovi najožji družinski člani
bodo II. oktobra z veliko
kompozicijo vlaka vratstva in
enotnosti ponovno odšli na pot
spominov in v okviru te velike
družbenopolitične manifestacije na
velikih shodih bratstva in enotnosti
jugoslovanskih narodov in
narodnosti obujali spomine na
slavne dni revolucije. Srečanja že
tolikokrat doživeta, bodo tudi to-
krat jeklena vez, ki ne popušča ob
nobeni priložnosti.
Letos prvič potuje z vlakom tudi
Lojze Kirbiš iz Majskega vrha 4
pri Vidmu. Njegova družina —
skupaj jih je bilo 10, je v mračnih
junijskih dneh morala v neznano
— v izseljeništvo. Lojze je takrat
že okusil celjski zloglasni pisker,
kamor ga je nemški okupator zaprl
skupaj še s štirimi tovariši in ga
obsodil na smrt. V celjskem piskru
je bil že od aprila leta 1941.
V jutranjih urah ,26. junija
1941 je nem.ški priganjač Kirbiševo
družino odgnal v izseljeništvo.
Najprej so morali v zbirni center v
Maribor; naslednjega dne zjutraj
pa so v okviru sedmega transporta
bili odpeljani v Srbijo. Prispeli so
v Gornji Milanovac, kjer so jih
domačini izredno toplo sprejeli; še
danes ni moč pozabiti tega. Po
nekajdnevnem bivanju v Milano-
vcu so jih razporedili po bližnjih
krajih, icjer so jih prav tako spre-
jeli z odprtim srcem. Družina
Kirbiš je tako prišla v vas Brezno.
Drugi dom jim je nudil kmet
Perovič, oče narodnega heroja in
komandanta partizanskega bata-
ljona Veselina Peroviča-Truša.
Kmet Perovič je Kirbiševim dal
majhno hišico in tudi ostalo.
Veliko pa so jim pomagali tudi
ostali va^čani. Tako so sredi bojne
vihre pričeli novo življenje.
Lojzea Kirbiša so v tistem času
prepeljali iz celjskega piskra v
Rajhenburg, od tam pa v ustaSki
logor v Petrinji. Pot od tu pa je
vodila v partizane, v odred Brače
Radiča na Kordunu. Prav tu je
opravil tudi tečaj za obveščevalce.
Uspelo mu je tudi zvedeti kam so
bil izseljeni starši in ostali člani
družine. Zato je smel v Srbijo, kjer
se je s starši srečal v avgustu leta
1942.
Borba proti sovražniku kljub
izseljeništvu ni jenjala, nasprotno
še bolj se je zagrizla. Družina je že
našla povezavo s partizani in osta-
limi aktivisti. Oče je aktivno delal
v narodnoosvobodilnem odboru,
najstarejši brat je bil v slovenski
četi Ivana Cankarja, ki je delovala
v okviru užičke republike. Pozneje
je padel pri umiku vrhovnega
štaba iz Užic, kjer je bil v za-
ščitnici; poslednji boj je bil na
Zlatiboru. Poudariti je potrebno,
da je bilo aktivistično delo v tistem
času zaradi izredno težkih
pogojev, nevarno. Kmalu zatem se
je znašel za zapahi tudi oče. Odpe-
ljali so ga na Banjico, kjer naj bi
bil ustreljen kot talec. Po številnih
aktivističnih poteh, je njegovim
tovarišem usjjelo, da so ga rešili.
Ko se je vrnil iz Banjice, je teh-
tal borih 47 kg.
Tov. Kirbiš med bivanjem v
Srbiji ni miroval; nadaljeval je z
aktivističnim delom. Povezal se je
s poznejšim komandantom takov-
skega odreda Vlačotom Boro-
vnjakom Pri svojem delu pa se je
srd^al tudi s številnimi znanimi
borci, med njimi je bil tudi tov.
Minič. Teren, na katerem je delal,
je bil poln četnikov; v bližini so
bili tudi Nemci, Ijotičevci in
nedičevci.
Skojevska organizacija, ki je
delovala na istem območju je med
bojem naredila izredno veliko.
Tov. Kirbiš tudi poudarja, da je
njeno delo še premalo znano in bi
morali v družbi narediti mnogo
več, da bi njeno herojstvo pribli-
žali tudi mladim rodovom.
Družina KirbiSevih je ostala v
Srbiji vse do konca vojne; iiazaj v
Slovenijo se je vrnila v juniju
1945. leta.
Srbski narod, ki je sprejel tako
nesebično in požrtvovalno nek-
danje izseljence, je plemenit in
herojski narod in kot pravi tov.
Kirbiš ima brezmejno srce. Nemški
pritisk na Slovence je bil izredno
hud, skušali so poteptati človeško
dostojanstvo; srbski narod je bil
tisti, ki je Slovencem takrat poma-
gal, da je njihova zavest, njihov
ponos ponovno zrasel. Slovenci so
v času narodnoosvobodilne vojne
formirali tudi lastne enote — tu je
bila Cankarjeva četa — med njimi
borec Simek, celo neka Ptujčanka,
katerega imena pa se tov. Kirbiš
ne spominja več.
Danes, ko je vse za nami, ko
ostaja le spomin; je trdna vez,
skovana med vojno vihro; Sc
trdnejša. Kujemo jo dnevno in
kovali jo bomo še v prihodnje.
Vlak bratstva in enotnosti — ta
velika družbenopolitična mani-
festacija, manifestacija solidarno-
sti pa je ena izmed oblik, da
spomin na veliko borbo ostaja
vedno prisoten.
Lojze Kirbiš je boj za lepše dni
zabeležil tudi v svojo slikarsko
beležnico; nekaj teh skic hrani Se
danes. Svoje medvojno poslanstvo
je nadaljeval tudi v svobodi. Vse
do svoje upokojitve, leta 1963, je
delal na številnih odgovornih
nalogah. Sedaj v jeseni življenja se
je znova v celoti vrnil slikarski
paleti. Najraje slika naravo. Kot
pravi je slikanje v naravi pesem,
seveda, če naravo znaš citati in jo
doživljati v njeni razsežnosti.
Srečanje z nekdanjimi tovariši
bo znova dogodek, ki ga z besedo
ni mogoče opisati. Bo pa toliko
lepši, če ga bomo znali prenesti
med delovne ljudi in občane.
MG
Lojze Kirb»
fotor
6- IZ NAŠIH KRAJEV
5. oktober 1978
TEDNIK
Sirene so opozorile na zračni napad, takoj za tem so letalai
začela bombardirati tovarniške objekte. i
Foto: M. Ozmec:
Takoj po zračnem napadu so nastopile RBK enote in gasilci.
Foto: M. Ozmec
Uspela uBJa enot ckilnB iBščite
TGA KIDRIČEVO
V petek, 29. septembra, natanko ob 12.10 so
v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo sirene nazna-
nile zračni napad. Slo je kot zares, kajti s tem se
je pričela praktična vaja enot civilne zaščite
TGA in KS Kidričevo. K vaji so povabili tudi
KS Hajdina, ki je njihova soseda in jim lahko v
vsakem trenutku priskoči na pomoč. Sodelovala
je tudi specializirana enota iz Ptuja, gasilci in
Aeroklub Ptuj.
Namen te praktične reševalne vaje je bil, da
so pripadniki enot CZ še bolj usposabljajo in
izpopolnjujejo v znanju, vsi zaposleni delavci
pa so se tako seznanili z vsemi ukrepi, ki so po-
trebni v slučaju nevarnosti — v tem primeru
zračnega napada na TGA.
Sam potek vaje je bil zelo dobro izpeljan.
Takoj po alarmu za zračni napad so delavci
zapustili svoja delovna mesta in organizirano ob
sodelovanju enot reda odhiteli v zaklonišča.
Letali ptujskega Aerokluba sta za tem ,,bomba-
rdirali" tovarniške objekte. Takoj po napadu
so nastopile RBK enote in enote prve pomoči,
ki so iz ruševin s pomočjo tehnično reševalnh
enot takoj začele z evakuacijo ranjencev.
Gasilske enote pa so bile zelo uspešne pri ga-
šenju požarov na objektih. V nekaj trenutkih so
bile postavljene poljske bolnišnice, kjer so
ranjencem uspešno nudili prvo pomoč.
Sam potek vaje so opazovali tudi številni
gostje, med drugim tudi Stanko Meglic, načel-
nik oddelka za ljudsko obrambo pri SO Ptuj,
Feliks Bagar, povljenik štaba civilne zaščite
občine Ptuj, pripadniki JLA ter drugi. Stanko
Debeljak, poveljnik enot CZ v TGA Kidričevo,
je vajo ocenil kot zelo dobro, hkrati pa je izrazil
upanje, da bodo delovni ljudje in pripadniki
enot CZ tudi v prihodnje sodelovali tako
uspešno kot do sedaj. \j Ozmec
Kak ie po stori navodi, van tudi gnes voSčin lepi no dober den. Pa ne']
samo gnešjega. Jesen je tu, tista jesen rumena dobra iena, kak ji provimo. \
Pa je letos to ta dobra iena marsikumi mačeha. Kmetijcon še posebno. Pa \
kaj bi jomra, saj^ to nič ne pomaga. Zodjič se van pisa no vas prosa, da bi'
mi keri kokšno jabolko posla, ke bi vida kak letos toto sodje zgleda, saj je ^
na našen Suhen bregi na spomlod vso sodje pomrznolo. Direktno na moj'
naslov sen doba pismo iz Haloz. Piše mi Janez S.: Pa mu prisluhnimo:
„Drogi prlejški sotrpin. Sporočan ti, da je tudiprinas jobolka spomla-
di mraz vniča, nekaj pa jih je še poleti tuča petukla. Najviše gor na bregi sta
mi dve jablani lepo obrodili. Vujšli sta mrazi no toči no sta prav bogato s
sodjon obloieni. Sporočan ti, da lehko prideš k meni domu z vozon no si
obereš eno jablano. Ven kak je hujdo, če sadjor brezjobolk ostone. Čista
nič ti nemo računa za sodje. Pridita z Mico. V kleti man še por kopelj
lenskega vinskega Švica. Malo mo ga na zob djoli no si kaj poleg pogučali.
Pozdrovla te Janez s haloškega brega..!"
,, Zdravo Jofiez. Ce sen gdo kerega pisma veseli bija, te me je tvojo Se
posebno razveselilo. Pa ne zato, ke bi jobolk lačen bija, pač pa zato, ker
vidin, da so na s\'eti še dobri no solidarni Udje, ki so priprovleni pomagati
drugemi v nesreči. Veseli me tudi tista solidarnostna akcija, ki teče med de-
lavci, da bi dali enodnevni zasluiek za vse tiste, ki smo letos od mraza
pačvrkjeni na od toče potučeni ostali. Praf je tak. V nesreči si moremo
pomagati eden drugemi pa nan tudi ob najhujšim naravnih no drugih kata-
strofah nede hujdo šla. Janez, hvala ti za ponudbo. Zglosa mo se pri tebi
na obiski, pač pa ne zato, da bi ti jabolka odpela. Lepa jih son aberi, meni
je te ta zadosti, da si mi jih bija priprovleni dati...
Hvala tudi Angeli s Ptujskega polja, ki mi je v pismi namesto jobolk,
ki pač tan ne uspevlejo, — dve vreči krompira ponudla.
^ Srečno — vaš LUJZEK.
Makote
V gradnji nov gasilski
dom
Pred nekaj dnevi so v Makolah pričeli graditi novjasilski dom. Za to
akcijo so se odločili že mnogo prej, vendar jim finančna situacija in tudi
druge okolnosti niso dovoljevale, da bi svojo veliko željo uresničili v
praksi.
Stari dom so v gasilske namene preuredili pred mnogimi leti iz
nekdanje   konjušnice. Stalna rast prizadevnih gasilcev na področju
številnih dejavnosti je narekovala razširitev in obnovo doma. Ker pa bi bil
ta poseg mnogo dražji od novogradnje so sklenili postaviti novi dom.
Gasilsko društvo Makole je iz vrst svojih članov, šteje okoli 40
aktivnih gasilcev, izvolilo pet članski gradbeni odbor, za njegovega
f)redsednika pa Toneka Kovačiča. S pripravljalnimi deli so pričeli
etošnjo spomlad, te dni pa že gradijo temelje novega doma. v njem
bodo velika dvorana za sestanke, gasilske garaže, orodnjarna, pisarna,
kopaljiice in sanitarije.
Člani PGD Makole največ del opravljajo sami, s prostovoljnim
delom, kljub temu načrtujejo, da bo že v letošnjem letu pod strehp. Pri
tem so jim v veliko pomoč krajani, ki so že prispevali les za ostrešje in
druge potrebe, sami pa se bodo vključevali tudi pri gradnji doma,
katerega predračunska vrednost znaša okoli 800.000 dinarjev. Od tega
bodo del sredstev zbrali sami, preostalo pa iz prispevkov.
Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
Ob dotrajalem gasilskem domu v Makolah raste novL
OB TEDNU OTROKA
Novi otroški vrtec
v Slovenski Bistrici
Svet krajevne skupnosti in
občinska skupnost otroškega
varstva Slovenska Bistrica sta
minulo soboto pripravila po^
membno slovesnost ob otvoritvi
novega otroškega vrtca. Na
slavnostni seji, ki je sodila v sklop
te prireditve je spregovorila
predsednica lO zveze skupnosti
otroškega varstva Slovenije Vida
Rudolfova. V svojih izvajanjih se
je posebej dotaknila skrbi za
našega otroka in ob tem naglasila,
da so otroci naše največje
bogastvo. Hkrati je spregovorila
tudi o mednarodnem tednu
otroka, ki je vsako leto prve dni
oktobra.
Občina Slovenska Bistrica je s
sobotno otvoritvijo centralnega
vzgojno—varstvenega zavoda pri-
dobila 1.328 kvadratnih metrov
uporabnih površin za 224
predšolskih otrok in lepo
opremljeno otroško igrišče. V
novem vrtcu so štiri bivalnice za
otroke do treh let starosti - za
delo jasli in osem igralnic za
otroke   od  treh  do   sedem   let
starosti. Omeniti moramo še
centralno kuhinjo in pralnico,
večnamenski prostor in prostore
za upravo vseh enot vzgojno-varst-
vene organizacije Slovenska Bi-
strica.
Z dograditvijo novega otroškega
vrtca so v občini in se posebej v
krajevni skupnosti Slovenska
Bistrica dokazali, da lahko s
skupnimi prizadevanji in hotenji
marsikaj storimo za naše otroke.
Novi vrtec je bil zgrajen s sredstvi
skupnosti otroškega varstva, kra-
jevnega in občinskega samo-
prispevka ter ob izdatni pomoči
združenega dela. Zapišemo tudi
lahko^ da je sedaj v slovensko-
bistriski občini zajetih v organi-
zirano otroško varstvo 23,30
odstotka vseh predšolskih otrok.
Po že sprejetem programu bodo
gradili nove prostore za otroško
varstvo še v krajevnih skupnostih
Leskovec, Zgodnja Polskava, v
Studenicah in se v nekaterih
drugih krajih občine Slovenska
Bistrica.
