lublanske
NOV
MARIE THERESIE EGERZE.
Grudna, 1799.
Nro. & 51.
Dunej.
•p
JIT hilip Geiger terfki shepan lof?fke Lip-ga v' Temfher tovarfhtvo je eniga novinza jflaftne volje ^ogerfkim dobrovolzam dal, tim je 100 gotovih goldinarjov dal sraven je oblubil t?ga mosha, akti bi v' vojfki ofterlen bil , ali da bi sa voljo itarofti Ze-farja vezh flushit ne mogel preshiv^ti notri do fmerti. Ta dobrota je Zefarju mozhno dapadla.
Po izdano je, da fta vifhi vojvoda, inu negova shena liirftina 2 dan tega m^fza od
Pe-
Petersburga odtegnila, en part Palatinovi-dvora im je k' meji vezherne Galizie v' refpol na proti fhel.
Turzhia♦
30. Grudna lanfkiga l?ta je Bonaparte if Suvez proti polnozhi per rud^zhim morju fhel poltreko uro je on oftanke poti katera v* kanal dershi, nefhel. On je v' Fort Abgeroud ponozhval, 31 dan je bil 10 ur delezh v' (atnoti. 1 prof^nza 1799 le bil v' Belbeis. 3 prof^nza je fhel v' Gtuafis v5 Ho-narek tukej je on fp?t fledda Kanala nefhel kir fe on vegiptovfki obdelano polje v'teka , tako je on dalej ob morfkim grabnu hodil Negova hoja je pogajane zhef t? kraje potalashila, inu odtin naf poduzhila.
Vlondonfkih dvorfkih novizah 13. li-ftagnoja fe naide General Marmond je bilshe 5. v^lkiga Serpana od Bonaparte pooblaften, fe v' Alexandrii s' napelvavzam turfhkih bark pomeniti, da bi fe foldatje s'nihali, Turki fe nifo otli kmalo v' to ftopno vdati, raneni inu osravlavzi nebodo mgd v* j^te fht?ti.
Londonfke dvorfke novize pokashejo okoliftave kadre fo v^lkifizira sadershale, v' Egipti, med tim je ppf?bno nesaftop-uoft mednim inu Ghezar Pafha, ta ie ni
otel
otel s' niin fpraviti, inu negovi grad v* Acre sipuftiti, sakaj on je miflil, d& inorS tiiliga nbvarvacL V^Ikifizir je fhel ffcos pu-fhavo tukaj je on sa voljo pomankane vode Ghezar Bafha sa pofodo profil de bi bil vodo s' fabo n?f?l, tud mojo ni . otel dati , sakaj 011 jo je fam poterbval. Potim fe v?lki fizir if Damafkus vsdieue . inu gr? v' Giafe 20 velkiga ferpana je frpdnik Ghezar Pafhsa, Muftafa Bey Zade v' Acre fhef, koker ka-she bo sm^de med velkifiziram inu Ghezai4 Pafha porovnal.
Po "pifmih if Konftantinope! je ijl.' ,li-ftagnoja zefarfki poflanik if vfmilena in frezhne vojfke per Reis- Effendi tiftim fran-zosam pomagat shel, kateri nizh shivesha od tiftiga zhafa, im^li nifo, kar fpanfkiga pofianika nimajo.
27. v§lkiga ferpana je bila v' Pera v' S. Sophie zerkvi sa eftereiharfki inu rufke fr?zhne vojfke andoht -dershan? sraven fo bili vfi sunajni miniftri.
1S i aH i a.
Duhovna inu deshelna oblafl: fo V* Pa lermo pifali, oni bi radi Krala nasaj v' Ne-apel fpravili, je vpanje, de fe bo sgodilo,
Prinz Cafero je mgfto Kardinala Bufo
na-
mft->pit, on je bil if voljen kader js vy Ve-nedkefhel, s'drugimi papesha ftavit.
i
Shv$dia.
Kraliza if Shw?den je 9 liftagnoja im^-la en fr^zhen porod, prinz inu prihodni saf$dnik kraleviga ftola je per kerfti G-uftav im?nvan Ofkerbnik kraleviga ftanvanja graf Lovvenhielm je fhel v' CareJsruhe od poroda povedat. Novi prinz Shwedio veleli, saro kader kral^vi ftrizi, kral^viga m^lta naftopiti nefraejo
Franzofko.
Slo fe sdi de fe bo nova fo^na hifha ali defebodo ti trije novi vodniki Republike bel terdno vftavit inu oprati mogli, sadne poftave, inu sadno prenanane fe more o podreti, Bonaparte je fkasal de je fa-dno prefajane malo vredno, inu de fe mo-re okoli vr^zhi.
