Za poduk in kratek čas. Pelicijan Globočuik. (Življenjepisna črtica.) ,,S1ot. Gospodar" prinesel je t šteT. 48. 1. 1873 kratko žiTotopisno črtico 0 pokojnem F. Globočniku, Grižkem župniku. Naj mi bode doToljeno dostaTiti nektere črtice o možu, ki je Tes Tnet bil za blagor STOJega naroda ter mu ekušal tudi na sloTstTenem polju pomagati. Narodil se je 19. okt. 1810 t Braslovčah, kjer je tudi prTe sole obiskfval, ter ee pridno pripravljal za daljno učenje, katero je t Celjskih učilnicah z jako dobrim Tspehom nadaljeTal, kakor svedočijo dotična sprioeTala, Tsled kterih je bil pokojni Felicijan na gimnaziji Tedno med prTimi. Leta 1824. poda se t CeloTŠke šole, t kateiih je ednako izTrstno napredoTal. Bil je naTadno tretji in cel6 prTi. L. 1828 in 1829 obiskaTal je modrosloTske šole, sedanjo sedmo in osmo. V naraToslovji, kmetijstTU in matematiki slušal je nam SloTencem vrlo znanega Matijo Ahacelna; in gotoTo 8e je od njega naTzel tolike ljubezni do teb tTarin, t katerih je že takrat dobro napredoval, pozneje pak praktično mnogim koristil. V Tseh od Ahacelna prejetih spričeTalih je kot eden najizTrstniših pohTaljen. Po dokončanib. gimnazijalnih študijah Tstopil je t CeloTŠko bogosloTJe, t katerem se je navdal praTega duboTniškega, a tudi slovenskega duba, ki je takrat mladiška oprsja navdajati počel, izbujen po našem TekoTitem Martinu Slomšeku. L. 1833 bil je mešnikom posvečen. Ranjki bil je blagega a tudi krepkega srca in Tedel si je se 8Tojim prijaznim, ljubeznjiTim, Tečkrat šegaTim obšanjem srca STOjih prijateljeT in soTražnikoT pridobiti. Mož, kateri je Tes čas GlobočnikoTega župnikoTanja t Grižah službo cekmeštra opraTljal, rekel mi je prilično: ,,Naaega fajmoštra se T8e boji, naj bolje pa faloti, drugače jih je pa sama dobrota." PoTSodi pokazal se je kot praTega, iskrenega rodoljuba, ki je gorel za blagor in srečo ubozega sloTenskega ljudatTa, kateremu je poaTetil Tse STOje moči t njegoTo dušeTno in materielno poTzdigo. Pričel je že za rana pisati za priprosto ukaželjno ljudetTO, kateremu je ae takrat pomanjkoTalo kratkočasnih iu naučnih knig, ker je takrat le malo pisateljeT sukalo uma STetle meče. Zaradi tega gre Globočniku tim Teča hvala za trud, ki ga je potrosil sIot. narodtf v korist. JegoTa dela sicer niso izTirna, nego le p r e t 0 d i, Tendar so se zelo prikupila prostaku, in še eedaj najde se pogostoma t priprostih kolibah jegoT ,,Blagi Fridolin in hudobni Bric." Na dalje je izdal: nMartin mladi PushaTnik. Sala prepoTed sa otroke iz pisem Kriachtofa Smida, v ZeloTzi" 1836 (str. 79). — pČujte, cujte, kaj žganje dela!" Prigodba žalostna in Tesela za SloTence — t CeloTci 1847 (str. 123). Na koncu je SlomšekoTa pesem. (Priporo5ili bi še den denes to knižico, ker nam skoro vsakega dne žalostne novice o žganjepiTcih različni časuiki poročajo). Naposled preTel je: nNauk murne in STilne gosence rediti in BTilo prideloTati za kmeta." (Spisal KsaT. Hlubek, učitelj kmetijstTa in opraTitelj štajerske družbe za STilorejo t Gradcu). Za trud zahralil se mu je grof Vincencij Szapary t lastnoročnem jako prijaznem pismu, ter mu naznanil zahvalo občnega zbora STilorejske družbe dne 7. dec. 1850. (Konec prihodnjič.)