GF
LENART
Likovni krožek deluje
Na osnovni šoli v Lenartu že dve leti uspešno deluje likovni krožek,;
ki ga zdaj vodi likovnik Jože Gutnar. V tem krožku zelo pridno delajo inJ
ustvarjajo člani višje stopnje, ki pa imajo tudi veliko veselja do tega
likovnega dela. Mladi likovniki na osnovni šob .pri Lenartu so tudi'
pobrateni z likovniki z osnovno šolo v Gornji Radgoni, ki se tudi oboji:
aktivno zavzemajo za to likovno umetnost. ^
Likovni krožek v Lenartu ima v programu izdelavo lesne plastike za^
pred šolo. V času kolonije samorastnikov Zavrh 78, ki traja od 1. do 7. i
oktobra obiskali pa so tudi udeležence kolonije kjer so se seznanjali z-
likovnim ustvarjanjem teh samorastnikov. Velika ždja vseh teh mladih;
hkovnikov na osnovni šoU je, da bi se po končani osnovni šoh ah še kdaj i
pozneje vključih v likovno društvo Lajči Pandur, ki jfe ustanovljeno pri-*
Leharju. janez Lorber ;
Jože Foltin razstavlja  ^
v počastitev devetega kongresa Zveze sindikatov Slovenije, je v '.
domu sindikahiih delavcev v Ptuju odprta priložnostna razstava del :
slikarja Jožeta Foltina iz Ptuja. Avtor se predstavlja z osmimi platni v !
oljni tehniki. ]
Slikar doživeto in s temno izbiro barv obvladuje krajino in se \
poizkuša s portretom. Prav gotovo je med najboljšimi prav portret ■
otroka. Slikar je razstavil nekaj svojih starejših del in nekaj iz prejšnjih .
let. Novih del, ki bi morebiti prikazovale novo vsebino, morda celo ;
tehniko, ni. Prav gotovo sodi Jože Fohin med boljše likovne ustvarjalce v ;
ptujski občini, zato bi bilo prav, da bi se avtor nekoč predstavU s večjim ;
številom slikarskega ustvarjanja. ;
zk j
Ustanovljen rizični fond
Pred kratkim so delegati s podpisom samoupravnega sporazuma i
ustanovili rizični fond pri živinorejski poslovni skupnosti Slovenije za-^
ublažitev nihanj v proizvodnji in predelavi ter prodaji mleka ter mlečnih '
izdelkov. Sredstva bodo zagotavljali pridelovalci in predelovalci mleka in.:
sicer 2,5 pare za Iker pridelanega ozhoma predelanega mleka. 1
Seminar za predsednike
mlekarskih skupnosti
Poslovni odbor za mlekarstvo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj i
TOZD Mlekarna je v preteklem mesecu organiziral seminar za \
predsednike mlekarskih skupnosti. Beseda je tekla o nalogah in pomenu \
mlekarskih skupnosti, vlogi organizatorja proizvodnje in povezavo z i
mlekarskimi skupnostmi, kvaliteti mleka in zakonskih predpisih s tega ;
področja ter ukrepih za boljšo proizvodnjo mleka. Seminar predstavlja
pomemben prispevek k izboljšanju dela mlekarskih skupnosti, teh je na ;
našem območju že prek 100, saj imajo te pomembno vlogo pri ureditvi
razmer okrog zbiranja mleka in odpravi problema oporečnega mleka.      '
l.k. :
Tudi letos delavni V 00 i
RK Rogoznica
Osnovna organizacija Rdečega Križa v Rogoznici, ki pospešuje •
dnižbenc dejavnosti humanitarnega, socialnega, zdravstvenega in '
vzgojnega pomena, se ravno tako aktivno v krajevni skupnosti vključuje v
uveljavljanje socialističnega samoupravnega sistema in humanih odnosov
med ljudmi. j
Na prvem mestu so naloge v zvezi s prostovoljnim odvzemom krvi, :
ki ga organizirajo tri do štiri krat letno, do nedavna pa so imeh vključeno 1
tudi TOZD Delta, kije z ustavno preobrazbo krajevnih skupnosti sedaj '
izven rogozniškega območja. V letošnjem jubilejnem letu, ko \
praznujemo 25-letnico prostovoljenega krvodajalstva v katerega bi se naj '■
v prihodnje vključilo še več delovnih ljudi in ob^nov, predvsem mladih ■
- tistih, ki kri dajejo, jo sprejemajo in krvodajalstvo organizirajo, so na '
območju krajevne skupnosti Rogoznica zabeležih že več kot 80 :
odvzemov krvi.
Vključujejo pa se tudi pri zbiranju odpadlega papirja in v druge i
akcije, ki jih organizira občinski odbor Rdečega križa, ali pa jih imajo v 1
svojem programu dela.
Organizacija Rdečega križa v Rogoznici šteje trenutno 260 članov, '
za obdobje do leta 1981 pa imajo sprejet tudi program dela, ki jim je ^
osnovno vodilo pri sprejemanju letnih planov in vseh organiziranih *
aktivnosti. Ob tem pa posvečajo posebno skrb tudi sodelovanju z
ostalimi družbenopolitičnimi in društvenimi organizacijami v krajevni '
skupnosti. mš ]
Praznik krajevne skupnosti Dornava
Delavni in ustvarjalni
v spomin na dogodek iz
narodnoosvobodilne vojne,
praznujejo prebivalci krajevne
skupnosti Dornava, 10. oktobra
svoj krajevni praznik. Prvič so ga
praznovali že v preteklem letu.
Obeležje praznika so strnili v
pregled številnih dosežkov in
prihodnjih nalog. V okviru
praznovanja bodo pripravili vrsto
priložnostnih prireditev s kultu-
rnimi programi. Osrednja proslava
bo v nedeljo, 8. oktobra ob 9. uri
v prostorih doma občanov v Dor-
navi. Ob tej priložnosti bodo sve-
čano predali svojemu namenu
veliko dvorano, v obnovo katere
so vložili veliko sredstev in last-
nega truda, seveda ob pomoči širše
družbene skupnosti. Predali pa
bodo v uporabo tudi del asfalti-
rane ceste tik ob domu.
Praznovanja krajevnega
praznika pa bodo strnili tudi s pra-
znovanjem pomembnega jubileja
25-letnice zavoda dr. Marjana
Borštnarja Dornava. Nedeljska
prireditev je tako uvod v vrsto pri-
reditev ob tem, jubileju. MQ
TURNIŠČE
Vsi na kolo
za zdravo telo
Delavni mladinci iz krajevne
skupnosti Turnišče pripravljajo
trimsko akcijo VSI NA KOLO ZA
ZDRAVO TELO, ki bo v nedeljo,
8. oktobra 1978 s pričetkom ob pol
devetih v organizaciji OO ZSMS
Turnišče.
Povabili so vse starejše, zlasti pa
mlade kolesarje, da se bodo trim-
ske akcije udeležili v kar največjem
številu. Za najstarejšega kolesarja
so firipravili lepo praktično
nagrado, pa tudi na najmlajše ne
bodo pozabili, saj tudi enega od
njih čaka lepa nagrada, b. Zupanič
TEDNIK ~ ^- oktober 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Kaj bo S propadajočo zgradbo
na Ptujski gori?
v letošnjem, pa tudi že v
preteklih letih je Ptujska gora
dobila nekaj novih objektov, ki
pomenijo prispevek k boljši in širši
turistični ponudbi tega vse bolj
priljubljenega izletniškega kraja.
Med njimi je nedvomno pre-
cejšnjega pomena sicer ^e ne
povsem dokončan parkirni pr-
ostor, ki bo imel ob dokončni
ureditvi prostora za okrog 300
osebnih avtomobilov. Nov kiosk z
razglednicami in spominki, pa tudi
ograda, ki bo zagotovila predvsem
varnost   ob   priložnostih   mno-
• žičnega obiska trga prav tako
pomenita prispevek, ki bo naredil
dober vtis na obislovalce.
Toda ob vsem tem, v
kompleksu središča Ptujske gore
poleg mnogih znamenitosti, vzbu-
ja pozornost obiskovalcev še
propadajoča zgradba neposredno
pod vrhom, kije že dosegla takšno
stopnjo zapuščeno sti in pro-
padlosti, da več ne vzbuja posebne
pozornosti le občasnim obisko-
valcem, ampak se nad njo vse
pogosteje zgražajo tudi domačini.
Vsa zadevščina pa navsezadnje niti
ni nova, saj traja že od leta 1973,
ko je izobraževalna skupnost
občine Ptuj kupila omenjeno
zgradbo, ki je bila pred tem v
zasebni lasti, z nekaj zemljišča za
osnovno šolo Majšperk, podruž-
nica Ptujska gora, z namenom da
se na tem prostoru uredijo
najpotrebnejši dodatni prostori za
ptujskogorsico osnovno šolo, ki na
prvem mestu pogreša urejeno
igrišče in telovadnico. Poleg tega
pa bi bilo v tem kraju nujno
potrebno urediti še družbena
stanovanja vsaj za učitelje. Ta
potreba se kaže predvsem ob
nadaljnjem razvijanju podaljšanega
bivanja učencev v šoli, še posebej
pa ob misli na celodnevno šolo, saj
bi bih ob takšni organizaciji pouka
novi kadri potrebni.
Po nakupu omenjene zgradbe m
po izselitvi njenih prebivalcev pa
se je vse skupaj nekoliko ustavilo.
Vzrok tega je najbrž tudi to, da v
krajevni skupnosti v veliki meri
primanjkuje prostorov, ki so
osnovni pogoj za delovanje
družbeno-pohtičnih organizacij in
društev. Nekateri občani so prav v
tej zgradbi videU možnost za
pridobitev takšnih prostorov.
Vendar je vse do danes ostalo le
pri zamislih, zgradba pa nezadržno
propada in vzbuja vse večjo
pozornost v kompleksu tu-
rističnega kraja. Odpadajoč omet,
potrta okna in razpadajoče
ostrešje so sedaj njene glavne
karakteristike, kar pa ni zanjo
prav nič slavno, saj pravijo daje v
zgodovini svojega obstoja bila
precej ugledna hiša z gostikio in
celo pekarno.
V krajevni skupnosti so se
okrog propadajoče zgradbe izobli-
kovala razhčna mnenja. Nekateri
zahtevajo da bi jo obnoviU, drugi
pa, da bi jo podrli in na njenem
mestu Zgradili nov objekt, ki bi res
lahko služil tako potrebam šole,
kot krajevne skupnosti. Seveda pa
je v obeh primerih vprašanje
zagotovitve sredstev in da bi
naredili temu konec, si je v
začetku marca letos ogledala
objekt posebna komisija pod
vodstvom referenta za prostorsko
dokumentacijo pri SO Ptuj,
Janeza Rebernaka, sestavljali pa so
jo poleg predstavnikov obeh
osnovnih šol še predstavniki
krajevne skupnosti in ravnatelj
Zavoda za spomeniško varstvo
Maribor, Janez Mikuž ter gradbeni
izvedenec.
Poglavitne ugotovitve komisije
so poleg tega, da je zgradba v
izredno slabem stanju še, da bi v
primeru adaptacije bilo potrebno
sanirati celotno nosilno kon-
strukcijo ter izvesti še več
zahtevnih gradbenih del, da bi
zagotovih varnost zadrževanja
večjega števila ljudi v njenih
prostorih. Ugotovili so tudi, da
zgradba ni zgodovinski spomenik,
vendar kerjc v ambientu z
zaščitenim okoljem je ob ob-
navljanju potrebno računati tudi
na to, potrebno pa je soglasje
Zavoda za spomeniško varstvo k
izdelanim načrtom, pa naj bi se
odločih za obnavljanje ali za
popolno rekonstrukcijo.
Pri tem je zaenkrat tudi ostalo,
saj se še ni izoblikovalo enotno
mnenje glede usode propadajoče
Zgradbe. Dejstvo pa je, kot nam je
zagotovil vodja komisije, ki si je
zgradbo ogledala v začetku marca,
da bi obnavljanje bilo precej
zahtevnejše in dražje od rušenje in
ponovnega grajenja potrebnih
prostorov. Poleg tega pa bi s tem
lahko zagotovih večjo in boljšo
izkoriščenost notranjosti, ki bi jo
lahko neposredno priredili za
potrebe šole in krajevne skup-
nosti. Seveda pa bi lahko
upoštevah sedanjo zunanjo obliko,
ki bi v bistvu lahko ostala
nespremenjena in tako ne bi
spremenila značilne zgodovinske
podobe Ptujske gore.
BV
Usoda propadajoče zgradbe na Ptujdci gori še ni znana. Morda
se bo že v kratkem kaj spremenilo?
FOTO: B. V.
NJIHOVE BESEDE SO KONKRETNE
Pionirji bi morali delati v krožkih
Naši sogovorniki (od leve) Jože Potrč, Andrej Horvat, Gizela
Gajšek in Sanja Veličkovič Foto: zk
Praznik pionirjev je za nami,
tudi njihova konferenca, na kateri
so pregledali rezultate dela in si
zastavili nove naloge. Vendar kljub
temu velja prisluhniti nekaterim
pionirjem, ki so na pionirski kon-
ferenci jasno in konkretno, seveda
ob pomoči njihovih mentorjev,
zastavih nove poti v novem šolskem
letu. Vsaka pionirska organizacija
ima svoj program dela in dejavno-
sti. Radovednost nas je gnala in
tako smo zvedeli s kakšnimi prob-
lemi se srečujejo mladi pionirji. In
kaj pravijo?
Jože Potrč iz 0§ Trnovska vas:
,,Ob pomoči mentorja smo pionirji
pripravili program dela za novo
šolsko leto. Vrsto nalog smo si
zastavili. No, te naloge sem razložil
tudi ostahm pionirjem in videti je
bilo, da je program dober. Naša
naloga je, da ga sedaj začnemo
uresničevati. V šoli, kjer sem, bi si
zelo želel, da pospešimo ,,Veselo
šolo". Akcija bi morala biti širša
tako z naše strani, kot tudi s strani
Pionirskega lista."
Andrej Horvat iz 0§ Gorišnica:
,,Konferenco sem spremljal z vso
resnostjo. Reči moram, daje sode-
lovanje na pionirski konferenci čast
za vsakega pionirja. Zvedel sem za
nove akcijske naloge in te naloge
bom prenesel med pionirje goriSni-
ške šole. Več poudarka bi morali na
naši šoli dati športnim krožkom,
predvsem gimnastiki in atletiki. Z
mentorskim delom sem kar zado-
voljen, vendar bi rad rekel, da bi
mentorji morah s pionirji Se tesneje
sodelovati."
Gizela Gajšek iz 0§ Majšperk:
,,Mislim, da je prav, da se pionirji
zberemo na začetku šolskega leta in
se pogovorimo o nalogah, ki so
pred nami. Bilo bi prav, če bi
takšna konferenca bila tudi na kon-
cu šolskega leta, kjer bi lahko še
uspešneje ocenili prehojene poti. V
šoli pogrešam delo učencev, ki so v
tako imenovanem varstvu, ko
čakajo avtobus. Predlagala bi, da
bi pionirji v tem prostem času obh-
kovali krožek in tam kaj koristnega
delali. Tudi učitelji bi morah reči
svoje. Z delom mentorice tovarišice
Novakove sem zadovoljna in
škoda, da takšnih tovarišic ni več."
Sanja VeUčkovič iz OS Franca
Osojnika Ptuj: ,,Na konferenci
sem poročala o uspehih ,,Vesele
šole", govorila sem tudi o drugih
akcijah. Pionirji smo veliko sode-
lovali pri čiščenju okolja, sodelo-
vah smo pri akcijah RK, zbirali
naročnike za TEDNIK, skratka
naše delo je bilo pestro in dobro
zastavljeno. Lahko trdim, da smo
bili v minulem obdobju zelo aktiv-
ni. Z mentorstvom sem zadovoljna,
o sami pionirski organizaciji pa
mislim, da je prav, če v šoli obsta-
ja. Po organizacijski in vsebinski
plati ji nič ne manjka. Tu se pribli-
žujemo tudi ciljem samoupravlja-
nja. Včasih je slaba stran pionirske
organizacije, če v njej dela malo
pionirjev. Pionirji bi morali delati
po krožkih. zk
Oddelek
baletne šole
v Ptuju
V DPD ,,Svoboda" Ptuj so
sklenili, da bodo v sodelovanju z
baletno šolo Maribor organizirali v
šolskem letu 1978/79 oddelek
baletne šole v Ptuju.
Baletna šola bo delovala pod
strokovnim vodstvom znanega
mariborskega koreografa IKA
OTRINA, razdeljena pa bo na več
skupin in to
— baletni vrtec za otroke od 4
do 6 let starosti;
— baletne pripravnike za otroke
7 in 8 let starosti in
— prvi letnik baletne šole, vanj
pa se lahko vpišejo mladi od
devetega do sedemnajstega leta.
Izvršni odbor DPD ,,Svoboda"
Ptuj tudi obvešča vse zainteresira-
ne, da bo vpis v posamezne
skupine oddelka baletne šole v
Ptuju v prostorih Narodnega
doma in to 10. in 11. oktobra
1978, dnevno od 16. do 18. ure.