Z?h nafha nefrfzha, pravijo franzofke novize; pride od tod, kir vfak pofvoji glavi shivi iau sapondvati o?he. Eno deshelo vishari, to le she vfakim kaj maJiga sdi, to je vfakim ena lahka v?dnoft, aku je ravno ena tih nar v^zhih, katera vfe druge v^dnofti v' febi im^ti more, vfak fi upa de
hi-
ima le to eno Icral^ftvo voditi, Koker hitro je en enimo majhenmo ludflvfr naprej p t ivleni v' Parif perfhel ifpred fvojga nefh-kodliviga napelvanja dofh^zhi fhe fam ni-v?del kaj je, VTak gofpodin de je 1§ enikrat sa deshelo pero safukal, je miflil de je na enkrat Licurg, ali edin ta nar vzhen^fhih vfv^to poftal. Kaj je tedaj if t?ga prifhlozlo (ftrafhna rffniza) fmert 3 millionov ludi, tolkain p »tertih inu pokonzhanih shlaht, tmgrta inu potaptana deshela, to ie sdaj do-bizhik. Vfe to ni sa popraviti, ampak novo vftvariti, o de bi mi pazh leto sposnali, inu nezhakali kader bi fe nam od eni ali drugiga ludftva Europe mir ponujal v v' ti-ftiga radovolno fe podati, O de bi bili pazh rsafhi sapovdniki takrat kader fe im je fj.rava na roko dajala tifto objeli, de bi ne bili s'ni h vzhenoftjo sapstojn fe pruhtili, koker de bi i m ena nezhaft fe s' godila s* drugim deshalami fe meniti tako bi bili dru-gazhi od franzofkih inu n?mfkih novizar« jov povsigneni, koker pa fo sdaj.
Sodniki fo sunainim poflanikam" sapov?-dali nih gvante inu vfe tifto kar ptuim deshelam v' katerih (e snajdejo, nesapade opuftiti. Sodniki fo* na pezhati Republike vifeozhi lvinz prozh od vf^li, kateri je sa-merk prave edinolji bil, na m?fto tega >fo vago nad^fno ftran 'diali ta pomeni gliho.
Anglia♦
Ranez^lz Brolen v' Loudoni, je eno pijazho snajdel katfro| on Briliant imenuje, to je on piti fv?tival, sakaj ta je bolfhi kup inu sravifki koker mozhni vol,
Shtveiz,
Sromafhtvo v' Shweizi ni sa popifat, she po tim kar fo franzosa r^fheni. Hel-vefki oblaftnik Zfhoke, je sa rfvne deshel-nike ozhitno profil, on pov? de nimogozhe veliko vbofhtvo vfih popifati, taushent fzer bogatih shlaht if koga fe bodo sanaprej shi-v?li, oni ne vedo danef, Kaj bodo jutro v' vufta diali, inu fzhim fe bodo pred rarasam ob vari vali,
Shweizarfke novize pifhejo, zhe fe Helv?tia nesgliha, de bi nebila v' vojfki sapopadena, tako bo tim ludftvo lubfhi fmert, koker fhe dalej tako nadlogo fter-p?ti.
Skl$neni Niderlanii, .
Angleizi, koker pifma if Roga 11. lift. govore, fo fe zhifto if Holanda potrebili, kmalo po tim je Helder od holendarfkiii foldatov pofgdeo. Franzosi fe 'if Holanda
- . poz-
pozhafi fpravlajo fhe im bodo mogli tam predem gredo nove gvante napraviti.
Od vojfke.
i
Kader je sa terdnavo Coni oblezhi vfe potrebno perpravleno bilo, inu fovrashnik if vlih tiftih m?ftov v* katerih bi bilnafhim terdnavo oblagati nagajal je ifgnan bil, fo bili, koker Melas general kajnftva 26. lifta. pifhe , 5000 mofh na tifto m^fto pelani kir fo imeli Paralelle odpirati. Koker hitro fo nafhi na pokriti poti Baralelle odperli, je fovrashnik od t?ga sv^deh inu je hitro na nafhe kertazhe br?nzhati puftil, tudi s1 pu-fhami llr?lal, vender fo nafhi zelo nozh tako pridno delali, de fo if jutraj jshe sakriti bili.
27. liftagnoja je frauzof na oba kraja Trenhee s7 fhtuki ftr?lal nafhi h je 8 mertvih oblefhalo, 22 pa je ranenih fovrashnik je nafhe od terdnave od gnati otel, pa fo vender nafhi 25 dan ponozhi naprej derli.
Drugiga pravi Melas general jfe ni da-sdej pergodilo, General Samoriva pofhal fkof itura inu Vraitathal oglfdvat, kako fe fovrashnik sadej kaj premikuje, med tim je en nafh ofizir s^Ji^kaj foldatmi zhel Chinale Vierrerofo na franzofko semlo fhel, .te je
on
on i ofizira, 2 Serg?anta inu 30 mofh vjfl. Vtim je otel dalej iti, safhlifhi vezh prasniga poka, nato le .ie zhef *oo kmetov s' oroshjam fkup sbralo (e je on potolashil, kader im je on povedal, de ih zefarfki ro-ropati nemiflio.
* L ublana.
12 dan tiga m^fza fo v' Ben?dkah fe Kardinali sbrali, de bodo Papesha avolilL
Terdnava Kuneo na Piemontfkim ne da-lezh od franzoske meje, fe je nafiiim podala 4. dan grudna. Tritavshent franzosov je vj^tih, fo fe podali, ohranio fvoje laftno blago, dva fto fluukov pade Zalarju, inu dofti shivefha.
Se da vaditi, de dan Januaria pcr-hodniga l^ta 1800» to je v? torek po S tr^h kralih bo ena velika fendshit inu niva v' Moshkrin per m?fti Loka, perfarfke zirkve S. Jurja v'Loki podloshna, ali 2?la fkups al na vezh d?lov naprodaj. Kdor mifli Kupovati to fnoshet inu nivo, naj (e ta dan ob 9 uri predpofdne na taifli snajde.
Davki inu druge pravize, katire to fe-- n6shet sad^neo, fe vfaki dan V gradi Ere-nau , al v' Lublani na ftarim tergi Nro. 104