Vsak zainteresirani bo lahko dobil
podrobnejše informacije v času
vpisovanja.
LITERARNI VEČER Z
MIŠKOM KRANJCEM
Miško Kranjec na literarnem večeru z dijakinjami ptujske
gimnazije, ki so brale odlomke iz njegovih del. Foto: M. Ozmec
v okviru VI. ptujskih kulturnih srečanj je v torek, 26. septembra
potekal v Narodnem domu v Ptuju literarni večer - srečanje z enim
največjih slovenskih še živečih pisateljev Miškom Kranjcem, ki je pred
kratkim praznoval svoj 70. rojstni dan.
Da je Miško Kranjec priljubljen med mladimi, kaže do zadnjega
kotička polna dvorana. Uvodne besede je zbranim namenil prof. Drago
Šuligoj, ravnatelj Ljudske in študijske knjižnice v Ptuju, ki je govoril o
življenju in delu Miška Kranjca. Pisatelju so za tem čestitali ob njegovem
življenskem jubileju in mu izročili šopek. Za tem pa je ob spremljavi
klavirja in branja odlomkov iz del tega našega pisatelja stekel še sproščen
razgovor o marsičem, kar je zanimalo mlade.
M. Ozmec
Oživljena
foto sekcija
Po daljšem premoru so pred
dnevi, v okviru DPD Svoboda
Slovenska Bistrica ponovno oživili
delo foto sekcije. Na ustanovnem
sestanku, ki se ga je udeležilo
okoU 20 ljubiteljev fotografkanja,
predvsem maljših Bistričanov, so
Ugodno ocenili široke možnosti, ki
t'im za razvijanje te dejavnosti nudi
)PD Svoboda, kjer imajo tudi
dobro opremljen prostor.
Dogovorili so se za program
dela, kjer bodo v prvi vrsti
pripravih tečaj o fotografiranju in
izdelovanju fotografij. Predvsem
pa si bodo prizadevah v svoje vrste
vključiti večje število novih
članov, ljubiteljev fotografije.
Viktor Horvat
17 odličnih prireditev v pičlih dveh mesecih!
Kaj lahko zapišemo ob zaključku VI.
Ptujskih kulturnih srečanj? Najbrže smo si vsi
edini v tem, da so prehitro minila. Kljub
vehkemu številu vrhunskih prireditev, ki smo si
jih ogledali, nismo zadovoljni, ker bomo morah
počakati do drugega leta, ko se bodo na široko
odprla vrata gledališča, letnega pnreditvenga
prostora, glasbene Šole in Narodnega doma v
Ptuju, kjer so potekala srečanja. Težko je zapi-
sati, katera prireditev je bila najboljša, katera je
doživela največji odmev med gledalci. Vsaka je
bila po svoje privlačna in za vsakogar je bilo
nekaj, — bili so koncerti, gledališke igre, balet,
razstave, film, literani večer, dobili smo
etnološko zbirko. Za vsakogar nekaj — tako je
bilo tudi geslo organizacijskega odbora pri
Kulturni skupnosti občine Ptuj, ko je sestavljal
program. Zapisati pa moramo tudi to, da so
bile vse prireditve dobro pripravljene, le Celjani
so se z delom ,,Kurbe" predstavili v Ptuju šele v
torek, 3. oktobra, — zaradi bolezni v ansamblu
so morali gostovanje prestaviti.
Vse prireditve si je ogledalo okrog 33.000
obiskovalcev — to je pa že zavidanja vredna
številka. Ob tem se pojavlja drugo, pomembno
vprašanje. Letos so se namreč izredno izkazali
animatorji kulturnega življenja v delovnih
sredinah. Večino predstav so skorajda
,,odkupili" za svoje sodelavce, čeprav je treba
reči, da se mnogi izmed njh predstav niso udele-
žili, čeprav so imeh vstopnice. Zaradi njih
je marsikdo, ki bi si katero izmed pri-
reditev rad ogledal, moral ostati doma, ker
ni bilo dovolj prostora v naših premajhnih dvo-
ranah. In to je tisto pomembno vprašanje —
vprašanje nove dvorane, ki bi lahko sprejela vse
ljubitelje dobre kulturne prireditve — pa naj bo
to gledališka predstava ah literarni večer.
Žal moramo, tako kot že leta nazaj, zapisati
— koncerti so bili slabo obiskani. Seveda to ne
velja za koncert Slovenskega okteta — dvorana
Narodnega doma je bila premajhna za vse
obiskovalce, velja pa za nastop Silvestra
Mihelčiča in Borisa Kralja ter koncert Marije
Bitenc-Samčeve, Ladka Korošca in Andreja
Jarca — torej za koncerte samih priznanih
umetnikov.
Med Ptujčani je bilo lepo število tistih, ki so
na javni tribuni o kuhuri v naši občini dejah, da
je premalo koncertov — pa prav njih na
omenjenih koncertih ni bilo. Torej Ptujčanov
najbolj priznani umetniki ne pripravijo do
obiska koncerta. Toliko večje je zanimanje za
gledaUške predstave — ali pa je morda to le tra-
dicija ,,obiranja", ogled toalet in pričesk?
Menim, da smo to ,,krizo" že preboleh. Gleda-
lišče, je vedno polno, kadar nastopajo gle-
dališke skupine. To pa pomeni, da si Ptujčani
res želimo hitrejšega kuhurnega utripa — več
dobrih predstav, kot jih je moč zaradi pomanj-
kanja denarja videti v Talijinem hramu v Ptuju.
Ob zaključku Ptujskih kukurnih srečanj
lahko še enkrat zapišemo — bila so pestra,
kvalitetna in na visoki ravni!
N. D.
(67. nadaljevanje)
PRIHOD NIKA IN LEONA V SLOVENSKE GORICE
Srečko Rojs-Niko iz Voličine je postal junija v koroškem bataljonu
kandidat KP in bataljonski obveščevalec (VOS). Septembra pa ga je
poslal PK KP za Štajersko, po konferenci 20. septembra 1943 v Kotljah.,
na Koroškem, skupaj   s partizanom Francem Zalaznikom-Leonom, j
mehanikom in komunistom iz Maribora, na pohtično delo v Slovenske l
gorice. j
27. septembra 1943 sta odšla s Klopnega vrha, kjer je bilo taborišče I
Drugega pohorskega bataljofia. j
Pred odhodom sta se domenila za zvezo med bataljonom in '
Slovenskimi goricamL Določih so tudi dan, ko se bosta Niko in Leon'
Oglašala na javki, ki bo služila fantom iz Slovenskih goric za odhod v
partizane. Od borcev pohorskega bataljona sta se ločila čez dva dni.
Ko sta prispela prek Dravskega polja na levi breg Drave in nato v
VoUčino, sta se zadrževala najprej kar v šoli pri učiteljici Eh
Kristl-Jaut-Tanji, katere mož je sodeloval z Nemci. Tanja je postala
kmalu vzorna aktivistka OP. Mož tega ni vedel, vedel pa je, da ga sovraži,
ker se je vdinjal sovražniku slovenskega naroda. Zato se je z njim sprla in
sta se razšla.
Pri Tanji, ki je stanovala v šoh, sta Niko in Leon spala po dolgem
času na posteljah. Tu sta načrtovala svoje delo na območju sedanje
občine Lenart.
V šoh so stanovale nemške učiteljice, .''.ato sta morala partizana
previdno prihajati v svoje stanovanje in tz njega. Učiteljica Tanja pa jima
je gospodinjila.
Iz postojanke v šoli sta hodila ponoči po okolici in postavljala
zaupnike OF. Najprej sta obiskala Ivana Muršaka v Voličini, ki je bil
Nikov svak. Njegov oče Janez Muršak je stanoval pri Lenartu. Na
njegovem hlevu so pripravili skrivališče za ilegalce. Muršak je povedal
imena zanesljivih ljudi pri Lenartu, ki sta jih Niko in Leon povabila na
sestanek. Zbrali so se 6. oktobra 1943 za lenarškim pokopališčem, m tu
so izvohh odbor OF s člani: Ivanom Pirherjem, Bogdanom Devidejem,
Janezom Muršakom in Cehom.
Pri JURJU v Slovenskih Goricah sta Niko in Leon imenovala za
zaupnika OF Pepčeka Krajnca, ki je pridobil za upor dijaka Maksa Pena
iz Gradišča, Cucka iz Oseka, Polanca in Zorka pa Lz Benedikta.
Pri JAKOBU pa je pristopO v OF gostilničar in mesar BRACKO.
VEDNO VEC POSTOJANK OF V ZAHODNIH SLOVENSKIH
GORICAH
Po prihodu Nika in Leona so rasla nova oporišča 01' v zahodnem
delu Slovenskih goric iz tedna v teden. Lco in Niko sta vzdrževala tudi
zvezo s partizani na Pohorju prek AJekdandra Pirherja-Aca, bivšega
učitelja iz Barbare v Slovenskih goricah, tedaj zaposlen v Mariboru pri
bančnem zavodu Suedmarke.
Novembra 1943 se je sekretar mariborskega okrožnega odbora OF
Dušan Spindler-Kovač povezal z Aleksandrom Pirherjem-Acom. Kmalu
je sledil sestanek v Vohčini pri Tanji. Na njem so se zbrah: Leon, Niko,
Aco, Kovač in Tanja. Sklenih so poglobiti zvezo s Pohorjem in
pospešeno ustanavljati odbore OF v Slovenskih goricah.
Kmalu zatem so ustanovih v JARENINl odbor OF, ki gaje vodil
bivši učitelj Lovše. V odboru so bih še Ivan Šabeder, kmečki sin; Draže
Črnko; učitelj in mah kmet, Ivan Kolarič, +udi mah kmet (pozneje član
00 OF Maribor) ter njegovi hčerki Draga in Ana. Poznamo že tudi
odbor OF pri LENARTU. V vaseh, kjer niso ustanovili odbora, so
imenovah zaupnike z nalogo, da odbor ustanovijo. Tako so v SMARJETI
in Pesnici pridobili za OF učitelja Franja Kulovca, v GRADIŠČU
gostilničarja Goloba in njegovega sina, kije padel leta 1944. Vsi navedeni
so nastopali kot aktivisti OF.
Kovač se je povezal novembra 1943 na PESNICI z uporniško
družino Kerenčiča in jih tako spet vključil v delo po daljšem premoru,
ko so zgubili povezavo z organizacijo 01\ Kerenčičev sin Jože je odšel
decembra 1943 na Gorenjsko v partizane, kjer je padel. Njegov brat
Slavko je bil kot dijak v Ljubljani
aretiran in poslan v italijansko
internacijo. Po kapitulaciji Itahje
se je pridružil italijanskim
partizanom, nato pa jugoslovanski
čezmorski brigadi. Najmlajši sinje
padel kot skojevec in kurir med
Kozjakom in Slovenskimi
goricami leta 1944. Hčerka
Marica-Jelka je bila mladinska
aktivistka in kurirka za Gorenjsko,
Pohorje, Slovenske gorice in
Dravsko polje, v zadnjih mesecih
vojne pa v Mariboru, kjer je padla
v roke gestapa, ki jo je ustrehL
Hčerka Manica, mladinska akti-
vistka Ln organizatorka tehnike v
domači hiši je bila leta 1944
aretirana in poslana v Rawens-
brueck, kjer je učakala konec
vojne. Očeta so poslah leta 1944 v
D^chau. kjer je umrl.
Od postojanke OF pri Kerenči-
čevih so vodile niti OF v Jarenino,
Vukovski dol, Jakobski dol, v
Maribor in drugam.
Nadaljevanje prihodnjič
Marica Kerenčič-Jelka, mla-
dinska aktivistka in kurirka
Fotografija last
Muzeja NO Maribor
8- NAŠI DOPISNIKI
5. oktober 1978 —
TEONIlt
„ VSAK ZAČETEK JE TEŽAK!"
Kidričevo
o tem starem reku so mislili tudi najml^ši,
ki so pred mesecem prvič stopUi v šolske
razrede skupjg s svojimi mamicami, ki sojih
pripekale na pričetek njihove dolgoletne poti
skozi razrede, kjer si bodo nabirale potrebnega
znanja za živ^enje in delo. Morda je prav to bil
tisti prvi začetek, ki bi naj bil „težak", toda
prvošolčki so doživeli nek^ kar jim bo prav
gotovo ostalo v trajnem spominu in jih
spremljalo vsa šolska leta.
Prvo srečanje z njihovimi vrstniki, ki pa so
že nekaj razredov pred njimi, vendar so jih
sprejeli s pesmgo in nagovorom, ki ga je imel
ravnatelj  OŠ ,3oris Kidrič" Franc Lačen.
Prijetno zveneče besede so prvošolčkom vlile
novega poguma in to je tudi odločibio za
njihovo nad al nje obiskovanje šole. Čeprav je od
takrat minilo že mesec dni pa ni odveč, da se še
^omnfrno tega za novopcčene šolarčke tako
pomembnega dne. Res so prvi dan prišli v šolo
s svojimi mamicami, toda že naslednje dni smo
jih lahko videli, kaJko ponosno in z veseljem
mahajo  s torbami proti  šol^i zgradbi v
Kidričevem, kjer bo prihodnja leta njihov drugi
dom,.
Življenje torej teče naprej,k^ub že mnogim
opozorUom pa še vseeno velja omeniti, da naj
starši vedno opozajjajo svoje otroke, da skrbno
pazijo na prehodih čez ceste, saj nevarnost
»železnih konjičev" vedno in povsod preži na
njih. Lepo in prav bi bilo, da bi to spoštovali
tudi vozniki motornih vozil, saj je poleg
humanosti to tudi njihova dolžnost. Dnevno
vidimo prav v Kidričevem precejšnje število
avtomobilov in drugih vozil na cestah, ki jih
večkrat prečkajo nasi otroci šolarji!.
France Meško
Staiit so pripeljali svoje otroke v kAo
Prevklno na cesti in čez cesto
Mladi pevci pod vodstvom M^de Muhičeve
Ravnatelj Franc Lačen je spregovoril prvošolčkom
Posnetki: Konrad Zoreč
TOK ^^Pridelovalec" Ivanjkovci na ekskurziji v Beli Krajini
Kmetje kooperantje, ki smo
člani sestavljene organizacije
združenega dela SLOVIN Ljub-
ljana, povezani v kombinat
Jeruzalem Ormož kot TOK (
temeljna organizacija kooperan-
tov) ,.Pridelovalec" Ormož, za-
družna enota IVANJKOVCI, smo
11. septembra 1978 potovali z
velikim avtobusom in kombijem
prek Varaždina, Zagreba in
Kailovca v Metliko z glavnim
namenom, da obiščemo KZ
Metlika, ki se bavi z enako
dejavnostjo kot naš obrat.
Bilje čudovit sončen dan, kar je
pripomoglo k najboljšemu razpo-
loženju. Vožnja je bila dolga.
Zbrali smo se za odhod ob 4. uri
zjutraj in prispeli v Metliko okoU
10. ure. Vodil nas je vodja
pospeševalne službe Janko Kumer.
Med potovanjem ns je seznanjal s
posebnostmi nam še nepoznane
pokrajine. Ob tem nam je tudi
zanimivo opisal vtise iz njegovega
pet dnevnega potovanja po Grčiji,
ki se ga je udeležil z društvom
STVRIA (poslovno združenje
vinogradnikov Slovenije). Čudih
smo se, kako čisto drugače način
žh^ljenja se odvija pri teh naših
južnih sosedih, da se nam je zdelo
Icot pravljica iz nekdaiyih dni.
Medtem smo se približah Beh
Krajini. Vsa s soncem obžarjena se
nam je predstavila Metlika,
obdana s polji in vinogradi, z
zasajenimi Gorjanci v ozadju.
Tovariš Kumer nas je opozoril, da
je tu teren za izrazito partizansko
bojevanje, kar se je potrdilo
posebno med NOB. Ustavili smo
se pred novo zadružno kletjo, kjer
nas je pozdravil direktor tov. Kralj
in nam orisal nastanek in
dejavnost KZ. Predvsem nas je
zanimala kakšna je razlika med
KZ in TOK. Ugotovili smo, da
bistvene razlike ni. Predsednik KZ
je kmet in predsednik naše TOK je
tudi kmet.
Nato smo se odpravili v 4 km
odda^eno vinogradniško področ-
je. Spremljala sta nas dva
strokovnjaka in nas na kraju
samem seznanila o gospodarjenju
v KZ in odgovarjala na naša
vprašanja. Čudovit je bil pogled na
negovano trto, oboloženo z
zdravo žametno črnino na skrbno
okopanih terasah. Posebno so nas
navduševale lepo pokošene škarpe,
kar opravljajo še vedno ročno,
dočim zatiramo pri nas plevel s
herbicidi, kar očem ne nudi
prijetnega videza.
Izvedeli smo, da pridelujejo 80
% črnega in le 20 % belega
grozdja. Ves pridelek z lahkoto
prodajo, ker je njihova črnina na
trgu zelo iskana. Zadruga je
sporazumno z lastniki vinogradov
izvedla kompleksno obnovo in
tako združila čez 300 parcel.
Največji kompleks obsega 22 ha.
Vso strojno obdelavo zemljišč in
ceste je naredila KZ, nakar so za
sajenje pripravljeno zemljišče
razmerili in izročih vsakemu
lastnflcu približno po kvaliteti
enako površino, kot jo je vložil.
Razumljivo, moral je vsakdo
prispevati nekaj zemljišča na
račun novozgrajene ceste.
Člani so dobih za obnovo
kredit na 10 let proti 4 %
obrestim. Prva anuiteta zapade v
plačilo po štirih letih, kar je zelo
ugodno. Sploh smo opazili, da ima
KZ veliko razumevanja do svojih
članov kar bo gotovo pripomoglo
do dobrih odnosov in zadovoljstva
vKZ.
Ko smo si ogledovali obnovljena
pobočja smo opazili nekaj
neurejenih lis. Strokovnjaka sta
nam povedala, da imajo tudi oni
enih 5 trmoglavcev, ki se niso
hoteli priključiti k skupni obnovi
in obdelujejo še po starem. KZ
sestavljata dve TOZD in sicer
TOZD lastna proizvodnja in
TOZD kooperacija. Grozdje odku-
pujejo na odprt račun in dobe
kmetje po končnem obračuna še
doplačilo. Tudi za nekatere druge
pridelke, kot npr. za mleko.
Obiskali smo tudi naprednega
kmeta Šuklje-ta, ki je tudi
predsednik v odboru kooperantov.
Ima preusmerjeno kombinirano
kmetijo živinoreja - vinogradništ-
vo. Zelo lepo urejeno, povsod je
bilo opaziti skrbnost in red.
Prikupno mlado gospodinjo sem
vprašala, ah se mogoče pečajo s
kmečkim turizmom pa mi je
prijazno odgovorila, da se s tem
3ač ne utegnejo pečati. Obe sva
)ih istega mnenja, da od
kmečkega turizma preveč zahte-
vajo. Razumljivo je, da morata biti
higiena in prehrana neoporečeni,
toda, kdor želi imeti uslužnosti
kateg. I. ta jih naj išče v hotelih,
tisti pa, ki ljubi kmečko okolje,
bo gotovo skromnejši in zadovo-
ljen tudi z nekaj manj udobnosti.
Gospodar Suklje nam je tudi
omenil, da na njihovi zemlji vse
uspeva, tako tudi vse sadijo, ne da
bi se specializiraU. Vsaka kmetija
ima traktor, ker brez vprege pač
ni mogoče izhajati, večina pa jih
nima _priključkov za specialna
dela. Cas je priganjal in morah
smo se posloviti. Postregli so nam
še z dobro kapljico lastnega
pridelka, kar nam je spričo
vročega poldneva zelo prijalo.
Nato smo se napotili v zadružno
restavracijo h kosilu. Tukaj smo
obenem bih deležni pokušnje
rdečega m belega vina lastne
proizvodnje, nakar smo si še
ogledah klasično klet, ki meri v
dolžini 109 metrov in je naredil za
njo projekt znani vinogradniški
strokovnjak inž. Miran Veselic. Tu
se nahaja dolga vrsta kadi, od
katerih vsaka meri 1 vagon. Teh
sedaj ne uporabljajo, ker grozdja
ne kvasijo več v njih, pač pa store
to na nov tehnološki proces v
veliko krajšem času. Te kadi bodo
zamenjah z novimi ogromnimi
cisternami. Zadovoljni z obiskom
in hvaležni smo se poslovih in
odpeljah proti Kostanjevici na
Krki.
Tu smo si ogledali ,J^ormo
vivo" in pa Jakčevo galerijo, kjer
razstavljata oz. so razstavljena dela
umetnikov Jožeta Gorjupa, Tone-
ta Kralja, največ je del Božidarja
Jakca in v dveh sobanah je
nameščena čudovita pleterska
zbkka. Vsi smo si bih edini, da
imamo premalo časa, da bi lahko
dojeli vso kulturno vrednost, ki
smo jo našli in videh v
Kostanjevici in da se moramo še
vrniti.
Nato smo nadaljevah pot proti
Pleterjem. Moški so si lahko
ogledali notranjost Kartuzijan-
skega samostana Pleterje, katerega
je počastil s svojim obiskom tudi
maršal Tito v znak priznanja za
nesebično sodelovanje tega samo-
stana v času NOB. Čudovite
umetnine, ki so tu nameščene so
neprecenljivih vrednosti, zlasti
edinstvena knjižnica, ki vsebuje
bhzu 40.000 knjig. Od tega jih je
mnogo spravljenih v trezorjih,
zlasti rokopisi mihjonskih vred-
nosti. Zanimivo je, da ima tudi
univerza v Ljubljani kartoteko teh
knjig, tako da se jih lahko
poslužujejo tudi študentje, ki
študirajo filozofijo. Moški so bih
tudi tukaj deležni pogostitve z
izvrstnim vinom, kar jih je tako
raznežilo, da ko so prišU iz
samostana, so samo obžalovali, da
tudi ženske nismo smele z njimi.
Ko smo se nato namestili v vozila
in krenili proti domu, so še dolgo
razlagah o vseh dragocenostih in
načinu življenja tega samostana.
Bil je resnično bogat dan, kar seje
odražalo v lepi pesmi, ki je donela
ves čas našega povratka, večinoma
iz krepkih moških grl.
NAJ VAM ŠE NAPIŠEM NEKAJ
MALEGA O NAŠI TOK.
Torej TOK „Pridelovalec"
Ormož (povezani v Kombinatu
Jeruzalem-Ormož) je razdeljena
na več združnUi enot. Ustanovlje-
ne so v 4 vinogradniške skupnosti,
katerih naloga bi naj bila
usmerjanje vinogradniške proiz-
vodnje na območju občine
Ormož. Razen tega delajo že
mlečne skupnosti, skupnosti za
pridelovanje sladkorne pese. So pa
v perspektivi tudi živinorejsko in
poljedelske skupnosti, kar pome-
ni, da se prilagajamo zakonu o
združenem delu. Pred ustano-
vitvijo TOK je v kombinatu
prevladovala družbena proizvod-
nja in smo se kmetje čutili
zapostavljene. Želeti je, da se
vsebina deb spremeni. Z velikim
upanjem zremo v bodočnost.
Vsi udeleženci ekskurzije se
zahvaljujemo vsem, ki so se
potrudili, da je naš izlet tako lepo
uspel. Posebno smo dolžni zahvalo
Janku Kumru in pa strokov-
njakom od ZK Metlika, prav
iskreno pa se zahvaljujemo naši
TOK, ki je nosila približno 50 %
stroškov ekskurzije.
Še si žeUmo takih podučnih
srečanj!
Erna Meško
Na obisku pri lovski družini Kidričevo
o LD ,,Boris Kidrič" Kidričevo je bilo do.slej
le malo zapisanega. Rezultati, ki jih dosegajo
njeni člani pa zaslužijo vso pozornost.
LD Kidričevo zajema lovišče, ki sega od
Ptuja: področje med Dravo in Polskavo ter meji
na lovišča lovskih družin: Starše, Cirkovce,
Ptujska gora in Ptuj. Razmeroma Se bogato lovi-
šče, ki obsega nad 500 ha površin, nudi 46
članom lovske družine obilo lovskih užitkov.
Lovišče dopušča letni odstrel do 100 srnjadi,
1000 fazanov, nekaj sto zajcev, manjše število
jerebic, divjih rac, kljunaišev, lisic, pižmovk,
včasih pa tudi kakšnega divjega prašiča.
Lovišče in člane LD Kidričevo so v preteklo-
sti obiskali že številni gostje: Edvard Kardelj,
Stane Dolanc, Miha Marinko, Bogdan Brecelj,
Marko Bule, Franc Šetinc, Franc Leskošek in
drtfgi.
V letošnjem letu je družina pričela graditi
lovski dom, v katerem bodo imeli večjo dvorano
za družabno življenje, prostor za pisarno in
druge potrebne prostore. Poleg lovskega doma
bodo postavili še prostor za čiščenje divjadi,
prostor za hlajenje in garažo. Vsak član družine
bo pomagal pri gradnji doma s prostovoljnim
delom. Člani so se obvezah, da bo vsak opravil
prostovoljno delo 100 ur. Nekaj članov družine
pa je že sedaj opravilo delo za okrog 300 ur.
Lovišče je tudi opremljeno z lovskimi napra-
vami kot so visoke preže, voljeri za fazane ter
nekaj koruznjakov. Pozimi člani oskrbujejo naj-
manj vsak po eno krmišče za fazane. V različnih
predelih lovišča pa imajo več kmetijskih površin.
na katerih pridelajo {Kttrebno krmo za krmljenje
divjadi.
Lovska družina Kidričevo je pobratena z lov-
sko družino Dolenja vas. Med letom se člani
družin večkrat srečajo na skupnem lovu. Člani
lovske družine Kidričevo zelo radi lovijo pri
pobratenih lovcih jelene, obratno pa lovci Dole-
nje vasi lovijo v loviščih lovske družine Kidriče-
vo zlasti fazane in ostalo malo divjad. Prav te
dni je Janez Kostanjevec na lazu v Dolenji vasi
uplenil lepega jelena — deseteraka.
V lovski družini Kidričevo pa skrbijo tudi za
družabno življenje članov. Preteklo nedeljo so se
zbrali na lovskem pikniku. Ob tej priložnosti so
pripravili tudi tekmovanje v streljanju na glina-
ste golobe za vse člane, pozneje pa še prvenstvo
lovske družine v streljanju na glinaste golobe.
Tekmovanje je izredno uspelo, pokazalo pa se
je, da imajo v svojih vrstah nekaj izredno uspeš-
nih strelcev. Uvrščeni do 12. mesta so prejeli
nagrade v obliki pokalov in praktičnih nagrad.
Vse postavljene golobe so sestrelih kar štirje
tekmovalci. Vrstni red po zelo zagrizeni borbi je
bil naslednji: 1. Franc Godec, 2. Maks Ivančič,
3. Srečko Gojkovic in 4. Vlado Zupanič.
Člani lovske družine Kidričevo gradijo svoj
dom pospešeno naprej; slovesno pa ga bodo
odprli predvidoma prihodnje leto ob prazniku
občine Ptuj.
Predsednik lovske družine .,Boris Kidrič" Kidri-
čevo Ivan Zupanič med tekmovanjem na glinaste
golobe
Foto: DC
pionirs
že v začetku meseca se je pričelo z intenzivnim delom v krožkih
pionirske košarke. V sezoni 78/79 se je občutno povečalo število
krožkov; pričakujejo, da jih bo okrog 30. Še pred uradnim začetkom
dela krožkov, je košarkarski klub „Drava" Ptuj organiziral enodnevni
seminar za inštruktorje pionirske košarke. Seminar je bil 30. septembra.
Ob tej priložnosti so se inštruktorji seznanili s celotnim programom dela
drožkov v mesecu oktobru. Da bi inštruktorjem košarke delo olajšali, je
vsak prejel tudi pismeni program dela za tekoči mesec.
Seminar pa je obenem začetek osnovno-šolske košarkarske
aktivnosti v sezoni 78/79. Poleg teoretičnega dela je seminar obsegal
tudi praktičen prikaz vseh vaj, ki se bodo izvajale na treningih s pionirji-
Aktivnost košarkarskega kluba „Drava" Ptuj krepko presega klubske
okvire, zato so se odločili v skladu s portoroškimi sklepi v delo kluba
pritegniti čim več zunanjih sodelavcev ter se tako organizirati, da le-ti
prevzemajo delo šolskih športnih društev in jih obenem tudi vodijo.
Celotna aktivnost krožkov pionirske košarke vse do meseca januarja,
je predtekmo val nega značaja. V tem obdobju bi se naj krožki pripravljali
na ligaško pionirsko košarkarsko tekmovanje, ki bi se naj pričelo v
začetku prihodnjega leta.
Klub pa se bo tudi vključil v aktivnosti v okviru obeležij festivala
košarke v SR Sloveniji. V ta namen bo ob prazniku republike pripravil
občinsko tekmovanje v košarki.
Tako v klubu z novim poletom nadaljujejo lanskoletno delo - delo
prve selekcije, ki v zdajšnjem obdobju prehaja že v drugo selekcijo.
Izredno pomembno je poudariti, da je delo študijsko zastavljeno, zato je
pričakovati tudi dobre rezultate. Inštruktorji pbnkske košarke pa bodo
na izteku vsikega meseca podrobno analiznah potek trenmgov, skušah
kar se da najbolje odpravljati sprotne vrzeli in sprejemali programe dela
za naslednji mesec.
MG
TEDNIK -5. oktober 1978
šport in društva - 9
II. ZRL - SEVER - ČLANICE: KOKA - DRAVAj
19:9(9:3) ]
Premočan nasprotnik
Varaždin, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Marijan in Zlatko
pavijak (Bjelovar);
Koka: Pavelič, Repič 1, Vejnovič, Cop 4, Šuijak 1, Kišasondi,
Alikadič 4, Mrgan 9, Butko, Štefanič;
Drava: Vogrinec, Cerne 2, Ivančič 2, Krivec, Cuš 3, Haložan,
Kranjc, Pišek, Havlas 1 in Sitsenfraj;
gralke Drave so se tokrat v Varaždinu pomerile z izkušeno in
fizično veliko močenjšo ekipo Koke. Zraven tega pa so morale igrati še
brez dirigenta igre Mumlekove, ki se je poškodovala na srečanju s
Slavongo DI v Ptuju. Kljub bučni podpori okrog 100 ljubiteljev
rokometa iz Ptuja, Drava ni mogla zaustaviti Koke v kateri igrata bivši
državni reprezentantki Vejnovičeva in Mrganova. Igrale so premalo
agresivno zlasti v napadu, kjer so naredile vse preveč napak. Igralke Koke
so to s pridom izkoriščale in v določenih obdobjih ob zmedeni igri Drave
dosegale zadetek za zadetkom. V naslednjih srečanjDi bodo morale
igralke Drave igrati bolj agresivno zlasti v napadu. Vendar moramo
priznati, da Drava v tem srečanju več ni mogla doseči. Pri domačinkah
so izstopale Mrganova, Ahkadičeva in Čopova, pri Dravi pa Cuševa in
Vogrinčeva.
. ... . ..........    Lkotar
Igralke Drave v napadu
- foto B. Rode
V SOBOTO OB 19. URI V
PTUJU
Drava-Ivin
Po porazu s Koko je Drava na
lestvici zdrknila s tretjega na šesto
mesto z enakim številom točk kot
pred njo Zamet, Koka in Trokut.
V naslednjem šestem, kolu se bo
Drava v Ptuju pomerila z ekipo
Tvin iz Virovitice, ki je na lestici
osma. To ekipo so Ptujčanke že
premagale in sicer na turnirju v
Koprivnici. Zato bo sobotno
srečanje, ki se bo na rokometnem
stadionu v Ptuju pričelo ob 19. uri
priložnost za rehabilitacijo in
pridobitev zaupanja vase. To je
bilo po porazu v Varaždinu
verjetno nekoliko okrnjeno. Toda
poraza proti boljši in ekipi z
dolgoletnimi drugoligaškimi iz-
kušnjami ne gre jemati preveč k
srcu. Porazi z boljšimi nasprotniki
so pač sestavni del športne igre in
to so v Varaždinu potrdih tudi
zvesti ljubitelji rokometa v Ptuju,
ki so k^ub porazu bučno
pozdravili igralke Drave.
1. kotar
SNL-VZHOD - ČLANI: DRAVA-LENDAVA 1:3(0:0)
IZNAJDLJIVEJŠI GOSTJE
Stadion NK v Ptuju, gledalcev
okrog 150, vreme deževno, igrišče
težko za igro, sodnik Sitar iz
Velenja;
Drava: Valh, Smigoc, Turščak
(Arifi),_TrIep, Verdenik, Tement,
Skok, Ceh, Emeršič, Hvaleč, Žgeč
(Brodnjak);
Lendava: Kapun, Varga, Go-
stan, (Cinč), Balažič, Dominko,
Pal, Kasaš, Tratnjek (Goenter),
Banotai, Hozjak, Gomzij;
Strelci: 0:1 (63) Banotai, 0:2
(72) Banotai, 1:2 (79 11-m)
Hvaleč, ,1:3 (90) Banotai;
Moštvi Lendave in domače
selekcije sta na težkem in
razmočenem igrišču prikazaU
všečno igro. V prvem delu je bila
terenska iniciativa na strani
domačih, vendar so bih gostje
izredno nevarni v protinapadih.
Zabeležih sm.o dve zreli prilož-
nosti na obeh  straneh, vendar
zadetka v tem delu igre nismo
videh.
V drugem delu so domači
napadali, gostje pa iz nasprotnih
napadov po grobili napakah
domače obrambe dosegali za-
detke. Drava je vse sile vložila v
napad, si ustvarila nekaj idealnih
priložnosti, vendar brez uspeha.
Edini zadetek za Dravo je Hvaleč
dosegel s kazenskega strela, ko so
branilci Lendave po mnenju
sodnika zrušili napadalca Drave v
kazenskem prostoru. Razpoloženi
Banotai je dosegel vse tri zadetke,
pri vsakem pa so 'mu pomagah
domači branilci s slabim pokric
vanjem   in   spremljanjem   igre.
Zmaga Lendave je zaslužena, kljub
temu, da so igralci Drave zraven
priložnosti imeli na svoji strani
tudi sodniško trojko, ki se na tem
srečanju ni izkazala.
Ne moremo zapisati, da se
igralci Drave niso borih, vendar je
za zmago potrebna tudi pri-
sebnost, dobro spremljanje igre in
iznajdljivost pred nasprotnimi
vrati. To se je tokrat posrečilo
doseči igralcem Lendave, ki tako
odhajajo iz Ptuja neporaženi. Pri
domačih so bili nekoliko boljši
Verdenik, Trlep in Čeh, odlikoval
pa se je vratar Valh. Gostje so se
predstavili kot sohdna ekipa.
IJcotai
(Ptujčani tretji v Sloveniji)
Minuh teden so bila v atletskih središčih Slovenije kvalifikacijska
tekmovanja za ekipno prvenstvo Jugoslavije in to v Ljubljani, Mariboru,
Celju in Novi Gorici. V Celju so tekmovali tudi atleti TVD Partizana Ptuj
in dosegh dobro tretje mesto pri čemer so v članski konkurenci zbrah
23551 točk. Zmagah so atleti Kladivarja z 32467 točk, dočim so bih
Novomeščaniz 29765 točkami drugi.
Tekmovanje je zelo zahtevno, saj obsega kar 20 atletskih disciplin v
vsaki nastopata vsaj dva tekmovalca. Ptujčani v nekaterih disciplinah niso
imeh po dva predstavnika in prav to jih je stalo lepo število točk. Toda
ne glede nato so prehiteli močne atletske kolektive, kot je Ohmpija,
Maribor, Gorica in druge.
Da so na tekmovanju dah vse od sebe dokazuje tudi to, da so
nekateri dosegli svoje osebne rekorde. Tako sta 400 m pretekla Milan
Zohar v času 50,0 in Stanko Feguš 50,7. Tudi Dušan Korenje bil sohden
v skoku s palico, kjer je preskočil 3,60 m in med posamezniki osvojil
tretje mesto. Odhčen je bil tudi Alojz Lebar, kije pretekel lO.CiOO m v
času 32.03,10 in pristal na drugem mestu. Pa tudi ostali tekmovalci so v
tem dvodnevnem tekmovanju dah vse od sebe za čim boljše rezultate.
V ptujski ekipi so nastopih še; Ljubo Čuček, Mhan Kovačič, ing.
Bojan Klinkon, Maks Bračič, Franc Zupanič, Žarko Markovič, Zlatko
Marčič in Branko Čeh.
OP
KARTING
SLANA DRUGL HVALA
TRETJI
v Postojni na parkirnem pro-
storu pred Postojnsko jamo je bila
v nedeljo IV. dirka za državno
prvenstvo. Nastopilo je manjše
število tekmovalcev kot je bilo
prijavljenih, zato tudi ni bilo
pred finalnih voženj. Tekmovalci
so nastopili v nenormalnih pogo-
jih, saj je bila steza spolzka —
mokra, motil pa je tudi močan
dež.
V juniorski konkurenci je odU-
čno vozil Hvala, ki se je v zadnji
vožnji boril za prvo mesto in je v
skupni uvrstitvi zmagal Hvalica
pred Lavričevo in Hvalom. Bla-
ževič je bil 8.
V konkurenci 100 ccm je zmagal
Novak pred Božičem in Artenja-
kom, Langerholc je bU 5, Korošec
6. Langerholc tokrat ni ponovil
uspeha iz prejšnjih dirk, saj mu
tokrat spolzka proga nikakor ni
ustrezala. V kategoriji 125 ccm je
zmagal Bužan, odUčno pa je tokrat
vozil Slana, ki je bil 2., Krajnc 4.,
Domiter 10.
V ekipni uvrstitvi je zmagalo
Moste 98 točk, Ptuj 90, Nova Go-
rica 76, Celje 60, Koprivnica 60
itd.
anc
EDUARDO JONAS AMERICA EDU
Imate dobre igralce in kvalitetno
reprezentanco
Ljubiteljem nogometa ime Edu
pove marsikaj. Za tiste, ki ga prvič
slišite, Edu je slavni brazilski
nogometaš, soigralec Peleja v
Santosu in brazilski državni repre-
zentanci. Za svetovno znani
Santos je igral 13 let, devet let pa
je bil član reprezentance.
Srečala sva se povsem slučajno
ob našem obisku v Titovem Užicu
in sicer na Zlatiboru v hotelu
Palisad. Edu bo namreč v
februarju postal član ekipe New
York Eagles iz Združenih držav
Amerike. Trenutno so igralci tega
moštva, ki ga vodi naš proslavljeni
nogometaš Sekularac, na gosto-
vanju po Jugoslaviji. Zraven
Eduja sta od znanih nogometašev
še naš Tešak, bek Sarajeva in
državne reprezentance in Rildo,
Brazilec, ki je leta 1966 igral v
brazilski reprezentanci na sve-
tovnem prvenstvu na katerem je
blestel Eusebio. Z Edujem me je
spoznal naš glavni urednik in
slavni gomometaš je bil pripravljen
odgovoriti na nekaj vpraSanj.
Najprej sem ga vpraSal, kako
uspejo v Braziliji doseči takšno
hove igralce odlikuje zlasti odUčna
tehnika. Pravi, da pri njih pričnejo
mladi okrog 10. leta vaditi v
klubih, trenirajo pa jih izkušeni
igralci, ki so se po karieri posvetih
vzgoji naraščaja. V prunerjavi z
evropskim nogometom, ki temelji,
na primer v Vehki Britaniji na
odlični fizični oripravljenosti. več
Argentini, pa delajo vdiko tudi na
pozornosti posvečajo tehniki igre,
zato Brazilci igrajo atraktiven in
privlačen nogomet. V zadnjem
času, to je bilo opaziti tudi na
zadnjem svetovnem prvenstvu v
fizični moči. Za naše igralce pravi,
da so še najbolj blizu brazilski šoli.
torej dobra tehnika zraven pa še
fizična pripravljenost. Pohvalil je
naše drugoUgaške ekipe, s katerimi
se je njegova nova ekipa srečala
med gostovanjem Omenil je, da bi
v ameriški ligi igrah vidno vlogo s
pripombo, da le sedaj, kajti V
ZDA raste generacija mladih in
nadarjenih igralcev, ki bodo čez
nekaj let postali odlični
nogometaši.
V Ameriki je šele nekaj časa,
vendar pravi, da se je že dobro
vživel v ekipi v kateri so igralci z •
vem razpoloženju, saj je bil vedno
vesel, dobre volje in pripravljen
različnimi stih igranja. Prav tako
mu ugaja Jugoslavija, ki jo je
poznal že od prei, ko je igral še v
Santosu 'in brazilski repezentanci.
To je bilo opaziti tudi po njego-
odgovarjati na številna vprašanja
ljubiteljev nogometa, ki jih tudi na
Zlatiboru ni manjnjkalo.
Na vprašanje, kako so v Braziliji
sprejeli^ tretje mesto njihove
reprezentance, ki ga je kot edina
ekipa brez poraza, osvojila v
Argentini, je odgovoril: ,.Sedaj je
vse OK." Seveda pa me je takoj
opozoril na srečanje med Argenti-
no in Penijem, ki ga je domača
reprezentanca dobila z rezultatom,
potrebnim za vstop v finale. Ne
strinja se, da reprezentance v isti
skupini igrajo medsebojna sre-
čanja ob različnem času. No,
kakorkoh že, kot pravi Edu, je
sedaj vse ,,OK".
Se nekaj besed o ameriškem no-
gometu. V zadnjem času mu tudi
sredstva informiranja posvečajo
vse večjo pozornost, prej niso
objavljali niti rezultatov najkvaU-
tetnejše lige. Prav tako nogomet
vedno bolj spoznavajo tudi gle-
dalci, njihovo število na srečanjih
pa se stalno povečuje. Kot primer,
Cosmos, v katerem igrata tudi Ju-
goslovana Bogičevič in Dimitrije-
vič ter slavni ,,Kaiser" Franc
Beckenbauer, ima na srečanje po-
prečno 45 tisoč gledalcev. To pa ni
malo. Cosmos, ki ga je proslavil
Pele, igra v isti ligi kot novi klub
Eduja in Tesana New York Eagles.
Orli so v preteklem prvenstvu
osvojili tretje mesto. V ZDA sta
dve profesionahii nogometni hgi in
sicer ameriška in severnoameriška.
Tuji igralci nastopajo v ameriški
Ugi,. ker v severnoameriški ne
igrajo po pravilih mednarodne no-
gometne zveze. Na sezono, ki traja
od aprila do avgusta, odigrajo 43
srečanj v različnih krajih ZDA.
Torej več kot naporno. NY Eagles
so na primer v pretekli sezoni odi-
grali v desetih dneh tudi do tri
prvenstvena srečanja. Kje pa so še
treningi in potovanja. Sogovorniki
so mi omenili tudi slabe sodnike in
da kvaliteta raste iz dneva v dan.
Vstopnica za srečanja so za naše
razmere dokaj drage in sicer 6, 8 in
10 dolarjev.
Pogovor z Edujem in njegovimi
soigralci Rildom in Tešanom je bil
bolj kratek, ker so imeli še druge
obveznosti, vendar smo izvedeU
marsikaj zanimivega o stanju v
svetovnem nogometu, kjer slavna
imena počasi izginjajo in kjer, kot
pravi Edu, prihaja nova, mlada
generacija. Srečanje z ,,osmico"
Santosa in brazilske reprezentance
pa nam bo še dolgo ostalo v
spominu, saj takšnega srečanja ne
doživiš vsak dan.
I. kotaf-
Eduardo Jonas America Edu
Sodelavci Radio-Tednika v razgovoru s slavnim brazOskim
nogometašem
Foto: M. Ozmec
PLAVANJE ZA POKAL PTUJSKIH TOPLIC
Ekipa OS ZSS Ptuj je bila druga
V okviru 17. srečanj bratstva in prijateljstva je bilo
v nedeljo, 1. oktobra v Ptujskih toplicah tekmovanje v
plavanju, ki se ga je udeležilo S ekip iz Cakovca, Mari-
bora, Ormoža, Ptuja in Varaždina. Tekmovalke in
tekmovalci so se pomerili v štirih disciplinah, tako da
so plavaU 50 m prsno, 50 m crowl, 50 m hrbtno in v
štafeti 4 X 50 m.
Najuspešnejša je bila ekipa Cakovca s 44 točkami,
druga ekipa Ptuja, ki je zbrala le točko manj, tretja
ekipa Maribora s 40 točkami, sledita pa ekipi Varaiž-
dina in Ormoža.
Tekmovanje so uspešno izvedli sodniki Plavalnega
kluba ,,Toplice" Ptuj v sodelovanju z občinskim sve-
tom ZSS Ptuj.
Med posamezniki so se od Ptujčanov najbolje
uvrstili Dušan Lunder — 50 m hrbtno, Ljubo Gajser
— 50 m prsno, Branka Sarič pa je bila druga na 50 m
crowl in tretja v disciphni 50 m hrbtno.
Trije prvouvrščeni v posameznih disciplinah so
prejeU priznanja, ekipa Cakovca pa je osvojila
prehodni pokal Ptujskih toplic in prejela pokal OS
ZSS Ptuj v trajno last. Vseh pet ekip pa je prejelo tudi
praktična darila.
N. D.
V zagrizenem boju v štafeti 4 x 50 m Je zmagala moška
ekipa Cakovca.
Foto:JOS
Razburljivo v Mačkovcih
PTUJČANI ODLIČNO VOZILI. ŠEGULA IN JERIČ DRUGA
MOTOKROS
V nedeljo je bila v Mačkovcih pri Murski Soboti
dirka državnega prvenstva v motokrosu do 250 ccm, v
1. in II. ligi. Za ekipi AMD Ptuj so vozili: Peter Segu-
la, Silvin Vesenjak in Adolf Jerič.
Nedeljska dirka je bila ena najtežjih letos. Celi dan
je močno deževalo, tudi med dirko. Proga je bila zelo
blatna. Kako zelo, nam pove to, da je v drugi vožnji I.
hge, prevozilo cilj le dvanajst tekmovalcev, kar je
približno polovica. V drugi Vožnji II. lige so prevozili
cilj le trije tekmovalci.
Ob 13. uri so prišli na start prve dirke tekmovalci I.
lige. Na start ni bilo državnega prvaka Soštariča, ki ni
nastopil zaradi okvare motorja. Najbolje je potegnil
Globočnik, ki je po prvem krogu bil prvi pred Ptuj-
čanom Silvinom Vesenjakom. Segula je zelo slabo
štartal, ker so ga ovirali počasnejši tekmovalci, tako,
da je pristal na dvanajstem mestu. Do konca prve
vožnje se je vrstni red že precej spremenil. Silvin Vese-
njak je prehitel Globočnika in dirko vodil skoraj do
konca. Segula se je z dobro vožnjo prebijal v ospredje.
Vesenjaku je pred koncem zmanjkalo moči, tako, da
so ga prehiteli trije tekmovalci. Seguli je uspelo, da je
od dvanajste prišel na koncu prve vožnje na tretje me-
sto. Prvi je bil Avbelj, drugi pa Šinkovec.
Pogoji so bili v prvi vožnji slabi, v drugi vožnji so
bih še slabši, zaradi nenehnih hudih nalivov. Spet sta
vozila na čelu Vesenjak in Segula. Segula je precej
časa dirko vodil, vendar so ga tekmovalci prehiteli, ko
je tekmovalcu pred njim zablokiral motor. To se je
zgodilo v takem položaju, da ga ni bilo mogoče prehi-
teti. Kljub dobri vožnji ni mogel priti višje od četrtega
mesta, kar je bilo v skupnem seštevku dovolj za drugo
mesto za Avbeljom. Tretji je bil KREC, četrti Boris
FRAS in peti Vesenjak.
V drugi ligi je Adolf Jerič osvojil drugo mesto.
Janko Strafela je bil v prvi vožnji drugi, druge pa na
žalost ni končal. Kljub temu je zbral dovolj točk za
peto mesto v skupni uvrstitvi. Naslednja dirka držav-
nega prvenstva bo v nedeljo v Zaboku.
Besedilo in posnetek: Bojan Rode
Silvin Vesenjak, borba z blatom
- ZA RAZVEDRILO
5. oktober 1978
TEDNIK
od 21. 3. do 20. 4
Po soncu pride dež, pravijo.
Tudi za vaše vzdušje velja podob-
no pravilo. Najprej ste bili zelo
veseli, kasneje vas je razočarala in
postali ste žalostni. Pogovorita se
in njena trma bo kaj kmalu
izginila. Ne zahtevajte od staršev
nemogoče. Ničesar ne boste dobili,
tudi koščka zemlje ne. Obisk bo
prijeten.
Od 20. 4. do 20. 5.
S pretiravanjem niste niste niče-
sar dosegli, tudi v ljubezni ne. Pri
delu ste pozabili na odgovornost,
zato ste tudi prikrajšani pri plači.
Ne zamerite šefu, ker tokrat ni bil
na vaši strani. Prihodnji teden se
boste pogovorila o zadevi. Veliko
lažje vam bo. Ne zamudite na
sestanek, ne bo vas dolgo čakala.
od 21. 5. do 21. 6.
Vtis je že popravljen, dobro ste
opravili delo in tako dokazali, da
pri vseh nesramnostih, ki so jih
počeli drugi, niste imeli prste
vmes. Zelo zadovoljni ste z oseb-
nim dohodkom. Saj ste tudi lahko,
kajti delali ste kot mravlja. Ne
zanemarjajte osebne higiene,
pazite tudi na težo in krvni pritisk.
Konec tedna sprehod.
od 22. 6. do 22. 7.
Tveganje je upanje. Poskusite še
enkrat in uspeli boste. V njej se
skriva močna želja: spoznati vas in
se sprehajati z vami. Ustrezite nje-
ni želji in jo popeljite v naravo,
izkoristite sonce in toploto. Doma
nič novega, tudi v šoli ne. Odzovi-
te se vabilu staršev in jih obiščite.
V nedeljo se boste dokončno
odločili.
od 23. 7. do 23. 8.
Skoraj ste že bili na novi poti,
toda skrenili ste z nje in sedaj spet
čakate na novo priložnost. Zelo
labilna oseba ste, tudi nervozni in
nezadovoljni in prav zaradi tega
izgubljate rdečo nit življenja. Vaša
sreča ni daleč, daleč ste vi, ker se
tako čudno obnašate. Skrajni čas
je, da stopite na trdnejša tla.
od 24. 8. do 23. 9.
Pot ni bila prava, to vam je
dejal tudi šef. Morate se upravičiti
in naj vas ne boli to, da boste
potegnili pri vsej tej šali krajši ko-,
nec. Tako se to v življenju vrti.
Enkrat eden, drugič drugi slamo
mlati. Zakaj se je izogibate, tako
prijetna ženska je, tudi zabavna in
odkritosrčna. Z nežnostjo boste
dosegli vse.
Od 24. 9. do 23. 10.
V šoli vas bodo kaznovali, če se
boste tako samovoljno obnašali.
Sredi prihodnjega tedna boste
dobili nepričakovan denar. Pamet-
no ga uporabite. Na čustvenem
področju ste še vedno aktivni, toda
ne v pravi smeri. To vam bo
povedal prijatelj. Ne bodite
ljubosumni nanj, ker pozna njo in
njene sk-rivnosti.
od 24. 10. do 22. 11.
Obljubili ste ji zvestobo, toda
bilo je vse prazno. Uničili ste ji
dan, celo življenje. Napake, ki ste
jo napravili v sredo, ne bo moč
nikoli več popraviti. Opravičilo bi
sicer sprejela, toda v njej bo tlelo
maščevanje. Pazite se tega. Se
sreča, da vas razumejo starši. V
petek presenečenje.
Od 23. 11. do 21. 12.
Dobro je bilo to pri sosedih.
Povedali ste jim, kar jim gre.
Odnosi bodo sedaj veliko boljši.
Slabosti, ki jih imate so trenutne.
Kmalu se bodo pojavili prvi znaki
utrujenosti, stopite k zdravniku.
Njegov nasvet bo dober,
upoštevajte ga. Na izletu brzdajte
svoja čustva, sicer ga boste užalili.
od 22. 12. do 20. 1.
Kar prijetno vam je, ko ste
zvedeli za skrivnost, šef vam ne bo
zagrenil življenja, zato se ga ne
izogibajte. Z denarjem previdno
ravnajte, kajti nimate ga na pre-
tek. V ponedeljek bo srečanje z
njim pravo razočaranje. Zelo
redkobeseden bo, tudi nervozen in
slabe volje. Ne rinite vanj z
nepotrebnimi vprašanji.
od 21. 1. do 19. 2.
Ze od nekdaj vam je bila všeč,
sploh pa sedaj, ko si je spremenila
frizuro. Vašega komplimenta bo
zelo vesela. Pričakovala ga bo. V
soboto morate delati, kajti tako ste
tudi obljubili. V nedeljo bo veliko
časa za pogovor, bodite previdni
pri razlagi. Nehote lahko povzro-
čite zmedo med prijatelji.
od 20. 2. do 20. 3.
Napredovanje je bilo za vas
usodno. Niste kos vsem nalogam,
ki so vam jih zadali. Študij vas
obremenjuje, toda študirati mora-
te. Jesen na vas slabo vpliva,
prijatelj vas bo rešil čustvene stiske
in spet se bo začelo lepo življenje.
Ne bodite skopuški in vrnite obisk
in darilo. Poljub bo vroč.

— Potrebna vam je močna finančna injekcija ,..
- To sam vem, samo ne vem, kdo mi jo bo dal!
- A veš kaj bi morali napraviti v Ptujdcih toplicah, da bi
odpravili izgube?
- Veš, to je težko reči...
- Nič ni težko, samo vsak mesec bi se morala v bazenu dva
vkup prijeti.
A, zdaj mi je jasno Ljubica,
odkod ti vsak mesec toliko točk za
družbeno aktivnost!?
Če bo šlo tako navzgor s
temi podražitvami, se boš
morala za letos voziti še v
mojem avtomobilu
Saj ste mu vendar vi predpisali dnevno dva deci rdečega,
tovariš doktor
Ce me ne boste, se bom pa pritožil
na višjo instanco
UGANKARSKI
SLOVARČEK
ALEP = drugo največje me-
sto V Siriji, tudi Haleb ali
Aleppo
AVATARA = mariborski
pop-rosk ansambel
IVANEC = naselje v Hrva-
škem Zagorju, ob gor-
njem porečju Bednje
NICINA = senčna stran
NUT = mati Ozirisa in Izide
V egipčanski mitologiji
OBI = širok pas za preve-
zovanje kimona
PONT = skrajšan naziv za
Črno morje, ki so ga
uporabili v starem veku
PTAH = stvarnik sveta v'
staroegipčanski  mitolo-
giji (= Pta)
TITOV = drugi sovjetski
astronavt, prvi človek, ki
je prebil dan in noč v ve-
solju (German, rojen
1935)
VODICE = kraj med Ljublja-
no in Kranjem
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Smislov,
taktika, Kopernik, Oradea,
AG, k, maestral, sraka, Et-
na, atomi, velar, prot, Va-
landovo, lira, Lato, Eli, gasi-
lo. Las vegas, Rato, ran,
dren, Ore, Nevvton, kiton,
DP, Mindoro, ep, Liam, ani-
oni, značajka, klas, kastrati.
fEDNIK
— 5. oktober 1978
OGLASI IN OBJAVE - 11
TV spored
TV LJUBLJANA
ČETRTEK, 5. OKTOBRA:
8.55 TV v šoli: Računske opera-
jje, Faktogradski film, Od
ujinalaje do Gangesa; 10.00 TV v
jjli: Francoščina; 10.30 TV v šoU:
iliTietnost, Risanka, Kemija;
15.50 Šolska TV: Svetloba
oblikuje OF država v državi,
oječe, zeleno pa tudi rumeno;
,6. 40 Poročila; 16.45
frinajstletniki — TV Sarajevo;
17.15 Mozaik; 17.20 Obzornik;
17.30 Radost Evrope; 18.30
profesor Baltazar — ridanka;
18.40 Ne prezrite: Holandija v
očeh svojih umetnikov; 19.10
Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Obleka, to sem jaz — TV Novi
Sad; 20.35 Iz koncertnih dvoran:
Schubert, Martin; 21.35 Barvni
svet Nikolaja Omerse; 22.10 TV
dnevnik.
PETEK, 6. OKTOBRA:
9.00 TV v šoh: Slovenščina,
Ruščina, Odpetka do petka,
Obiščimo pošto; 10.00 TV v šoU:
Angleščina, Risanka, Zgodovina;
15.00 TV v šoli — ponovitev;
16.00 Učimo se Madžarščine;
16.40 Šahovski komentar — TV
Beograd; 17.10 Poročila; 17.15
Velika predstava na dnu morja;
17.30 Norosti Maje Skovvron;
18.00 Obzornik; 18.10 Koncert
Ibrice Jusiča; 18. 40 Kje so
skrajne meje, znanstveno tehnični
film; 19.10 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Kar bo, pa bo;
21.05 Razgledi: Nasilje nad otroki;
21.35 TV dnevnik; 21.50 Baretta
— serijski film; 22.40 Poročila.
SOBOTA, 7. OKTOBRA:
8.00 Poročila; 8.05 Profesor
Baltazar; 8.15 Vrtec na obisku:
Tam je vrtec, tam je grad; 8.30
Deklica delfina in hsica zvito-
repka; 8.45 Trinajstletniki; 9.15
Pisani svet; 9.50 Mednarodna
obzorja: Delavci v ZDA; 10.40 A.
Newman: Šopek z bodečo Žico;
11.30 Čas, ki živi: V partizanski
Soli; 12.00 Trimska televizija:
Smučarska gimnastika; 12.30
Risanka; 12.40 Manila: Svetovno
košarksrsko prvenstvo; 15.15
Nikoletina Bursač, mladinski fihn;
16.40 Obzornik; 16.50 Nogomet
Partizan: Velež; 18.40 Muppet
Show; 19.10 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 šerif v New Yorku
— celovečerni film; 21.35 Moda za
vas; 21.40 TV dnevnik; 22.00
Večer slovenske zabavne glasbe, iz
Celja; 32.10 625; 23.30 Poročila.
NEDELJA, 8. OKTOBRA:
8.25. Poročila; 8.30 Za dobro
jutro: Pevski tabor 78; 8.55 625;
9.15 V. Kovačevič: Kapelski
kresovi, TV Zagreb; 10.30 Nikogar
ni doma — otroška oddaja; 10.55
Skrivnost Platenega koša, TV
nadaljevanka; 11.25 Mozaik; 11.30
Kmetijska oddaja; 12.40 Manila:
Svetovno košarkarsko prvenstvo;
14.15. Šahovski komentar — TV
Beograd; 14.45 Poročila; Čudovita
leta HIma; Okrogli svet; Dosje
našega časa: Leto 1953; Poročila;
športna poročila; Film: Ono;
19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 J. Horvat: Maček pod
čelado; 21.05 Človek in trava —
dokumentarna oddaja TV Novi
Sad; 21.35 TV dnevnik; 21.50
Risanka; 21.55 Športni pregled;
22.25 Evropsko prvenstvo v kara-
teju; 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 9. OKTOBRA;
9.00 TV v Solo: Računodstvo, Tla,
Za prosti čas, 2eUmo ; 10.00 TV v
šoli: Materinščina, Risanka,
Zemljepis; 11.10 TV v šoh: Za
najmlajše; 1-^.00 TV v šoli —
ponovitev : 16.00 TV v šoli —
ponovitev; 17.15 Poročila; 17.20
Čarobna žoga, otroška oddaja;
17.35 Čudovita leta filma: Serijska
oddaja; 18.00 Obzornik; 18.10
Pota samoupravljanja 18.40
Mozaik; 18.45 Mladi za mlade;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 G . Dufresne: Johanne in
njeni starši; 21.35 Kulturne
diagonale; 22.15 TV dnevnik.
TOREK; 10. OKTOBRA:
8.45 TV v šoh: Tudi rastlme
živijo, Ali ste vedeb. Sestav snovi,
Nina in Ivo, Dnevnik 10; 10.00 TV
v šoh: Prirodoslovje; Risanka,
Glasbeni pouk; 12.40 Manila: Sve-
tovno košarkarsko prvenstvo;
14.45 TV v šoli — ponovitev;
16.15 Šolska TV: Kako nastanejo
Zemljepisne karte. Narod si piše
sodbo sam. Promet v marcu; 17.10
Poročila; 17.15 Madžarska
folklorna skupina Zalaegerszeg;
18.00 Obzornik; 18.10 Daljnogled,
TV Beograd; 18.40 Po sledeh
napredka; 19.10 Risanka; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Diagonale;
20.35 A. N. Tolstoj: Trnova pot;
22.00 TV dnevnik; 22.15 Svetovno
košarkarsko prvenstvo; iz Manile;
23.35 Poročila;
SREDA, 11. OKTOBRA:
8.30 TV v šoli: Zaton kapita-
lizma. Pogovor, Pred začetkom
druge svetovne vojne, alegorija in
personifikacija; 10.00 TV v šoli:
Kocka, kocka. Risanka, Izobraže-
valni fihn; 15.25 Manila: Svetovno
košarkarsko prvenstvo, prenos
EVR; 17.15 Poročila; 17.20 Z
besedo in sUko: Deklica Dehvna in
sisica Zvitorepka; 17.35 Poskočna
domišljija; 18.00 Obzornik; 18.10
Na sedmi stezi, športna odaja;
18.40 Naša pesem; 19.10 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Festival
športnih in turističnih filmov iz
Kranja; 22. 05 TV dnevnik.
Dežurstvo
prehrambenih
trgovin
SOBOTA,
7. OKTOBRA 1978:
prodajalna
KEKEC
Mercator-Panonija
Ptuj
SOBOTA,
14. OKTOBRA 1978:
prodajalna
KONZUM
izbira Ptuj
,AG1S", Ptuj, 19. septembra
1978:
Leopold Pernek, Rabejčja vas
20; Martin Potočnik, Slovenje-
goriška 10; Živko Lazič, Potrčeva
40; Alojz Ličen, Ziherlova pl. 7;
Peter Krajnc, Hajdoše 9; Anton
.Čeh, Kungota 93; Ludvik
Vogrinec, Cunkovci 6; Jože
Štumberger, Zagrebška 50; Marija
Furjan, Hrastovec 45; Zdenka
Nežmah, Kidričevo 9; Stanko
Krajnc, Hajdoše 29; Ivan Sok,
Borovci 25; Jožica Svenšek,
Lancova vas 49; Stanka' Zuran,
Aškerčeva 8; Valentin Turnšek,
Zabovci 72/a; Ivan Krajnc,
Gajevci 28/a; Slavko Mar,
Bratonečice 16; Martin Turnšek,
Skorba 29; Angela Meško,
Mezgovci 49/a; Ivan Meško,
Mezgovci 6 56/a; Mirko Šilak,
Žgečeva 4; Tončka Ivančič,
Belski vrh 4; Terezga Matjašič, Ob
Dravi 3; Lizika Sabotin, Cankarje-
va 6; Marga Hengelman, Ob
Studenčnici 15; Milena Munda,
Zabovci 5 3; Andrej Belšak,
Tomšičeva 41; Maks Petrovič, Zg.
Pristava 25; Božo Knapič,
Maikovci 33/a; Damir Delm,
Kungota 155.
TGA, Kidričevo, 21. septembra
1978:
Franc Jerič, Sikole 50; Franc
Turk, Kajuhova 3; Anton
Serdmšek, Apače 137; Alojz
Mlakar, Potrčeva 32; Alojz Gajser,
Stanečka vas 12; Janez Horvat,
Kidričevo 10; Mirko Štrucl,
Njiverce 13; Franc Hameršak,
Zagrebška 2; Jože Turk, Gerečja
vas 33; Martin Sori, Kicar 86; Jože
Bauman, Mihovci 17/a; Ivan
Juriševič, Apače 175; Ivan
Kelenc, Formin 30; Vlado Premzl,
Kidričevo 8; Miro Žuran, Zg.
Hajdina 200; Stanko Frčeč,
Apače 108; Jože Majcen,
Kidričevo 15; Stanko Pulko, Zg.
Hajdina n. h.; Franc Pukšič,
Formin 59; Ankica Škarja,
Kidričevo 6; Alojz Turk, Kidri-
čevo 9; Srečko Murata, Kidričevo
1; Ivan Furman, Medvece 13;
Milan Plajnšek, Reševa 26; Jože
Jerenko, Gerečja vas 84; Vlado
Gregorec, Podgorci 28; Franc
Lendcro, Apače 104; Jože
Tomanič, Kungota 68; Ivan
Brglez, Stogovci 3; Jože Rcsman,
Podvinci 68/a; Jože Žnidarič, Zg.
Jablane 4/a; Ciril Pišek, Gerečja
vas 40; Borut Srečkovič, Rajčeva
4; Janez Horvat, Po^ska 2; Branko
Spolenak, Mejna c. 2, Anton Sok,
Moškajnci 73; Milan Zupanič,
Potrčeva 40; Janko Kirič,
Kidričevo 5; Jože Krajnc,
Zamušani 83/a; Anton Sukanec,
Kidričevo 4; Janko Kirbiš,
Draženska 31;
Dornava, 28. septembra 1978:
Francka  Žgeč,   Dornava   l/a;
Milica Florjanič, Strejaci 3; Lizika
Petrovič, Dornava l/a; Jože Sok,
Dornava 106; Jožica Petek,
Dornava l/a; Rozalija Matjašič,
Dorovci 6; Franc Peteršič,
Dornava 64; Janez Zemljarič,
Dornava 54; Franc Simonič, 132;
Ivanka Flos, Mezgovci 25; Nežka
Arnuš, Dornava 116/a; Tončka
Mikša, Mezgovci 97; Mirko
Horvat, Dornava 128/a; Ivanka
Peteršič, Dornava 71; Ivanka Cuš;
Dornava 25; Majda Cuš, Mezgovci
23; Terezija Kramberger, Dornava
88; Franc Kristovič, Dornava 140;
Stanko Emeršič, Mezgovci 3;
Rozalija Sok; Dornava 107; Verica
Emeršič, Mezgovci 3; Berta
Kristovič, Dornava 104; Kristina
Majcen, Mezgovci 73; Marija
Cigula, Dornava 22; Anica Golob,
Dornava 142/b; Anica Arnuš,
Dornava 92; Marjan Golčman,
Dornava 16/a; Neža Lah,
Mezgovci 55/a; Marija Vidovič,
Dornava 34; Konrad Herga,
Dronava 98; Franjo Cigula,
Dornava 22; Jože Bombek,
Dornava 82; Ivan Kramberger,
Dornava 132; Anton Peteršič,
Dornava 71; Vlado ProsenjakJ
Dornava 47; Anton Zaje, Dornava
128.     .
Žetale, 26. septembra 1978:
Angela Zeleznik,  Kočice 1;
Franc  Kamenšek,   Žetale   15;
Marija  Gabrovec,  Žetale  39;
Terezija   Vogrinec,   Nadole  26;
Marija  Stojnšek,  Nadole  12;
Simon Korez, Nadole 17; Janko
Železnik, Kočice 1;.
mali oglasi
ODDAM sobo mirni uslužbenki.
Naslov v upravi.
PRODAM dva štedilnika (trajno-
goreč in električni). Leopold Ver-
tič, Na Tratah 18, Ptuj.
GOSTILNA BISTER DORNAVA
NUJNO rabi natakarico, kvalifi-
cirano ali priučeno za nedoločen
čas.
ODDAM opremljeno sobo dvema
dijakinjama ali uslužbenkama.
Naslov v upravi.
PRODAM stanovanjsko hišo z
gospodarskim poslopjem in vrtom
v bližini mesta Ptuj ob asfaltirani
cesti. Cena po dogovoru. Naslov v
upravi.
UGODNO PRODAM Zaporožca,
letnik 1974, prevoženih 54.000 km,
lahko tudi na ček. Franc Meznarič,
Bukovci 33.
PRODAM rabljeno peč za central-
no kurjavo, znamke EMO-21.
Anton Simonič, Keleminova pot 6.
KUPIM rabljen betonski mešalec.
Vaupotič, Dravci 12, Videm pri
Ptuju.
UGODNO prodam strešno ogrodje
— rušt 7 X 4 z zarezno opeko, sko-
raj novo. Franc Žampa, Levanjci
20, Destrnik.
KUPIM staro hišo. Otmar Koban,
upokojenec, Rače.
PRODAM Zastavo 101, letnik
1974, tel.: 771-910. Ogledodl6. do
18. ure. Jože Bojnec, Volkmerjeva
7, Ptuj.
PRODAM Pony—expres, avto-
matik in trajnogorečo peč. Ceh,
Trubarieva 11, Ptuj.
UGODNO PRODAM traktor Ste-
yer 32 KM z nekaj priključki. Vpra-
šajte, Moškanjci 67.
IZDELUJEM IN PRODAJAM
grozdne mline. Franc Firbas, Sobe-
tinci 4, Markovci.
PRODAM novi traktor ZETOR s
57 KS in parcelo za vikend na lepi
sončni legi. Naslov v upravi.
UGODNO PRODAM malo rablje-
no peč za centralno ogrevanje
STADLER 40.000 kalorij. Cena
18.000.— din. Zelenko, Prečna pot
11, Ptuj.
PRODAM dve gradbeni parceli ob
asfahni cesti in vodovodu. Marija
Umek, Nova vas 54, Markovci.
PRODAM Fiat 750, letnik 1957,
registriran do junija 1979. tel.: 772-
412 od 16. ure dalje.
PRODAM dve gradbeni parceli v
Budini 46. Ivana Vinkler, Budina
46. Oglasite se po 15. uri.
ZAKONCA ISCETA varstvo za
dve leti starega otroka. Plačilo po
dogovoru. Ponudbe pošljite na na-
slov Vogrinec, Zabovci 31, Mar-
kovci.
ISCEM garsonjero ali sobo s
posebnim vhodom v Ptuju ali oko-
lici. Lahko je v starejši hiši, potreb-
no adaptacije. Ponudbe pošljite
pod šifro „Do 1.500.— din".
PRODAM plemensko kravo, tret-
jič brejo, drugo tele staro 5 let ter
štedilnik na trdo gorivo za pečenje
in ogrevanje. Alojz Plošinjak,
Krčevina 35, Ptuj.
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO
SPREJME VEČJE ŠTEVILO DELA VCEV ZA DELO V ELEKTROLIZI
PRIJAVE SPREJEMA SPLOŠNI SEKTOR DELOVNE ORGANIZACUE.
ZAČETEK LETOŠNJE
TRGATVE
Ne pred 15.
oktobrom
Sončni in topli septemberski
dnevi z občasnimi deževnimi
osvežitvami so ugodno vplivali na
sicer nekoliko zakasnelo zorenje
grozdja. Upajmo, da bo tako tudi
v oktobru. Letošnji pridelek
strokovnjaki z ozirom na ujme in
spomladansko pozebo cKenjujejo
kot podpoprečen. Po sedanjih
ocenah pričakujemo začetek
trgatve sredi tega meseca, prav go-
tovo pa ne pred 15. oktobrom.
Tako so se na zadnji seji poslovne-
ga odbora za podravski in
posavski rajon dogovorili
predstavniki vseh delovnih organi-
zacij, ki se ukvarjajo s
proizvodnjo in predelavo grozdja.
Izjema so le sorte rizvanec, ranina
in ostale rane sorte, ki bi lahko
utrpele škodo zaradi odlaganja tr-
gatve. Neorganiziran začetek
trgatve v vseh sektorjih lastništva
bi lahko pomenil dodatno
gospodarsko škodo.
Vinogradniki na našem območju
se na trgatev pospešeno
pripravljajo, prav tako pri TOZD
Kletarstvo Slovenske gorice, ki
letos prehajajo na novo
tehnologijo predelave grozdja.
Prej so odkupovali le vinski mošt.
V obratu Kooperacija KK Ptuj so
za spremenjeni način prevzema
pridelka za kooperante in ne-
pogodbene pridelovalce nabavili
ustezne plastične zaboje v omejeni
količini, na voljo pa so v vseh
polovalnicah. Za večje število za-
bojev lahko vinogradniki najamejo
tudi kredit.
Pred kratkim so na Poslovni
skupnosti za vinogradništvo in vi-
narstvo podravskega in posavskega
vinorodnega rajona dogovorili
letošnje odkupne akontacijske
cene grozdju. Glede na to, da so
prodajne cene vinu letos višje za 8
odstotkov, lanska odkupna cena
za mošt pa je znašala poprečno
12,80 din za liter, bodo letošnje
odkupne cene grozdju z ozirom na
kvaliteto, sorto in zdravstveno
stanje od 10 do 12 din dostavljeno
v predelovalni center v Ptuju. Naše
odkupne cene so z ozirom na cene
v drugih vinorodnih predelih Ju-
goslavije visoke, to pa zaradi
izredno nizkih hektarskih donosov
in visokih proizvodnih stroškov.
Cena pa je akontacijska zato, ker
bomo tudi v vinogradniški
proizvodnji prešli na dohodkovno
povezanost. 1. k.
MLADI PRED X. KONGRESOM ZSMS
OCENA JAVNE RAZPRAVE MLADINE
PTUJSKE OBČINE
Od 12. do 14. oktobra bo v Novi Gorici
potekal X. kongres ZSMS, na katerega se mladi
iz vse Slovenije že dalj časa pripravljajo. O tem,
kako daleč smo z javno razpravo o resoluciji in
statutu mladih Slovenije v ptujski občini je
stekel razgovor z Brankom Novakom,
sekretarjem OK ZSMS v Ptuju, kije uvodoma
dejal:
„Z razpravo o resoluciji in novem statutu
mladih smo v ptujski občini začeli šele v drugi
polovici avgusta. Akcijo smo zastavili tako, da
smo najprej rokovno opredelili, kdaj bo
potekala razprava v posemzni področni
konferenci."
In kako ste akcijo realizirali?
,,Samo akcijo za vodenje razprave smo si
zastavili tako, da smo na seji predsedstva OK
ZSMS Ptuj določili četvorke iz vrst
predsedstva, ki so bili zadolžene za določene
osnovne organizacije v KS. Ti člani predsedstva
so na razpravah podajali osnovne misli in
nakazovali smeri razprave ter opozarjali na
probleme o katerih bi morali razpravljati.
Mladi v KS so začeli z razpravo že v prvi
polovici avgusta. Seveda je potekala zelo
različno. Na območju ptujske občine je nekaj
00 ZSMS, kjer razprave sploh niso izvedli.
Sicer pa je bilo podanih precej kritičnih
pripomb na osnutek predloga resolucije. Naj
omenim le nekatere probleme ki so bili v
razpravi še prisotni in kritično obdelani:
neaktivnost mladih komunistov, financiranje
OO ZSMS, nedodelani delegatski odnosi ter
prostorski problemi in neaktivno sodelovanje z
družbenopolitičnimi organizacijami.
O vseh pripombah ki so bile podane smo
sproti obveščali predsedstvo RK ZSMS
oziroma odbor za pripravo resolucije in
statuta."
Kako daleč pa ste z razpravo na ostalih
področnili konferencah?
„Z razpravo v konferenci mladih delavcev
smo pričeli v drugi polovici avgusta. V
združenem deluje bila razprava zelo bogata, saj
so bih izpostavljeni v glavnem vsi problemi, ki
težijo mlade delavec. Splošna ugotovitev je, da
imajo mladi delavci vrsto specifičnih
problemov,  kot  stanovanjska problematika.
problematika mladih družin, štipendijska
politika, uveljavljanje v delovni sredini in
drugo."
Kaj pa mladi v izobraževanju?
„Tu smo začeli z javno razpravo šele s
pričetkom šolskega leta, prej ni bilo možno.
Sicer pa je tu bila razprava zelo dobro
izpeljana, saj so imeli mladi v izobraževanju
nekaj bistvenih pripomb k obema osnutkoma.
Na gimnaziji in drugih srednjili šolah so
razpravljah na javnih tribunah o vseh bistvenih
zadevah, ki se nanašajo na mlade v
izobraževanju."
In kakšna je splošna ocena javne razprave
med mladimi v ptujski občini?
„Lahko ugotovimo, da je razprava na
splošno uspela, čeprav še v nekaterih sredinah
poteka, nekje pa bo potekala še do samega
kongresa. Po mnenju predsedstva OK ZSMS
Ptuj so se premalo vključevali ostali subjektivni
faktorji in pa samoupravni organi v združenem
delu in KS.*'
pripravil: M. Ozmec
V Ormožu je bila beseda o naših delavcih v tujini
VEČ JIH PRIHAJA KOT ODHAJA
Takšna je bila skupna ugotovi-
tev članov medobčinskega sveta
ZKS Maribor, ko so pred dnevi v
Ormožu obravnavali gradivo o
družbenoekonomskem in
političnem položaju naših delavcev
v tujini iz podravske regije.
Iz podatkov, ki so jih zbraH v
občinah Ptuj, Ormož, Slovenska
Bistrica, Maribor in Lenart je moč
razbrati, da je v tujini, največ v
Zahodni Nemčiji, zaposleno kar 14
tisoč občanov, od teh je najmanj 7
tisoč kvalificiranih delavcev. In
prav ob tem dejstvu se je potrebno
zamisliti, je dejal eden izmed
razpravljalcev, ko je obravnaval
zaposlovanje in izobrazbo naših
delavcev, ki so na začasnem delu v
tujini. Upravičeno je bilo mnenje,
da je v prihodnje pri zaposlovanju
upoštevati znanje in ne samo
papirna dokazila, ki jih pa v večini
primerov delavci nimajo, čeprav v
tujini veljajo za strokovnjake.
V razpravo se je vključila tudi
Majda Gaspari, izvršni sekretar v
CK ZKS, ki je dejala, da imamo v
Sloveniji lepo izdelana izhodišča o
tej problematiki. Celo konkretne
oblike sodelovanja in zaposlovanja
poznamo, žal pa je ob rob vsem
tem dobrim stališčem zapisati, da
jih v praksi ne uresničujemo.
Akcijo smo v Sloveniji zastavili na
področju zaposlovanja, razvoja
malega gospodarstva, izobraže-
vanja otrok naših delavcev,
gradnje stanovanj in letovanje
tako imenovane ,,druge generaci-
je", za katero velja ugotovitev, da
se v tujini izgublja. Ce ne bomo
dosledno uresničevali naloge, ki
smo si jih zastavili tako v republiki
kot v občinah, bomo mladi
generaciji napravili največ škode.
Mlad neizobražen človek v tujini
nima nobene svetle perspektive.
Namreč tuji delodajalec ni zainte-
resiran, da bi se tujec in njegov
delavec izobraževal, kajti potrebna
mu je samo moč njegove — tujče-
ve roke.
Priložnosti za popravljanje
napak je še vedno dosti, so menili
vsi razpravljalci na razširjeni seji
medobčinskega sveta ZKS Mari-
bor, v bodoče bi morali biti manj
formalistični in delavcem znati
prisluhniti tako takrat, ko iščejo in
zahtevajo gradbena dovoljenja, ko
se zanimajo za razvoj obrti, za po-
goje zaposlitve itd. Tudi pri
uveljavljanju zdravstvenega zava-
rovanja je podobno situacija, tudi
pri upokojitvah itd. ^ič slabega ne
bi bilo in tudi delavce, ki so na za-
časnem delu v tujini, bi razumeh,
če bi v občinah oblikovali
nekakšne informativne centre, kjer
bi nekoliko ,, neiznajdljivi"
občani  zaposleni v tujini hitro
rešili eksistenčna vprašanja.
Razpravljalci so opozorili ce-
lotno družbenopolitično skupnost,
na vzgojo in izobraževanje otrok,
tudi letovanja je potrebno organi-
zirati. Opozorili so še na
pomembno, vlogo sredstev javnega
obveščanja. jo pomembno
poslanstvo zelo zadovoljivo v SR
Sloveniji opravljata VEČER in
TEDNIK, je med drugim dejal
Franc Klemenčič, ki je tudi imel
uvodno besedo o družbe-
noekonomskem in političnem
položaju naših delavcev v tujini.
zk
V skupno
bodočnost
Po tem geslom so v
VVeissenburgu v ZRN potekali
minuli petek, soboto in nedeljo ter
delno še v ponedeljek številni po-
govori in prireditve ob
vsakoletnem srečanju z našimi
delavci, ki so na začasnem delu v
tem predelu Bavarske. Letošnjih
slovesnosti, v nedeljo so bile za vse
tuje delavce tega območja, se je
udeležila tudi delegacija občine
Ptuj, ki jo je vodil predsednik
občinskega izvršnega sveta Franjo
Glilšek, sodelovali pa so še
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij, kuture in drugi. Na
sobotni prireditvi, ki je bila
namenjena vsem jugoslovanskim
delavcem pa so s svojim
programom navdušili člani
folklorne skupine iz Markovec ter
Ptujskega instrumentalnega
kvinteta s pevcem Marijo Veldin in
Zanom Repičem.
Ptujska delegacija je prispela v
VVeissenburg v soboto zjutraj, ko
so jih sprejeli v klubu Edvin
Zdovc, predstavniki občinske
skupščine in ptujskega gospo-
darstva pa so že dan poprej vodili
razgovore s tamkajšnjimi
političnimi funkcionarji in gospo-
darstveniki o možnostih tesnejšega
sodelovanja, ki bi naj iz prvotnih
stikov z našimi delavci in gosto-
vanju kulturnih skupin, o katerem
bomo več pisali v prerastlo tudi na
to področje.
Letošnje srečanje, o katerem
bomo več pisali v naslednjih šte-
vilkah Tednika, je potekalo v
izredno prijetnem in prijateljskem
vzdušju za katero ima veliko "adug
prizadevni član tamkajšnjega ju-
goslovanskega kluba — csicer pa
Cerkovčan Franc DOBiC in
predsednica koordinacijskega
odbora za tuje delavce, tam jim
pravijo sodržavljani, gospa
Margaretha RAAB, ki ji gre še
posebno priznanje, da je klub
dobil v lanskem letu svoje prostore
in da so tudi letošnje prireditve v
celoti uspele. niš
Svečanost ob sprejemu mladih vojakov
V okviru prireditev ob sprejemu nove generacije
mladih vojaTcov v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju so
se zvrstile že številne prireditve in slavnosti na
katerih so nibde vojake seznanjali z gospodarskim,
kulturnim in zgodovinskim razvojem ptujske občine.
Da pa bi mesto, v katerem bodo preživeli vojaške
dneve še podrobneje spoznali in se seznanili s ptujsko
mladino so vojaki skupaj z občinsko konferenco
ZSMS Ptuj pripravili za svoje mlajše vrstnike
svečanost v dvorani mestnega kina v Ptuju. Na
svečanosti, ki se je pričela včeraj dopoldne ob 11.
uri, so se razen pripadnikov enot JLA predstavili še
mladi ptujskih srednjih šol, sodelovalo pa bo tudi
turistično društvo Ptuj in kulturna skupnost občine
Ptuj.
V sklopu prireditev ob prihodu nove generacije
vojakov pa bo tudi obisk mladih vojakov v raznih
delovnih organizacijah ptujske občine. Tako si bodo
14. oktobra ogledah proizvodne prostore TGA
Kidričevo, pa OZD AGIS in druge delovne
organizacije, kjer se bodo seznanili še z aktivi in 00
ZSMS.
Sodelovanje ptujske mladine in vojakov je že
tradicionalno, zato pričakujemo, da bo tudi nova
generacija vojakov ptujske vojašnice doživela to, kar
so doživele generacije pred njimi. M. Ozmec
35 let od ustanovitve Slovenske protifašistične zveze
Ženska združenem delu
Tako bo nosila naslov problemska konferenca, ki
jo bo v decembru letos pripravil Svet za vprašanje
družbenoekonomskega in političnega položaja žensk
pri predsedstvu republiške konference SZDL
Slovenije ob sodelovanju republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije in bo tako tudi del vseh
aktivnosti v tem letu, ko praznujemo 35. obletnico
ustanovitve Slovenske protifašistične zveze.
V oktobru bo minilo 35 let, odkar so se na
pobudo OF v Dobnuču na prvem kongresu te
organizacije sestale ženske. To je bil plod naporov
Komunistične partije Jugoslavije, da bi se tudi
ženske vključile v delavsko in revolucionarno
gibanje.
Letošnja proslava bo 15. oktobra v Dobrniču v
isti dvorani kot leta 1943. Na njej bo slavnostni
govornik Marija Zupančič-Vičar, ki bo obeležila
delež slovenskih žena, ki so ga prispevale v
predvojnem  obdobju,  med NOB  in v obdobju
graditve socialističnih odnosov v naši družbenopo-
litični skupnosti.
Prav gotovo se bodo v to pomembno obeležje
vključile tudi vse občine, ki bodo do konca leta
pripravile problemske konference s poudrarkom
ženska v združenem delu. Ob tej priložnosti je
založba ,.Komunist" izdala publikacijo Vide Tomšič:
KPJ V BOJU ZA EMANCIPACUO ŽENSK. Knjigo
so prejšnji teden na tiskovni konferenci prcdstavih.
Narodni heroj Mira Svetina-Vlasta je ob tem dejala,
da je knjiga nastala na teoretičnih izhodiščih
marksistične misli in je kot takšna sestavni del
izobraževanja in revolucionarnosti vseh slovenskih in
jugoslovanskih žena. Lahko bi rekli, da nam je knjiga
in prvi kongres le kamenček v mozaiku upora žensk
proti izkoriščanju in neenakopravnosti, manifestacija
naprednosti žensk za tisto silo, ki je uspela to
napredno moč vključiti v boj in jo organizirati."
zk
ZADEL PEŠAKINJO V
ZVRATNI VOŽNJI
Edina prometna nesreča v kateri
so pretekli teden posredovali mih-
čniki se je zgodila v torek, 26.
septembra ob 7.40 v Muršičevi
ulici v Ptuju. Do nezgode je prišlo,
ko je voznik tovornega avtomobila
Alojz Korošec iz Ptuja vozil vzvra-
tno iz dvorišča proizvodnega
podjetja Olge Meglic ter pri tem
zadel v pešakinjo Terezijo Gosak
iz Podlehnika. Gosakova je bila
lažje poškodovana.
VOZIL PRETESNO
V četrtek, 28. septembra je
bila postja milice Ptuj obveščena,
da se je zgodila prometna nezgoda
v petek, 15. septembra ob 21.00 na
Selški cesti v Ptuju. Voznik kolesa
z motorjem Štefan Rotvajn je
peljal proti Dražencem. Na viadu-
ktu čez magistralno cesto je pre-
tesno prehiteval pešca Mirana
Murka iz Draženc 9. Prišlo je do
trčenja pri čemer sta oba padla in
se lažje poškodovala.
NEPRAVILNO PREHITEVAL
Istega dne, 28. septembra je bila
postaja milice Ptuj obveščena, da
se je zgodila prometna nesreča 18.
septembra ob 5.35 na Ormoški
cesti v Ptuju. Voznica osebnega
avtomobila Angela Spendeja iz
Budine je na Ormoški cesti dohi-
ČBfilAKRONIia
Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tednu od 26.
septembra do vključno 2. oktobra posredovali le v eni prometni nesreči, v
kateri je bila ena oseba — pešakinja lažje poškodovana,
materialne škode pa ni bilo. V tem obdobju pa so bili obveščeni še o treh
prometnih nesrečah, ki so se zgodile že prejšnji teden, zato Postaja milice
Ptuj posebej opozarja:
Vsi udeleženci v prometu, ki so bili udeleženi v prometni nezgodi in
pri tem bili telesno poškodovani, naj takoj o tem obvestijo najbližji
oddelek ali postajo milice, ne pa, da to store po več dnevih ali celo tednih,
ali pa da to zvedo miličniki sami pri opravljanju službene dolžnosti. Ce
bodo udeleženci ravnali pravilno, bodo miličniki takoj opravili ogled
kraja nesreče in takoj ugotovili krivca. Ce pa tega oškodovanci ne store,
morajo miličniki pozneje, ko zvedo za nesrečo opravljati rekonstrukcije
po pripovedovanju udeležencev, kar pa lahko zadevo bistveno spremeni.
Zgodi se lahko celo, da je oškodovanec spoznan za krivega. Zatorej:
vsako prometno nesrečo v kateri je kdo poškodovan je treba takoj
prijaviti miličnikom v smislu zakona o varnosti v cestnem prometu!
tela kolono vozil zaradi spuščenih
zapornic. Na križišču z ulico Na
tratah je začela zavijati v levo. Ta-
krat pa je za njo pripeljal voznik
motornega kolesa Viktor Lebari iz
Formina, ki se ni prepričal, če
lahko prehiteva, a je to storil po
levi strani v trenutku, ko je vozni-
ca zavijala v levo. Prišlo je do tr-
čenja v katerem je dobil Leban
lažje poškodbe, na vozilu pa je za
okoli 2000 din materialne škode.
SMRT V HLEVU
V četrtek, 28. septembra v
večernem času je Milan Kopše (47)
iz Zetal 10 krmil živino. Pri tem ga
je bik poškodoval tako močno, da
je podlegel na kraju.
DELOVNA NEZGODA V TGA
V ponedeljek, 2. oktobra se je
ob 6.45 zgodila v TGA — TOZD
Glinica hujša delovna nezgoda. Pri
polnjenju traktorske prikolice je
na pomični lestvi stal delavec Jožef
Podplatnik iz Velike Nedelje. V
tem fasu je s traktorjem pripeljal
mimo Janez Intihar iz Kungote23.
S traktorjem je zadel lestev, pri
čemer je Podplatnik padel in se
hudo poškodoval. _OM
MEDOBČINSKA
NOGOMETNA LIGA
Rezultati 4.
in 3. kola
Skupina A — 4. kolo:
Aluminij—Pragersko 75 4:0, Skor-
ba-Gorišnica 1:0, Hajdina-Zgor-
nja Polskava 4:0, Osankarica-Gra-
jena 1:4 in Boč A-Videm 1:0;
skupina vzhod — 3. kolo:
Stonjci-Sobetinci 4:0, Bukovci-
Dornava 1:3, Moškanjci—Markov-
ci 1:4, Zavrč-Ptuj 2:0 in
Rogoznica—Središče (ni bilo
sodnikov); skupina center — 3.
kolo: Slovenja vas—Varnica 5:0,
Tržeč—Draženci 2:4, Leskovec—
Mladinec 1:2 in Gerečja vas
B-Apače 1:4; skupina zahod - 3.
kolo: Makole-Spodnja Polskava
1:7, Kidričevo—Lovrenc 4:5, Boč
B—Kungota 1:1 in Oplotnica—
Gerečja vas A (ni bilo sodnikov);
Pari naslednjega kola: sobota 7.
10.: Ptuj-Rogoznica, Draženci-
Leskovec, Spodnja Polskava-
Gerečja vas A in Mladinec—Ge-
rečja vas B; nedelja 8. 10. -
dopoldan: Markovci-Zavrč, Dor-
nava-Moškanjci, Slovenja vas-
Tržec, Kungota—Oplotnica in
Makole —Kidričevo; popoldan: So-
betinci—Središče, ^ Stonjci-Bu-
kovci, Lovrenc—Boč B, Videm —
Aluminij, CJrajena —Boč A, Zgor-
nja Polskava-Osankarica, Goriš-
nica —Hajdina in Pragersko —
Skorba: srečanje Varnica-Apače
bo 11. 10.: 1. k.
vreme
do nedelje, 15. oktobra 1978
Prvi krajec bo v ponedeljek, 9.
oktobra ob 10.39.
Napoved: Jutri, 6. oktobra bo
vetrovno, v soboto bo oblačno z
občasnim roscnjcm, prav tako
verjetno še v nedeljo. PrUiodnji
teden bo še do srede 1.
oktobra spremenljivo. Na sploš-
no lahko računamo da bo še
precej dežja v presledkih vse do
21. oktobra. Potem bo vsaj 8
dni lepo, sončno in čez dan
toplo od 15 do 22 stopinj,
odvisno od vetra. Alojz Cestnik
osehna kronika
RODILE SO:
Ana Bezjak, Gruškovec 84 —
Stanko; Vera Paušner, Vinski vrh
98 — Matejo; Nada Zuran,
Grajena 10 — Damjana; Marjana
Mohorič, Levajnci 5 — Dušanko;
Marija Vrabl, Sakušak 82, —
dečka; Kristina Vertič, Bukovci 20
— deklico; Jožica Sluga, Pobrežje
19 — deklico; Tončka Kolar,
Ruške čete 8, Ruše — Tomija;
Genovefa Arnuš, Pacinje 32 —
deklico; Ema Kovše, Vošnjakova
11 — Katjo; Valerija Vogrinec,
Popovci 17 — Jožija; Marija
Vidovič, Hrastovec 6 — Davida;
Marija Črnila, Videm 40 —
deklico; Ivana Verlak, Stojnci 140
— deklico; Anica Sever,
Hranjigovci 19 — Mirjano; Marija
Vogrinec, Pleterje 13 — Boštjana;
Marija Pucko, Juršinci 64 —
deklico; Marija Krušič, Lancova
vas 62 — deklico; Jožefa Zelenik,
Spuhlja 81 — deklico; Ana Kova-
čec, Bresnica 54 — deklico;
Cvetka Serod, Mihalovci 52 —
dečka; Elizabeta Šori, Bratislavci
51 — deklico; Mirjana Borovnik,
Prešernova 1 — Majo; Majda
Bezjak, Sodinci 24 — dečka;
Marija Klajderič — RašI,
Abramičeva 9 — Matejo; Slavica
Metličar, Potrčeva 26 — dečka;
Terezija Rajšp, Kukava 28 —
dečka; Jelka Peršuh, Majšperk 14
— Andreja; Jožefa Kolarič, Mest-
ni vrh 113 — deklico; Majda
Žcrak, Savinjsko 38, Slov. Bistrica
— Suzano; Herta Korez,
Čermožiše 55 — Alenko; Aleta
Skurjeni, Cesta kurirjev NOV 15
— Katjo; Majda Kac, Kvedrova 3
— Marka; Rozina Selinšek, Ilčeva
6 — deklico; Ana Mesarec, Senešci
32/a — Natašo; Vida Bratušek,
Ljubstava 16 — deklico; Neža
Košar, Zg. Hajdina 4 2 — deklico;
Slavica Mere, Prešernova 32 —
deklico;.
POROKE:
Ljubomir Stojakovič, Lancova
vas 5 in Irena Skuk, Lancova vas
5; Zvonko Furman, Majšperk 48
in Martina Gajšt, Podlože 55;
Jožef Planine, Pečke 73 in
Katarina Lepej, Pečke 73; Franc
Černenešk, Ptujska gora 73 in
■ Danica Planine, Majšperk 35; Ivan
Škofič, Zikerce 53 in Amalija
Poštrak, Jiršovci 72; Jožef Kolet-
nik, Sp. Korena 25/a in Katarina
Pernek, Krčevina pri Ptuju 26.
UMRLI SO:
Mirko Merf, Zadružni trg 6,
roj. 1896, umrl 25. sept. 1978;
Konrad Kostanjevec, Sobetinci 38,
roj. 1912, umrl 26. septembra
1978; Rudolf Rodošek, Janški vrh
22, roj. 1912, umrl 26. septembra
1978; Leopold Vinko, Sela 1, roj.
1920, umrl 27. septembra 1978;
Alojz Muršec. Apače 162, roj.
1916, umrl 28. septembra 1978;
Terezija Vrtič, Zupečja vas 35, roj.
1901, umrla 28. septembra 1978.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
m uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaša 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 5 2400-60 M 0649.
Tiska ČOP Mariborski tisk. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK nned proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.